48 V začetku aprila 2015 nas je ribič iz Pi- rana obvestil o mrtvem delfinu, ki se je ujel v njegovo stoječo mrežo. Le dva dni kasneje smo v društvu Morigenos pre- jeli obvestilo o še enem mrtvem delfi- nu, ujetem v mrežo v Piranskem zalivu. Pri nas se tovrstni primeri zgodijo raz- meroma redko, tokrat pa v enem tednu kar dvakrat. Ob pregledu prve ujete živali smo ugoto- vili, da je šlo za mlado samico, ki smo jo zelo dobro poznali. Stara je bila okoli 3 leta, bila je torej še mladič, nazadnje pa smo njo in njeno mamo srečali marca le- tos. Ponoči se je zapletla v ribiško mrežo in posledično utonila. To ni bilo njeno prvo srečanje z mrežo, saj se je v letu 2014 že delno zapletla v podobno mrežo, o čemer smo poročali tu- di na mednarodni konferenci o morskih sesalcih. Takrat se je uspela rešiti, vendar pa se je del mreže zapletel okoli njenih plavuti in obtičal na njej. Čeprav marsikdo hitro pomisli na razne reševalne akcije, je žal v takšnih situacijah delfinom nemo- goče pomagati, morebitni poskusi inter- vencije pa zadeve pogosto le poslabšajo. Delfina, ujeta v ribiško mrežo Besedilo in foto: Tilen Genov Zato smo delfinko in njeno mamo v tem času redno spremljali in opazovali njeno stanje. Kljub ostankom mreže na telesu in zunanjim poškodbam, ki jih je mreža povzročila, je bila delfinka v dobrem tele- snem stanju, njeno vedenje pa je bilo prav tako normalno. Žal se je znova zapletla v mrežo, iz katere pa se tokrat ni uspela rešiti. Drugi poginuli delfin pa je bil naš Ace, sa- mec, ki smo ga prav tako dobro poznali. Pogosto smo ga videvali, nazadnje letos februarja. Več informacij o obeh delfinih bo znanih po opravljenih obdukcijah. Delfini se v ribiške mreže zapletajo iz različnih razlogov. Včasih v njih iščejo ribe, spet drugič slučajno zaplavajo va- nje, pri mladičih (tudi tistih, ki se še ne hranijo z ribami, temveč le z mlekom) pa temu pogosto botrujeta zgolj igrivost in radovednost. Čeprav so tovrstni dogodki žalostni in neprijetni, smo vseeno hvale- žni, da so nas ribiči tudi tokrat poklicali. Pomembno je namreč, da se iz takšnih primerov čim več naučimo. Vsak takšen primer prispeva pomembne informacije, Ribiška mreža je bila žal za delfinko usodna. Ace se je redno zadrževal v Piranskem zalivu. ki lahko dolgoročno izboljšajo varstvo delfinov in pomagajo, da se tovrstnim pri- merom v prihodnosti izognemo. Invazivni dresnik prerašča našo okolico Besedilo in foto: Katarina Šoln Ilustracije: Petra Muhič Bila sem popolnoma prepričana, da ga ob rečnem bregu Kamniške Bistrice, na nasutem materialu ob železniški progi in drugih podobnih mestih pri nas že ne bom našla. Ne, veliki ovalni listi in debela stebla, ki silijo v nebo in od daleč spominjajo na bambusova, za- gotovo ne rastejo v Radomljah, mojem domačem kraju, ki leži približno 25 km severno od Ljubljane. Lansko pomlad sem preverila. In zgroženo ugotovila, da sem se zmotila. Zelo zmotila. Na dresnik ( Fallopia sp.) sem namreč na- letela skoraj na vsakem koraku. Japonski in češki dresnik (Fallopia japonica, F. x bohemica) sta v Sloveni- ji najpogostejša invazivna predstavnika rodu. Japonski dresnik izvira iz Kitajske, sredi 19. stoletja pa so ga kot okrasno rastlino prinesli tudi v Evropo. V Slove- niji uspeva le varieteta F. japonica var. japonica, ki je oktoploidna (2 n = 8 x = 88). Japonski dresnik lahko prepoznamo po do največ 15 cm dolgih listih s prise- kanim listnim dnom. Medtem ko japonski dresnik običajno ne preseže dveh metrov, pa lahko češki zraste tudi do 3,5 m. Češki dresnik je križanec med japonskim in sa- halinskim dresnikom (F. sachalinensis) in naj bi v Evropi večkrat nastal neodvisno. Češki dresnik je heksaploiden (2 n = 6 x = 66). Zanj so značilni večji listi kot za ja- ponskega, dosežejo lahko velikost tudi do 25 cm, njihovo listno dno pa je vsaj neko- liko srčasto. Kot je značilno za predstav- nike družine dresnovk (Polygonaceae), imata obe vrsti kolenčasto členjeno ste- blo, ki sredi rastne sezone postane votlo. Konec julija lahko opazimo bele cvetove, združene v pokončna latasta socvetja. Pri japonskem dresniku so prav vsi cvetovi V začetku aprila že lahko opazimo dresnikove poganjke, ki do poletja zrastejo tudi do treh metrov. 