* * * E S T NIK * * *
PROSVETNE ZVEZE V LJUBLJANI
Izhaja dvomesečno. Naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 10 lir. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
ŠTEV. 3-4	MAREC-APRIL 1943-ХХ1	LETO XXII.
Temelji novega reda in miru v človeški družbi
Sv. oče Pij XII. je za božične praznike poslal obširno poslanico o načelih bodočega notranjega reda na svetu. Poudaril je, da vedno bolj čuti nasprotje med sporočilom, ki prihaja iz betlehemiske votline, ter med tistim, ki prihaja iz sedanjega položaja. Zato je potrebna zdravilna preosnova človeške družbe. Tiste družbe, ki se pod vplivom strasti zateka k nadomestkom, namesto, da bi se vrnila k resnici. Le pravi viri resnice pravilno uravnavajo socialno življenje. Zdi se, da so zlasti važne one osnovne točke, na katerih naj temelji nov red in nov mir v človeški družbi. Zato ponatis-kujemo to poglavje iz »Ljubljanskega škofijskega lista« št. 12. 1942 z željo, da se pošteni in pametni Slovenci dobro seznanijo is temi temelji.
Kdor presoj a v luči pameti iin vere temelje im namene družabnega življenja, ki smo jih na kratko očrtali, kdor motri njihovo visoko moralno vrednost in njihove blagodejne sadove na vseh poljih, mora biti trdno prepričan, da bi ljuidje, ki so 'ob pogledu na velike ideale odločeni premagati vse težave, mogli dati ali bol je vrniti notranje izkoreninjenemu človeštvu mogočna počela reda in miru. Seveda morajo prej podreti ovire v razumu in v pravnem pojmovanju, ki so jih ustvarili predsodki, zmote, brezbrižnost ter dolgotrajno razkristjanjeva-nje mišljenja, čustvovanja im dela; to razkristjanjevanje je odtrgalo in lo-
čilo zemeljsko državo od luči in moči božje države.
Bolj kakor kdaj bije ura danes, ko je treba popravljati. Danes je treba prebuditi svetovno vest iz težkega spanja, ki je vanj padla, zastrupljena po povsod razširjenih napačnih idejah. Treba je to storiti posebno sedaj v tej uri materialnega in moralnega propada, ko se je pokazalo, da je zgolj človeška ureditev prešibka in nezadostna. To spoznavajo danes razočarani tudi tisti, ki v na videz srečnih časih niso pogrešali ne v sebi ne v družbi zveze z večnimi vrednotami in v tej pomanjkljivosti niso videli bistvene napake svoje zgradbe.
To, kar je bilo jasno kristjanu, ki je v svoji globoki veri trpel zaradi slepote drugih, nam danes glasno oizna-nja hirušč groznega poloma, ki dobiva že strahotno veličasten videz poslednje sodbe; tako da ga slišijo tudi malomarni, brezbrižni in nepremišljeni. Gre za staro resnico, ki se usodno javlja na vedno nov način iin odmeva iz stoletja v stoletje, od rodu do rodu iz ust preroka: »Vsi, ki te zapustijo, bodo zapuščeni; v prah bodo zapisani, ki se oddaljijo od tebe, ker so zapustili vir živih voda, Gospoda« (Jer 17, 13).
Zapoved te ure je: ne tožiti, ampak delati! Ne tožiti nad tem, kar je in kar je bilo, ampak graditi, da se postavi, kar se mora postaviti družbi v blaginjo. Polni križarskega navdušenja
naj se najboljši in najbolj izbrani člani krščanstva združijo v duhu resnice, pravičnosti in ljubezni ob klicu: Bog to hoče. Pripravljeni naj bodo služiti in se žrtvovati kakor stari križarji. V tedanjih časih je šlo za osvoboditev zemlje, iki jo je posvetilo življenje učlovečene božje Besede. Danes pa gre — če se smemo tako izraziti — za nov pohod čez morje sodobnih zmot, da osvobodimo sveto duhovno zemljo, ki je določena za podlago in temelj nespremenljivim načelom in zakonom, s katerimi bo zidana socialna zgradba močne notranje trdnosti.
Za tako visoke cilje se izpred jaslic Kneza miru, v zaupanju, da se njegova milost razliva v vsa srca, obračamo na vas, dragi sinovi, ki priznavate v Kristusu svojega Odreišenika. Obračamo se na one, ki so z nami združeni vsaj po duhovnih vezeh vere v Boga; obračamo se končno na vse, ki se želijo otresti dvomov in zmot in hrepenijo po luči in vodniku. Z očetovsko gorečnostjo vas rotimo in pozivamo, ne samo da se globoko zaveste strašne reenobe sedanjih dni, ampak tudi da razmišljate o možnostih, kako bi zasijala nova blagodejna in nadnaravna zarja, ter da se združite vsi skupj v delu za obnovo družbe v duhu in resnici.
Bistveni namen te nujne in svete križarske vojske je, doseči, da bi se zvezda miru, betlehemska zvezda, znova prikazala nad vsem človeštvom v svojem bleščečem sijaju, ga pomirila in krepila ter oznanjala tako boljšo, rodovitnejšo iin srečnejšo bodočnost.
Res je: pot iz noči v svetlo jutro bo dolga. Odločilni pa so prvi koraki po cesti, ki ima na prvih petih kamnih, ki nam merijo pot, z bronastim dletom vklesana sledeča navodila:
1. Dostojanstvo in pravice človeške osebe
Kdor hoče, da zvezda miru vzide in obstane nad človeško družbo, naj s svoje strani pomaga, da se človeški osebi vrne tisto dostojanstvo, ki ji ga je dal Bog od začetka. Upira naj se pretiranemu združevanju ljudi, kakor
v množice brez duše. Bori naj se proti njihovi gospodarski, politični, duhovni in moralni nestalnosti, proti pomanjkanju trdnih načel in močnega prepričanja, proti čezmernemu nagonskemu iin čutnemu vznemirjevanju. proti njihovi spremenljivosti.
Z vsemi dovoljenimi sredstvi naj na vseih življenjskih poljih pospešuje socialne oblike, v katerih bo omogočena in zagotovljena polna osebna odgovornost. tako glede na zemeljski kakor na večni red.
Zahteva naj, da se spoštujejo in dejansko uveljavijo sledeče osnovne pravice osebe: pravica, da ohranja in razvija svoje telesno-, umsko in moralno življenje; še posebej pravica do verske vzgoje; pravica do privatnega in javnega bogočastja in z njim v zvezi pravica do verskega karitativnega udejstvovanja; načelna pravica do zakona in njegovih namenov; pravica do zakonske družbe in družine; pravica do dela kot nujnega sredstva za vzdrževanje družinskega življenja; pravica do svobodne izbire stanu, torej tudi do svobodne izbire duhovniškega in re-dovmiškega poklica; pravica do rabe zemeljskih dobrin, ki se kajpada zaveda svojih dolžnosti in socialnih mej.
2. Obramba socialnih edinic, posebno družine
Kdor hoče, da zvezda miru vzide in obstane nad Človeško družbo, naj zavrže vsako obliko materializma, ki vidi v narodu le čredo posameznikov, ločenih med seboj in brez notranje zveze, talko da so izročeni samovlad-stvu in samovolji.
Trudi naj se, da bo doumel družbo kot notranjo enoto, ki raste iin zori pod vodstvom božje Previdnosti in ki na njej odločenem prostoru in po svojih svoj,sikih zmožnostih teži v sodelovanju različnih stanov in skupin za večnimi in vedno novimi kulturnimi in verskimi cilji.
Braniti mora nerazvezljivost zakona; skrbeti, da bo imela družina, nenadomestljiva celica naroda, svoj življenjski prostor in svetlobo, da bo mogla dihati in se posvetiti svojemu
poslanstvu: roditi novo življenje in vzgajati otroke v duhu pravega verskega prepričanja; ohranjuje naj, krepi in obnavlja po svojih močeh svojo lastno, gospodarsko, pravno in moralno edinico; skrbi naj, da bodo družinskih, duhovnih in materialnih dobrin deležni tudi tisti, ki v družini služijo; misili naj na to, kako preskrbeti vsaki družini lastno ognjišče, kjer bo moglo gospodarsko in moralno družinsko življenje pokazati svojo moč in vrednost; prizadeva naj si, da kraji službe ne bodo tako oddaljeni od stanovanj, da bi družinski oče in vzgojitelj otrok postal kakor tujec v lastnem domu; skrbi naj predvsem, da bo spet postavljena med javnimi šolami in družino tista vez zaupanja in medsebojnega podpiranja, ki je v prejšnjih časih rodila tako lepe sadove, danes pa vlada namesto nje nezaupanje povsod tam, kjer šola pod vplivom materialističnega duha zastruplja in uničuje, kar so starši vcepili v duše svojih otrok.
3. Čast in zahteve dela
iKdor hoče. da bi zvezda miru vzšla in obstala nad družbo, naj vrne delu tisto mesto, ki mu ga je Bog že v po-četku odločil. Bog hoče, naj človek gospoduje nad svetom v njegovo čast; za to gospostvo pa je delo nenadomestljivo sredstvo; zato nosi vsako delo v sebi dostojanstvo, ki ga ne more izgubiti. Obenem pa je delo ozko zvezano s spopolnjevanjem osebe. Te časti in prednosti delu nikakor ne kratita trud in napor, ki ju je treba pri delu prenašati kot posledici izvirnega greha v pokorščini in podrejenosti pod voljo božjo.
Kdor pozna velike okrožnice naših prednikov in naše prejšnje poslanice, ve, da se Cerkev ne obotavlja priznati in podpreti z vso svojo avtoriteto praktične posledice, ki izhajajo iz tega moralnega dostojanstva dela. Te zahteve obsegajo pravično plačo, ki je zadostna za potrebe delavcu in družini; ohranitev in »popolnitev takega socialnega reda, ki omogoča varno, čeprav skromno zasebno lastnino
vsem slojem v narodu; pomaga do višje izobrazbe takim otrokom iz delavskih slojev, ki so posebno nadarjeni iin dobri; goji socialnega duha v soseščini, v kraju, v deželi, v narodu in v državi, ki omiljuje nasprotja med interesi in razredi, osvobojuje delavce čuta osamelosti s tolažilno zavestjo človeške vzajemnosti in krščanskega bratstva.
Napredek iin stopnja neodložljivih socialnih reform sta odvisna od gospodarske moči posameznih držav. Samo s pametno in plemenito izmenjavo sil med močnimi in šibkimi državami bo mogoče dosečli splošno pomirjenje, tako da bodo izginila ognjišča požarov in središča zastrupi jevanja, iz katerih bi se mogle poroditi nove nesreče.
Jasni znaki kažejo, da kljub sovraštvu in kljub vsem predsodkom, ki delujejo neizogibno, a žalostno v tem ostrem bojnem razpoloženju, mi ugasnila v narodih zavest ozke medsebojne odvisnosti v dobrem in v slabem; nasprotno, postala je bolj živa in bolj dejavna. Mar ni res, da globoki misleci vedno jasneje spoznavajo, da je v odpovedi egoizmu in narodni sebičnosti pot do splošnega ozdravljenja: zato zahtevajo od svojih narodov težko mero žrtev, ki so potrebne za socialno pomirjenje v drugih narodih. Naj bi ta naša božična poslanica, namenjena vsem, ki so dobre volje in pleme-1 nitega srca, opogumila in povečala vrste socialnih križarjev med vsemi državami! Naj Bog podeli njihovemu mi-rotvorneimu praporu zmago, kakršne je vredno njihovo plemenito delo.
4. Obnova pravnega reda
kdor hoče, da zvezda miru vzide in obstane nad socialnim življenjem, naj sodeluje pri temeljiti obnovi pravnega reda.
Pravni čuit je danes pogosto izkvar-jen. Izkvarili sta ga teorija in praksa pozitivizma in uti 1 i turizma v suženjski službi nekaterih skupin in gibanj, ki njih programi določajo smer tudi zakonodaji in sodni praksi.
Ozdravljenje takih razmer je mogoče doseči le, če se zopet zbudi za-
vest, da mora biti pravna ureditev zgrajena na najvišjem božjem gospostvu in zavarovana proti vsaki človeški samovoljnosti. Živa mora postati zavest, da mora pravna ureditev s svojo oujeeo in kaznujočo roko čuvati človeške pravice in jih braniti pred napadi katere koli človeške oblasti.
Razmerje človeka do človeka, razmerje posameznika do družbe, do oblasti, do državljanskih dolžnosti, razmerje družbe in oblasti do posameznikov — vse to mora biti postavljeno na določen pravni temelj in zavarovano po potrebi tudi s sodno oblastjo.
To pa zahteva:
a)	tako sodišče in takega sodnika, ki se bosta ravnala po smernicah jasno izraženega in določenega prava;
b)	jasnih pravnih norm, ki jih ne morejo prevračati zlorabljeno sklicevanje na neki umišljen ljudski čut ali goli oziri na korist;
c)	priznavanje načela, da so tudi država, njeni funkcionarji in od nje odvisne organizacije dolžni, popraviti ali odpraviti naredibe, ki kratijo ljudem svobodo, lastnino, čast, napredek in zdravje.
5. Pojmovanje države v krščanskem duhu
Kdor hoče, da vzide zvezda miru in obstane nad človeško družbo, naj pomaga, da bosta 'zavladala novo pojmovanje države in novo ravnanje v državi; zgrajena morata biti na temelju pametne discipline, plemenite človečnosti in odgovornega krščanskega duha.
Pomaga naj, da bosta država in njena oblast spet služili družbi in v vsem spoštovali človekovo osebo ter njeno delo za dosego večnih ciljev.
Trudi naj se, da se preženo zmote, ki hočejo državo in njeno oblast ločiti od morale in ju osvoboditi eminentno etične vezi, ki ju veže na zasebno in družabno življenje; bori naj se zoper zmote, ki zavajajo državo in njeno oblast, da tajita ali v praksi pozabljata, da sta bistveno odvisni od Stvar-nikove volje.
Podpira naj priznanje in razširjanje resnice, ki uči, da je tudi na materialnem polju najgloblji smisel ter zadnja splošna iin moralna zakonitost vladanja: služiti.
Pometi in razvoj filma
v. z.
Ni je danes sile, ki bi se mogla meriti s tisto velesilo sveta, ki se imenuje film. Njegovo področje je ves svet, govori v jeziku, ki ga razumejo visi narodi na zemlji, govori na tak način, da ga razume otrok v naročju, učenec v razredu, pastirček na paši, celo divjaki ob Kongu, učenjaki in preprosti. Ni čuda, da danes korakajo v njegove hrame, ker se film kaže svetu, dnevno milijoni in milijoni, na katere vpliva s hipnotično silo in omamlja njihova srca ter zavojuje njihovo pamet.