49 enospolni – v Evropi so namreč razšir- jene samo ženske rastline, pri katerih so prašniki zakrneli. Pri češkem dresniku je prav tako večina cvetov enospolnih (mo- ških), vmes pa lahko najdemo tudi dvo- spolne cvetove. Ravno zaradi tega je pri dresniku bolj kot sinteza velikega števila semen poudarje- na hitra vegetativna rast. Japonski in če- ški dresnik imata dobro razvit podzemni sistem korenik, kar jima omogoča zelo učinkovito vegetativno razširjanje. Poleg tega je za dresnik značilna visoka stopnja regeneracije, saj se lahko že iz centimetr- skega koščka korenike razvije nova rastli- na! S hitro rastjo ob začetku vegetacijske sezone dresniki zasenčijo ostale rastline in tako onemogočijo njihovo rast. Gosti sestoji invazivnih rastlin močno zmanjša- jo biotsko raznolikost krajine. Poleg tega lahko te invazivne rastline prodrejo tudi skozi asfalt in tako poškodujejo infra- strukturo. V Veliki Britaniji je škoda zara- di dresnika v preteklosti že presegla več kot milijardo funtov. Hitra vegetativna rast pa ni edina strate- gija invazivnih dresnikov, saj ima v tek- movanju z drugimi rastlinami pomemb- no vlogo tudi alelopatija. Alelopatija (gr. allelon – drug drugemu, gr. pathos – trpe- ti) je posreden ali neposreden vpliv rastli- ne na druge rastline, ki je lahko pozitiven ali negativen. Številne invazivne rastline, vključno z dresniki, imajo predvsem ne- gativen vpliv, saj v svojo rizosfero izločajo alelokemijske snovi, ki zavirajo kalitev, rast in razvoj sosednjih rastlin. Pri japon- skem dresniku sta med najpogostejšimi sekundarnimi metaboliti emodin in re- sveratrol, ki ga najdemo med drugim tudi v vinu. Alelopatske snovi delujejo na dveh nivojih. Na celičnem nivoju lahko povzro- čijo večjo prepustnost membran, zavirajo prenos elektronov v dihalni verigi, zmanj- šajo sintezo fotosinteznih pigmentov, vplivajo na encimsko aktivnost, poškodu- jejo genetski material, negativno vplivajo na privzemanje mineralov, vsebnost vode in vezavo dušika. Te spremembe se kma- lu začnejo odražati tudi na makro nivoju, kar lahko opazimo kot zaviranje kalitve semen in upočasnjeno rast mladih rastlin. A zanimivo je, da dresnik v svoji domovi- ni nima takega vpliva na sosednje rastli- ne, kot ga ima v Evropi. Tiste rastline so se nanj namreč s koevolucijo prilagodile, tako da njegove alelopatske snovi nanje ne učinkujejo tako pogubno kot na naše rastline. Ko pa je japonski dresnik prišel v Evropo, rastline na njegove sekundarne metabolite niso bile prilagojene, kar tej invazivni vrsti še danes daje pomembno prednost. Kaj sploh lahko naredimo, da odstranimo tako obstojno invazivno rastlino, kot je dre- snik, ki lahko zraste tudi do 15 cm na dan? Stalna košnja in škropljenje s herbicidi se ne zdita najboljši rešitvi, saj je pri prvem zaradi obsežnega sistema korenik potreb- no vsaj sedemletno stalno košenje, da opa- zimo razliko v rasti, medtem ko herbicidi onesnažujejo podtalnico in negativno vpli- vajo tudi na ostale organizme v okolici. Problema z invazivnimi rastlinami bi se najverjetneje morali lotiti z druge strani. Invazivke se pojavljajo predvsem v de- gradiranih območjih, tj. v motenih ekosi- stemih. V »zdravih« združbah invazivnih rastlin ni, saj so specialisti uspešnejši od njih. Človek pa s svojimi posegi v okolje le-tega spreminja, s čimer slabša razmere za specialiste in omogoča hitro prevlado invazivnih rastlin. Če bi torej manj pose- gali v naravo in uničevali ali spreminjali naravne ekosisteme, bi imele tudi inva- zivne rastline manjšo možnost za svojo razrast. Posebno pozornost bi morali nameniti tudi prevažanju prsti in grad- benega materiala, saj je to eden od naj- pogostejših načinov za hitro širjenje inva- zivnih rastlin med posameznimi območji. Predvsem pa bi morali ozavestiti širšo javnost o problematiki invazivk. Sestoji invazivnega dresnika pogosto rastejo tudi ob rečnih bregovih. Na fotografiji breg Kamniške Bistrice pri Radomljah, 3. 5. 2013 (levo) in 19. 5. 2015 (desno). Listi japonskega dresnika (Fallopia japonica var. japonica) lahko zrastejo do 15 cm. Prepoznamo jih po prisekanem listnem dnu. Sahalinski dresnik (F. sachalinensis) ima od invazivnih dresnikov največje liste, dosežejo lahko velikost tudi do 40 cm. Češki dresnik (F. x bohemica), križanec med japonskim in sahalinskim dresnikom, je v Sloveniji veliko bolj pogost, kot smo sprva mislili. Listi češkega dresnika so izrazito srčaste oblike in zrastejo do 25 cm. 5 cm Fallopia sachalinensis Fallopia x bohemica Fallopia japonica var. japonica