V svoji vsemogočnosti kaže ne samo romantične zgodbe, drame in opere, temveč poseže tudi v skrivnost narave, kjer odpira in dviguje skrite, neznane zaklade. Prestavlja preteklost v sedanjost, severne, pokrajine v afriško puščavo, seznanja Vzhod z Zahodom, črni
kontinent z belokožnim in veselo prepeva v vseh jezikih. Modro poučuje kmetovalca o naprednem poljedelstvu, predava o živinoreji, sadjarstvu, uvaja delavca, kako se streže najmodernejšemu stroju, podaja brezplačen pouk o negi dojenčkov in gospodinjstvu.
Odprta so mu virata na vseučilišče, kjer tradira zgodovino in zemljepis, razlaga filozofska vprašanja, pojasnjuje medicincem zapletene operacije in kaže na anatomijo zdravega in bolnega človeka.
V sedanji vojni seznanja zaledje z dogodki v prvih bojnih črtah. Postal je življenjski živčni vozel vse propagande, saj ima v sebi najbolj bistvene in propagandne sestavine. Ni čuda, da povzroča večje in tesnejše sodelovanje občinstva pri vojnih dogodkih. To
nam kažejo žurnali tvrdke Luce iin pa dokumenta,rini film o pomorski bitki pri Pantaleriji 14. in 15. junija 1942.
Zato ne bo škodovalo, da si to silo nekoliko natančneje ogledamo, pre-nclarimo njegov pomen, njegovo moč in življenjsko pot.
Moč filma
Nedosegljiva moč filma tiči v skrivnosti, da film govori v jeziku, ki je vsem razumljiv, naj si bo izobražen ali ne, pismen ali nepismen, naj pripada itemu ali onemu narodu, temu ali onemu razredu človeške družbe, samo da vidi. Zvočni film je to vsemogočnost nekoliko oslabel, ker se poslužuje poleg slike tudi glasu. S tem je sicer porušen most, ki je vezal nemi film z vsem narodi sveta, z vsemi plastmi ljudstva in z visenii stopnjami prosve-te. Zvočni film je upostavil zopet jezikovne meje, katerih nemi ni poznal. Toda kljub temu je njegova moč nedosegljiva. Gotovo je dejstvo in ostane, da film spreminja vsako kulturno dobrino v gledanje, pretvarja nekaj duševnega v telesno, torej v nekaj, kar je manj vredno. Zato prevladuje pri filmu tvarnost pred duševno,st jo, telesnost pred duhom, ker ponižuje duhovnost k čutnosti in površnosti.
Film je dandanes še vedno tista sila, ki ljudi pridobiva, je torej neprecenljivo propagandno sredstvo. Kdor ga ima v rokah in oblasti, tisti lahko vlada svet. On naredi človeško družbo dobro ali slabo, pošteno ali nepošteno, jo dviguje iz globin nevednosti in jo vodi na sončne livade pro-svete in izobrazbe. On lahko čisti človeška srca alii pa jih pohujšuje. On je zmožen, da pokaže krivico kot krivico, laž kot laž, ali pa tudi spreminja dobro v zlo, in kaže hudobijo kot čednost, zločin kot nekaj dobrega ali pa slabega.
Film je zavojeval predvsem mesta in isega tuidi že po deželi. Po njegovem vodu se pretaka civilizacija iz mesta na deželo. Miselnost meščana, njegove dobre in islabe strani pronicajo po filmu v podeželsko ljudstvo, ki sprejema dobre in slabe reči. Film je
zmožen, da prebudi v človeku speče sile, bodisi dobre ali slabe. On kaže na nove zahteve časa. na nepoznane potrebe ter vzbuja in širi nezadovoljnost pri prej dobrih ljudeh.
Škodi, ki jo povzroča slab ali povprečni film, pa stoji nasproti korist dobrega filma. Omenjam samo poučni ali šolski film.. Nepremagljiva je njegova nazornost pri pouku v šoli, v gimnaziji, na univerzi. Kulturni zakladi iz naravoslovja, zgodovine, zemljepisa, s področja zdravstva, tehnike, znanosti in umetnosti so podani v vidni, čutni obliki. Vsak opis je nepotreben, ker vidimo pred seboj vse jasno in razvojno utemeljeno. Tak film je za mladino, katere zavest sodeluje s slikami, najboljše poučno sredstvo. Žal pri nas še nimamo takega kinogledališiča, kjer bi se predavali izključno poučni filmi.
Filmska cenzura
Ker je slab film za vso človeško družbo nevaren, so vpeljali po vseh državah tako imenovano filmsko cenzuro, s katero se skuša odstraniti kvaren vpliv filma. Vsak film. ki se javno kaže, pride pred cenzurno komisijo, katero tvorijo zastopniki oblasti, policije, prosvete, zastopnik mladinskega varstva in vzgojiteljev. Cenzurna komisija ima pravico črtati iz filma prizore, ki so nevarni javni varnosti in redu. ali ki žalijo verski čut, ki vplivajo moralno kvarno ali ogrožajo prijateljske odnošaje med državami. Cenzura se ne nanaša samo na slike, temveč tudi na besedilo in na reklamo. Komisija mora vsak film označiti, ali je za mladino primeren ali ne.
Vidimo, da je moč cenzurne komisije velika. Zato je važno, kdo pride v tako komisijo. Ker mora ta odločati tudi o tem, ali film žali verski čut in kako moralno vpliva na gledalca, bi pričakovali, da pristoja mesto v cenzurni komisiji cerkvenemu zastopniku, kar pa ni res. Zato je stvar cerkvene oblasti, da si pridobi mesto v taki komisiji. Potem bo že 50 odstotkov nevarnosti, da bi se odobril slab film, odstranjenih.
Paziti je treba pni vsakem filmu, ali je ta označen, da je mladini primeren ali ine. Če ni primeren za mladino, ne sme mladima poti 18. letom prisostvovati predstavi. Če podjetnik vseeno pripusti tudi mladino zraven, se kaznuje z globo in z zaporom do treh mesecev. Tudi na to je treba paziti, ker brez tožnika ni sodnika.
Filmsko pravo
Tudi filmsko pravo še i t i dobre filme in se bori proti slabim. Oblast skuša število kinogledališč omejiti. Zato se po navadi izdaja za vsako občino le po eno dovoljenje, \sako ki-nogledališiče mora zaprositi za dovoljenje, ki se izda po komisionalnem ogledu. V pošte v pridejo gradbeni predpisi: ee je dovolj izhodov, predpisani so trije, če je kabina ognje-vamio zgrajena in ima svoj izhod izven dvorane. Oblast sme tudi :že izdano dovoljenje preklicati, ee niso vsi predpisi izpolnjeni.
Potujoči kino mora imeti prav tako obrtno dovoljenje. Vsaiko predstavo mora politična oblast dovoliti. Mladina med 7. in 18. letom ima dostop le k takim filmom, ki so ipo cenzurni komisiji označeni za mladino primerni. Mladini pod 7. letom pa je vsak dostop v kino prepovedan. Ti zakoni veljajo za Nemčijo, Italijo, Švico, Anglijo ter ostale evropske države. Če pazimo, da se vse to res izvršuje, zopet zmanjšamo nevarni vpliv slabega filma.
Gospodarska stran filma
Ko smo isi ogledali idejno iin pravno stran filma, poglejmo še na njegovo gospodarsko stran. Največ filmov izdelujeta Evropa in Amerika, ki konkurirata na svetovnem trgu. Pred sedanjo vojno sta izdelali 97 odstotkov vseh filmov in sta imeli 90 odstotkov vseh kinogledališč' na svetu. Amerika izdela letno 750 normalnih, igralnih filmov, torej 58 odstotkov svetovne proizvodnje in zavzema prvo mesto.
Evropa izdela vsako leto 512 velikih filmov, torej 39 odstotkov svetovne proizvodnje. Od bivših 38 evropskih
držav se je pečalo z izdelovanjem filma 21 držav, med katerimi pride v postov za svetovni trg le šest držav, med temi pa je Nemčija na prvem mestu. Nemčija zaposluje pri filmski industriji nad 100.000 oseb. Sama je izdelala letno 217 igralnih filmov. Njej sledi Rusija z 80 filmi, Francija z 80 filmi, Italija s 50 filmi, Anglija s 40 filmi. Te številke so predvojne. Med vojno se je filmska industrija v Italiji zelo razvila, zlasti odkar je nastopil zvočni film. S tem se je zamenjava in kroženje- zelo otežkočilo in je bila zaradi zvoka potrebna kra jevna, domača industrija.
Število kinogledališč na svetu se ceni na okrog 80.000. Od teh jih je na evropskih tleh vsaj polovico, na ameriških tleh pa okrog 50.000. У Evropi ima spet Nemčija največje število kinogledališč, nato Francija, Anglija in Italija. Dočini gre vsak prebivalec v Ameriki vsaj enkrat na .teden v kino, gre v Evropi vsak deseti človek tedensko v kino.
Leta 1938. je bilo v Nemčiji 400 milijonov kinoobiskovalcev. Čez dve leti že 620 milijonov in lansko leto je število poskočilo že na 1 milijardo. To se pravi, da je v letu 1942. obiskal vsak Nemec vsak mesec kiinogledali-eče. Koliko je znašala vstopnina? Cenijo jo na .80 milijonov RM.
Državni filmski upravnik v Nemčiji dr. Hippler trdi, da so trije najboljši filmi v sezoni 1933/54, to so: Begunec, Zlato in Polom, prinesli 1.5 milijona RM dohodkov. V sezoni 1959-1940 so prinesli trije najboljši filmi: Žid Siis, Materinska ljubezen in Poštar že 5,5 milijonov RM dohodkov. V letu 1940/41 je obiskalo filme: Koncert po želji, Anelije in Veliki kralj že 22 milijonov Nemcev. Lansko leto so kasirali za filme: Velika ljubezen, Žene so najboljši'diplomati in Odpust 20 milijonov RM.
Ogromne številke dokazujejo, da je sedanja vojna pripeljala nove ljudi, nove milijarde gledalcev v kino. Obenem pa. te vsote pričajo, kako velikanski so dobički filmske industrije in kako velik je dohodek kinogleda-
lišlč v Nemčiji. Pa še nekaj nam te suhoparne številke na glas povedo, da je film zajel že deželo, delavca in kmeta. Dejstvo je, da je kino v Nemčiji danes že »potrebna ljudska ustanova«, o čemer pred petimi leti nismo niti sanjali. Nočem biti prerok, a vsi znaki kažejo, da bodo v tem pogledu Nemčiji sledili tudi drugi narodi. Zato je naša dolžnost, da temu vprašanju posvetimo več pozornosti in kot katoličani ne zapiramo oči in ne posnemajmo noja v puščavi.
Filmska produkcija
Z izdelovanjem filma se pečajo družbe, ki izdelujejo v posebnih filmskih delavnicah filme. Take delavnice razpolagajo s svetlobnimi pripomočki in napravami, kakor simo opisali v lanskem letniku Vftstnika, ko smo obiskali Cinecitta pri Rimu. Cinecitta obsega 88 zidanih objektov, 11 gledaliških dvoran, med katerimi je največja tista, ki je dolga 85 m, široka 35 m in 25 m visoka.
Vsak film potrebuje -svoje ozadje, svoje pokrajine, kar pripravi arhitekt. Slikovni in zvočni posnetki se razvijajo v kopirnici in to s posebnimi stroji. Od istega prizora po navadi napravijo več posnetkov istočasno. Snemanje in kopiranje filma je združeno s precejšnjimi izdatki. Plačati je treba avtorja rokopisa, režiserja, operaterja, arhitekta, skladatelja, igralce in še druge sodelavce. Prišteti moramo še stroške za delavnice, za nabavo surovega filma in za kopiranje.
Idejo in razvoj dejan ja v filmu položi v rokopis filmski avtor. Ko družba. ki izdeluje filme, odobri rokopis, ga pregleda tehnični referent. Ta določi, kje se bo film snemal, kakšno okrasje, obleka itd. je potrebna. Režiser prevzame režijo, odbere igralce, pevce in godbenike ter jih vadi. Fotografski operater izvrši posnetke, pri čemer se poslužuje najfinejših in najbolj točnih snemalnih aparatov, ki tudi stanejo težike tisočake. Pri snemanju govorjenja, petja in glasbe je
zaposlen zvočni operater. Vsi ti stroški se gibljejo med 20.000 RM in med 4 milijoni RM. Odvisno je to od sodelujočih in od dolžine filma. Vsak tak film se potem kopira v 50 ali 100 kopijah. Običajna dolžina filma se giblje med 2500 in 3000 m. Izdelane filme spravi v promet ali družba, ki je film izdelala, ali pa izposojevalue tvrdke, ki so kupile kopije.
Največje družbe, ki izdelujejo filme in uživajo svetovni sloves, so v Združenih državah Amerike: Meitro Goldwyn-Mayer stoji na prvem mestu. Tvrdki Paramont in Universal na drugem mestu. United Artist in Fox sta sedaj nekoliko zaostala, kar se tiče zvočnega filma.
V	Nemčiji vodita UFA in Einelka. Strogo katoliška tvrdka je bila Leo-Film v Munchenu. Največja i talija,n- . eka tvrdka je Luce, katoliška pa: Consorejo utenti cinematografi edu-cativi v Milanu in pa Ceiitro Catto-lico Cmematografico v Vatikanu. Na Francoskem je znana tvrdka Pathe in Franko-Gaumont-Aubert. V Angliji prvači Brit is,h International u Educa-tional. Na Španskem pa deluje Insti-tuto eatolico de arles e industrias v Madridu.
Pri vsem tem je najveselejši pojav, da so ,se katoličani v mnogih državah zdramili in začeli reševati vprašanje filma pri korenini, torej pri produ-centih. Zlasti je treba podčrtati C. C. C. v Vatikanu, ki je nedavno založil in izdal film Pastor Angelicus, kjer je podano življenje sv. očeta Pija XII. \ sebi n o filma je prinesel Vestnik št. 1. 1943. Upamo, da se bo ojunačilo kakšno kinopodjetje tudi v Ljubljani in ga nam pokazalo.
V	Ameriki se je posrečilo organizirati kinoobiskovalce v posebno zvezo, katere naloga je bila, pregnati iz gledališča slabe, protiiverske in nemoralne filme, kar se je tudi omenjeni ligi posrečilo. Tudi v Evropi se je nivo filma dvignil, ker so iztrgali produkcijo in lizposojevanje filmov iz židovskih rok. Veliko dobrega naredi tudi filmska cenzura, mladinsko varstvo.
dobri občinski odbori. Omeniti moram, da je bila velika ovira dobremu filmu ukoreninjena navada izposojevalnic, da je moral ikinopodjetnik izpolniti zahtevo, če je kotel dobiti en prvovrsten film, je moral pri istem izposojevalcu zaključiti kupčijo še za deset manjvrednih filmov, ne da bi jih prej videl. To se pravi, če si hotel ujeti sulca, si moral kupiti večje število ščuk. Le na ta način so izpo-sojevalci spravljali na trg poleg prvovrstnega še drugovrstno in manjvredno blago. Upamo, da je to razvado odpravila za vedno vojna.
Važen činitelj v boju zoper slab film je filmska kritika v strokovnih listih in dnevnikih. Tudi slednje se je posluževala liga v Ameriki. Tudi katoliška Cerkev se v zadnjem času poslužuje v svojem glasilu L" Osserva-tore Romano deli a Domenica, ko prinaša tedensko rubriko Cineorama, v kateri objavlja Centro Cattolico Ci-nematografieo svoje ocene. Pri teh ocenah ise dele filmi v štiri kategorije ali vrste. In sicer spadajo v prvo kategorijo filmi, ki se priporočajo (I. Film consigliabili: Assedio dellAI-cazar, Pastor Angelicus). V drugi kategoriji so našteti filmi, ki so primerni za vse (II. Film ammessi per tutti: Alfa Tau, La maestrina .. .). V tretjo vrsto postavlja filme, ki so primerni za odrasle, in sicer vsaj za 21 let stare (III. Film da riservarsi agli
f Blaž
Letos 28. januarja smo pokopali Blaža Pozniča, ki je vodil našo Ljudsko knjižnico v Ljubljani od 1. 1922, do 1930., torej skozi 8 let. Marsikaj poučnega in za naše knjižničarje potrebnega je priobčil tudi v Vestniku Prosvetne zveze. Pri svojem opravilu kot knjižničar si je nabral mnogo izkušenj, tako glede urejevanja knjižnice, izposoje vanj a knjig pa tudi glede moralne vrednosti vsebine knjig. Vse to je tolmačil knjižničarjem na posebnih tečajih, ki jih je prirejala Prosvetna zveza v Ljubljani. Zato je bil rajni Blaž Poznič prosvetnim de-
adulti: Donna del peccato, Accjue cli primavera .. .)>. V četrto vrsto spadajo filmi, ki so neprimerni, torej odsvetovani filmi (IV. Film sconsiglabili per tutti: Addio Kira, Angelo del male).
Ta ocena je. objektivno gledana z našega katoliškega stališča in bi si jo morala osvojiti vsa naša kinogledali-šča in pa vse katoliško časopisje. Kako primerno bi bilo, če bi vsaka nedeljska številka »Slovenca« priobčila zgoraj omenjene ocene, po katerih bi se ravnali naši kinoobiskovalei, vzgojitelji, spovedniki in tudi kiuopodjet-niki. Kar je pred vojno vršila v Belgiji Action Catholicpie et Cinema v Lovvenu, to vrši sedaj za ves svet Centro Cattolico Cinematografico v nedeljski številki »L' Osservaitore Romano«.
Tako smo spoznali pomen in razvoj nove velesile na svetu. V i dim o, da ni nevarna, če stoji pod nadzorstvom. Nasprotno, veliko misijonsko delo bi vršila, če bi se tudi ta velesila posvetila verskim idealom in pokazala svetu delo Kristusovo, delo apostolov, trpljenje nračenikov, požrtvovalnost misijonarjev, samozata-jevanje redovnikov in redovnic. Naj bi bil tudi film v pomoč katehetom v šoli, naj ibi nam podal zgodbe sv. pisma in nad vse poučno zgodovino katoliške Cerkve. Potem bi tudi on postal: Pastor Angelicus.
Poznič
lave eni, znana oseba, Prevedel je lepo število leposlovnih del za »Slovenče-ve« podlistke, pa tudi za »Ljudsko knjižnico«. Več let je bil tudi urednik Mentorja, dokler ni stopil leta 1930. v državno službo. Rojen je bil 1. februarja 1890 v Šmartneim ob Dreti. Po končanih študijah je služboval pri Prosvetni zvezi v Ljubljani skozi 8 let. Leta 1930. je stopil v banovinsko službo ter bil uradnik Banovinske zaloge šolskih knjig in učil ter končno njen upravnik. Kot našemu zvestemu sodelavcu mu želimo, naj mu Bog bo dober plačnik.
Knjižnica
Razstava katoliškega tiska. Na praznik Kristusa Kralja so v Veneziji odprli razstavo katoliškega tiska. Razstava je zelo pestra in je na njej prikazan ves razvoj in obseg sedanjega italijanskega katoliškega tiska. Predvsem so popolne zbirke, ki jih je že izdala odnosno jih še izdaja italijanska Katoliška akcija. Razstava bo odprta do aprila meseca.
Za božič je Slovenčeva knjižnica v "6. zvezku prinesla izvirno slovensko povest iz otroškega življenja »Naš Buček«, ki jo je spisal Jože V o v k , bivši ikaplan v Kranju, sedaj v Bel-gradu. Jože V ovk se je že prej večkrat oglasil v naših listih, tako v Domu in svetu in Mladiki kot pesnik, toda zanimanje je vzbudil šele s svojimi šaljivimi zgodbami v Vrtcu, v Slovencu in Kresu, kjer je pisal fantovsko zanesene stvari ter mladinsko sočne dogodke. Toda tudi to delo bi ostalo precej zakrito, da ni izdal v samozaložbi leta 1941. knjižico »Za-plankarji«, ki jih je ilustriral H. S. Po tem pred delu pa je napisal nekakšen svoj življenjepis iz otroške dobe do šole, ki je sedaj izšel pod naslovom »Naš Buček«.
Zbirka lepih črtic iz Haloz »Dom med goricami« je prva knjiga pisatelja Jožeta Krivca. Taiko nam s to zbirko ne predstavlja samo novega pisatelja, temveč tudi nov svet v naši književnosti, kajti ravno Haloze so bile našim pisateljem nekako odmaknjene in le včasih opisovane (Meško), pač pa so jih odkrivali slikarji (Mi-helič) in sociologi (Žgeč). Ti zadnji so jih gledali z očmi zagrenjencev in materialistov, zato so odkrivali v njih enostransko podobo najzanikrnejših in najzanemarjenejših.
Izdajanje knjig iz občinske knjižnice v Domžalah. Krajevna skupina v Domžalah bo od 21. januarja tedensko izposojala knjige iz obč. knjižnice, in sicer vsak četrtek od 19. do 19.30 ure v uradu stranke. Knjižnica ima zlasti leposlovne knjige, na raz-
polago pa so tudi strokovne knjige iz raznih znanstvenih strok.
čiščenje na knjižnem trgu v Srbiji.
V vrsti ukrepov, ki jih je izdal srbski prosvetni minister za duhovno ozdravitev srbskega ljudstva, predvsem pa njegove mladine, je omeniti tudi njegovo odredbo, s katero je imenoval posebno ' državno komisijo za čiščenje književnega trga. Omenjena komisija bo zahtevala od vseh srbskih založnikov ;in knjigarn seznani vseh knjig, iki so bile dosedaj izdane na srbskem književnem trgu in -ki jih imajo лг zalogi v svojih knjigarnah. Vse knjige, ki vsebinsko ne odgovarjajo duhu sedanjega časa in ki kvarno vplivajo na vzgojo mladine, bo komisija vzela iz prometa.
Letošnje knjige Matice Hrvatske.
kot svoj božični dar je Matica Hrvatska izdala pred prazniki sledeče knjige: »Hrvatske narodne« pesmi« (X. zvezek), Ante Tresič-Pavičič: »Izgon Mongolov iz Hrvatske«, Mara Švel: »Hrast« (roman), Alija Name-tak: »Za obraz« (zbirka novel) in »Hrvatsko Kolo«, književno znanstveni zbornik (XXIII. zvezek).
»Napredak,« hrvatsko prosvetno društvo v Sarajevu deluje že, več let ter ima svoje podružnice po vseh večjih hrvatskih mestih in krajih. Osrednje društvo v Sarajevu ima na razpolago tudi bogato knjižnico, katero vneto obiskujejo sarajevski Hrvati, predvsem pa srednješolci. Knjižnica ima okoli 22.000 hrvatskih del z okoli 26.000 izvodi. Poleg te knjižnice ima »Napredak« tudi 40 velikih in 10 manjših potovalnih knjižic.
Cvetko Golar: Veseli svatje. Z risbami opremil Božidar Jakac. Izdala Nova založba v Ljubljani. L. 1942. Str. 62. Cena 26 Lir. Tiik pred božičem je izšla nova Golarjeva pesniška zbirka, namenjena mladini. Preproste in prisrčne pesmice, ki rade odkrivajo šaljive, tu in tam tudi bur-kaste podobe iz narave, so lepo zaokrožene v spremembah celega leta,
od pomladi do zime, od prebujenja k delu do zimskega počitka in tihega veselja. Posebno so pesniku pri srcu čebelice in ptički, o njih pripoveduje mnogo mičnih zgodbic in lepih zgledov. Mladini je glavni vir veselja še
Kult ar ni
Skrb za izobrazbo
Kdor je na lastni koži občutil puščobo dolge bolezni, ko je človek priklenjen na posteljo in mu je prosto gibanje ovirano, kar vpliva kot ohromelost tudi na duševno delovanje, se bo spomnil na to. s kakšnim veseljem sprejme človek v tem stanju sleherno, pa čeprav še tako skromno priliko za duševno delo, za kak razgovor od duše do duše. Muko takšnega protinaravnega stanja občuti tem bolj boleče, če jo mora prestati kot mladostni, šele v razvoju razcvitajoči se človek, katerega v tem. za duhovno rast izgubljenem času, venomer nekaj žene, da bi se duševno ali telesno razvijal in izobraževal. Zlasti pa za del j časa razjedajoče vpliva to stanje na jetične bolnike, ki morajo biti splošno tudi potem, ko so že skoraj ozdravljeni, še zmeraj pod nadzorstvom.
Tozadevna razmišljanja so privedla do tega, da so začeli iskati nove načine, kako bi v ravnanju z bolniki uporabili tudi duševnoduhovna sredstva v zdravstveni namen. Tako so nedavno v finskem mestu Kiljavanum-miju odprli zdravilišče za jetiČnike, ki je v zvezi s poučnim zavodom, kjer imajo bolniki priložnost, da se v njem duhovno in poklicno izobrazijo. Zdravilišče, ki je last finske Zveze za jetične bolnike, vsebuje veliko predavalnico in moderno opremljen kino za glasbeni film. Pod vodstvom strokovnjakov so uvedli posebne študijske kroge, ki vodijo teoretični in praktični pouk. Med drugim poučujejo tudi jezike, dalje prirodoslovje, matematiko, .filozofijo in leposlovje. Uvedli iso v ta učni načrt tudi izvež-banje v različnih rokodelskih poklicih. Učni sestav se utegne še jako raz-
vedno čista in lepa narava, zato bo v teh pesmicah našla dovolj spodbude in neprisiljene vzgoje, a še več prijetne zabave. Golarjevi verzi so prav krepki in moški, v njih ni nobene igrače ali osladnega prebiranja besed.
obzornik
širiti, ker je mogoče s filmskimi predvajanji nadomestiti kako potrebno učno moč.
Ta noVi način oskrbovanja bolnikov je bil doslej jako uspešen. Mimo tega, da se različni člani raznih tečajev marsikaj novega naučijo v svojem poklicu, pa so pri bolnikih dognali tudi to, da so duševno razbremenjeni, kar ugodno vpliva na njih telesno zdravje. Kakor je slišati, bodo zdaj tudi druge bolnišnice na Finskem opremili po tem zgledu, ki v resnici zasluži, da bi ga povsod posnemali.
A
Zidanje hrvatskega »filmskega mesta«. Filmski zavod NDH »Hrvatski film«, ki deluje pod okriljem glavnega ravnateljstva za propagando v prosvetnem ministrstvu, je dosedaj izdelal že več kulturnih filmov, od katerih so bili nekateri celo nagrajeni na bienalu v Veneziji. Tako film »Straža na Drini«. Filmski zavod dosedaj ni razpolagal s primernimi prostori ter se je sedaj odločil, da bo v bližini Samobora postavil vsa potrebna poslopja za filmanje in izdelovanje filmov.
Itali.janskoromunska filmska ustanovitev. V Bukarešti je bila osnovana delniška družba z glavnico 250 milijonov lejev pod firmo Cineromit. Pri ustanovitvi te družbe sta v enaki meri udeležena romunska država in italijanska filmska družba ENIC, od glavnice bosta obe prispevali po 5.5 milijonov lejev v gotovini, 70 milijonov lejev pa s tehničnimi napravami itd. Namen družbe je pospeševati filmsko proizvodnjo v Romuniji z ustanovitvijo kinov in produkcijskih naprav.
Analfabeti in prosvetni delavci v Srbiji. Sedanje srbsko prosvetno ministrstvo je izdelalo načrte za prirejanje prosvetnih tečajev zaradi pobijanja nepismenosti med ljudstvom. Tečaje prirejajo učitelji in učiteljice. V krajih, kjer je nepismenost ljudstva še precejšnja, poučujejo kinet-sko prebivalstvo pisanja in čitunja, v drugih tečajih jim pa nudijo nadalj-no izobrazbo, ki je potrebna za sodobno vodstvo kmetskcga gospodarstva in gospodinjstva.
Ustanavljanje prosvetnih društev v Srbiji. Po naročilu srbskih osrednjih prosvetnih oblasti so pričeli srbski prosvetni delavci v notranjosti države ustanavljati prosvetna društva, ki širijo srbsko p ros veto med ljudstvom s predavanji, pesmijo, glasbo in gledališkim i pred stav am i.
Brežiško lutkovno gledališče je gostovalo v Sevnici. Brežiško lutkovno gledališče je te dni gostovalo v Sevnici z igrico »Dr. Faiust v Krškem«.
»Triglavska roža« na frančiškanskem odru. Preteklo nedeljo smo videli na frančiškanskem odru izvirno Ivunčičevo delo »Triglavska roža«. Priljubljeni mladinski pisatelj je zajel snov deloma iz živijenja Gorenjcev, deloma pa iz naših narodnih pesmi in pripovedk.
Prva prireditev v domu Stranke v Mavčičah. Pred nedavnim je bila v okviru prosvetnega krožka prva prireditev v domu Stranke v Mavčičah. Domači kvartet je poskrbel za godbo in pesmi. Take večerne prireditve se bodo ponavljale. Obsegale bodo deloma predavanja, deloma narodne plese, petje in godbo.
Dom Stranke v Preddvoru bo kmalu urejen. Lep prostor za šolanje je v domu v glavnem že urejen. Manjka le še peč. Strankina pisarna je peč že dobila, tako da sedaj čakajo vsi prostori v glavnem le še na slikanje.
Da bi se ohranila narodna noša, so imeli v decembru in januarju v vseh večjih krajih Spodnje Štajerske posebna poučna filmska predavanja.
Časopisje soglasno poudarja, da imajo Štajerci na Spodnjem Štajerskem tako lepo nošo in da so jo ohranili skozi stoletja tako verno, da so lahko ponosni na to.
Slovenska božičnica v Valjevu. Slovenska skupina v Valjevu je priredila na božični večer ob 18.50 v dvorani kina »Central« v Valjevu božič-nico z božično akademijo in obdarovanjem. Božičnica je bila izredno dobro obiskana, velika dvorana je bila prenapolnjena in več sto ljudi je moralo oditi. Bqžičnico so obiskali najvišji predstavniki oblasti.
Ustanovitev ljudskega odra v Laškem. Ko so zadnjič v Laškem gostovali celjski igralci, je bil tudi v Laškem ustanovljen ljudski oder, ki bo v kratkem nastopil z enodejamko. Igrali bodo največ mladi ljudje, ki že pripravljajo Anizengruberjevo komedijo »Črv vesti«.
O kulturnem življenju na Spodnjem
Štajerskem piše mariborski dnevnik, da letos 22 ljudskih knjižnic posoja knjige. Nadalje posluje 25 knjigarn. Mariborska razstava knjig, ki je bila odprta deset dni, je bila obiskana od 10.000 ljudi. Mariborsko gledališče ima od septembra 19-14 dalje svoj ansambel. ki neguje opero, opereto in dramo. — Preurejeno celjsko gledališče bo med najmodernejšimi v alpskih pokrajinah. O vsem tem je v Mariboru predaval kulturni referent Franc Kult.
Vaški večer na Koprivniku. 17. januarja je vodstvo krajevne skupine v Bohinjski Srednji vasi priredilo v najvišji planinski vasi na Gorenjskem, na Koprivniku, vaški večer. Ob krasnem zimskem popoldnevu je odšlo vodstvo in mešani pevski zbor iz Bohinjske Srednje vasi na Koprivnik. Kljub ostremu mrazu v dolini je izletnike na poti proti Koprivniku ogrevalo toplo planinsko sonce, užitkov poln pa je bil pogled z Vodnikovega razglednika nazaj na poledenelo Bohinjsko jezero in z novim snegom zapadle in vso Bohinjsko kotlino obkrožajoče velikane planin. V ljudski
šoli na Koprivtniku se je zbralo veliko število domačinov, prišli pa so tudi obiskovalci iz sosednjih Gorjuš. Pevska skupina je nastopila s posrečenimi pevskimi točkami, nakar so pokazali tudi nekaj starih narodnih plesov.
Zboljšanje radijske službe v NDH.
Hrvatski državni zavod za radijsko sluižbo je izdelal načrt za zboljšanje radijske službe na področju NDH. Del načrta, ki je obstajal v postavitvi radijskih postaj v Sarajevu in Dubrovniku, je bil že izvršen lansko leito. Letos bo pa omenjeni zavod dogotovil radijsko postajo v Banja Luki ter bo tudi zboljšal vse oddajne naprave pri že omenjenih postajah v Sarajevu in Dubrovniku. Razen tega bo zagrebško oddajno postajo pojačal na 120 kw.
Nov oder na Jesenicah. Začetek svečana je prvič priredil nemški ljudski oder v okviru skupnosti »Kraft dureh Freude« narodno igro na Jesenicah. V kinodvorani Doma stranke so pod vodstvom krajevnega vodje KdF W:ilhelma Termota igralci dosegli z ljudsko igro »Niče«, ki jo je spisal Kari Morre lep uspeh. Tako je bil ustanovljen na Jesenicah gledališki oder KdF.
Katoliška narodna mladinska organizacija (N. C. Y. A. — National Ca-tholic Youth Association) se imenuje
pred kratkim ustanovljeno združenje katoliške moške in ženske angleške mladine od 14 do 20 let. Njena glavna naloga je krščanska vzgoja mladine. Škofje hočejo v njej okrepiti predvsem duha pobožnosti, življenje po veri, prejemanje sv. zakramentov, udeležbo pri bogoslužju. Da doseže temeljito versko izobrazbo, bo mladina imela posebne tečaje, konference in študijska zborovanja o vprašanjih iz raznih bogoslovnih ved.
Fantje Katoliške akcije, 1500 po številu, iz nadškofi je Montevideo v Urugvaju so na tridnevnem studijskem zborovanju pretresali važnejša vprašanja, ki se tičejo sedanje mladine. Njimi so se pridružili zastopniki iz drugih škofij in celo iz Argentine in Paragvaja. »Mladina vsa v Kristusu, za Kristusa, v službi Cerkve,« je bila poglavitna misel njih razgovorov. Zadnjo noč so prejeli sv. obhajilo iz rok papešlkega nuncija.
Francoska filmska proizvodnja. Kinematografska industrija v Franciji zaposluje danes okoli 80.000 oseb. Temu je treba prišteti še 70.000 oseb, ki so zaposlene pri ".200 kinematografih. V letu 1941-42 je bilo proizvodenih 8t filmov, za 1942-43 je predvidena proizvodnja 90 filmov. Vrednost vsakega proizvedenega filma znaša tri do pet milijonov.
Skioptična predavanja o Fatimi. Kakor znano je Prosv. zveza založila 00 slik o dogodkih v Fatimi. Ker se vrši pri nas pobožnost prvih sobot, z uspehom posegajo sedaj župnije po tem predavanju. Doslej so bila predavanja o tem predmetu: V frančiškanski dvorani osemkrat. Na Rakovniku dvakrat. V Mostah dvakrat. V Tomačevem, v Šiški, v Štepanji vasi, pri Sv. Petru v Ljubljani, na Dobrovi, v Zeleni jami, v Mestnem zavetišču, v Novem mestu ter v Šmihelu.
Vsebina: Temelji novega reda in miru v človeški družbi. — V. Z.: Pomen in razvoj filma. -r f Blaž Poznič. — Knjižnica. — Kulturni obzornik.
Uprava: Pisarna Prosvetne zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. — Odgovorni urednik in izdajatelj Vinko Zor, Sv. Petra c. 80. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec
Priloga Vestnika PZ št. ~>-4!1947-XXI.
PROSVETNI
ODER
MAREC-APRIL	1943-ХХ1
»
Slovenska mladinska igra
Martin Jevnikar
1. OcS prvih začetkov do Vrfca
Slovanska mladinska igra je y tesni povezanosti s splošno slovensko dramatiko, saj se je polagoma razvila i iz nje kot samostojna virsta in ima vse njene vrline in napake. Zato je treba, da se na kratko ozremo na splošne razmere, ki so pospeševale ali ovirale njen raizvoj.
Slovensko društvo
Pirvič se je oglasila slovenska beseda z odra 1789. leta, ko so igrali Linhartov prevod Zupanove Micke. To je bil pomemben dan, saj so s tem dogodkom dokazali, da je slovenski jezik že tako izoblikovan, tla se more uporabljati tudi na odru. Žal je bila to samo iskrica, ki je hiitro ugasnila. Do 1848 niso uprizorili nobene slovenske igre, če izvzamemo Kopitar j e vo pr i r ed.it ev Kotz ebujev eg a Tinčka Petelinčika 1805. leta, ki je bila zaključeno družabnega značaja. Tega leta pa se je osnovalo v Ljubljani Slovensko društvo, ki si je začrtalo nalogo, prirejati slovenske »besede« in gledališke prireditve.
Prva beseda je bila 50. maja 1848 v čast cesarjevega godu. Viseli, besed je bilo 12 in so se vršile v deželnem gledališču. Prva gledališka predstava pa je bala 8. julija 1848. Igrali so spet Županovo Mldko. 1. marca 1851 so ustanovili Gledališko društvo, ki je imelo namen gojiti gledališke igre. Ko pa je bila 51. decembra 1851 odpravljena ustava, je balo konec narodnostnega gibanja. Skoraj deset let je poičdvalo vse delo, dokler ni bila 50. avgusta 1861 ustanovljena Ljubljanska čitalnica. V njej je bilo precej živahno.
Do leta 1867. je priredila 56 gledaliških predstav. Novembra I. 1866. pa se je pod okriljem čitalnice organiziralo Dramatično društvo. Prirejalo je redne gledališke predstave in skrbelo za draimat-ska dela, izvirna in prevodna, Igralo je v deželnem gledališču do 1892 kot gost Nemcev (477 predstav), hkrati pa izdajalo Talijo, kjer je izšlo 60 zvezkov s 118 prevedenimi iin 8 izvirnimi igrami.
Leta 1892. je bilo odprto sedanje gledališče, kar pomeinja novo dobo v slovenski dramatiki.
Vse te predstave, ki jih je priredilo Slovensko ali Dramatično društvo, so imele izrazito preroden značaj. Z njimi so hoteli gojiti družabnost. Izvirnega je bilo malo, največ je bilo burk in komedij. Na mladino tedaj še niso mislili, saj se mladina teh predstav ni udeleževala, nalašč zanjo jih pa niso prirejali.. Na mladino v tej dobi tudi sicer niso veliko gledali.
Šole so bile nemške, izvenšollska' vzgoja pomanjkljiva. Tudi posebnih mladinskih knjig in časopisov ni bilo, saj so bile vise knjige pisane tako, da jih je smela tudi mladina vzeti v roke. Kratek poskus je bil z Navratilovim mladinskim časopisom Vedežem, ki pa je po dveh letih in pol (1848—1850) moral prenehati, ker ni bilo zanj dovolj zanimanja med mladino.
Anton Martin Slomšek
Šeile Slomšek je napravil korak naprej iin začeli izdajati knjige samo za mladino. Ker ni bilo domačih pisateljev, se je ozrl k sosedom, kjer je naleteli na tedaj najbolj znanega nemškega mladinskega pisatelja Krištofa Sehmida. Ko je prišel 1829 Slomšek v celovško bogoslovje za špirituala, , je začel po dvakrat na teden zihiraiti svoje učence in jih uriti v slovenščini. Za vajo jim je dajal prevajati spise Krištofa Sohimida. Do 1858, ko je zapustil bogoslovje, so prevedli in izdali sedem kinjig. Knjige so se hitro razširile med mladino, ker so jih dajali z,a pre-mijsika darila.
Bolj kot drobne isloveniske knjige pa je važen duh, ki gia je Slomšek s Schmido-vimii deli utrdil v slovenski mladinski književnosti. To je moralno-poučna tendenca z zelo majhniimli s|pireimembiam(i: ganljive povesitice o dobrih otrocih, skrbnih in siromašnih starših, neznanih dobrotnikih in nasprotnih temnih silah, ki vodijo zle ljudi. Vse skupaj pa je potreseno s solzami in moralnimi nauki. Bilo je zelo primitivno, okorno, začet-
niško. Iz te miselnosti in podlage se je razvila tudii slovenska mladinska dramatik,a.
Jernej Kopitar
Prva'mladinska igra v slovenskem jeziku je Kopitarjeva prireditev Ko,tzebojev e igre Der Haihinenschlag, ki j,o je krstil za Tinčka Peteline k a. Sfklep je na Zoisovo željo prevedel Valentin Vodnik v verzih. Igro so 1805 uprizorili na ljubljanskem stanovskem odru oitiroci, me'd njimi je bila menda tudi deoa Zoisove sestre. Prevod je ostal v rokopisu, ki se je zgubil.
Kopitar dolgo ni naseli posneimaleev, znamenje, da je bila stvar bolj zasebnega značaja in da razmere Se niso bile godne. Seile Slomškovi učenci so se spomnili, da so igre važen vzgojni pripomoček. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Čisto nekaj drugega je, če otroci pridnega Janezka vidijo, какот pa če o njem saimo slišijo. Tudi Krištof Sehmid je pisal mladinske igre. Sehmid pa je Bil tedaj našim pisateljem najvišja avtoriteta, saj so do svetovne vojne prevajali njegova die-la, njegov duh pa je prevladoval v naši mladinski literaturi do najnovejše dobe. Zakaj je Sehmid pisal igre, pripoveduje sam v uvodu k svojim igraim: V začetku preteklega stoletja je živel v velikem mestu Bavarske odličen državni uradnik. Imeli je sina, iki je veliko obetal, toda zašel je v slabo družbo in se zgubil. Čez več let se je spokoirjen vrnil v domovino, toda oče ga ni hotel sprejeti. Zaito je njegov bivši šolslki rektor priredil igro o izgubljenem sinu, ki je trdega očeta tako ganila, da je sina spet sprejel pod svojo streho. Sehmid je iz tega spoznali, koliko koristnega stori dobra, igra,. Zato se pri njeim druži prijetno s koristnim, toda glavni namen so nauki, zaradi njih so igre napisane. Povsod prikazuje posledice grehov, nasprotno pa Bog bogato poplača ljubezen do staršev, poštenost in pobožmosit. Pollne so pobožnih izrekov in celih pridig. Ljudje so silno dobri, pridni in pošteni, v vseh težavah se zaiupajo Bogu, ki jim gotovo pomaga. Ne pozna noibeine logike, dogodki se razvijajo tako, kakor se zdi pisatelju, ine po naravnih, aimpak po nekih ,11 ad,naravnih, čudovitih zakonih.
Krištof Sehmid
Pirvo Schimidoivo igro je okolii leta 1835.—1840. prevedel Valentin Orožen, iin sicer najbrž v celovškem bogoslovju pod Sloimšikoviiim vodstvom. Naslov se glasi: »Mala pevka Igirokaiz u 5 dejanjih. Iz nemščine po Krišt. Schmidtoivi ,Die kleine Laiutenspielerin' poslovenjen.« Pripoveduje o vitezu Hohemfelsu, ki je morali na vojsko, sovražniki pa so medtem
zavzeli njegov grad. Žena im hčerka s,ta zbežali in po splošnem mnenju utonili. V resnici pa sta živeli nekje v gorovju v veliki revščini. Mati je bila bolna, hčerka pa je preživljala selbe 'in mater s petjem iin igranjem ma plunko. In pravna ta način je našla očeta. Vse je bilo veselo iin hvaležno Bogu. — Prevod je dobeseden, jezik štajersko narečje, precej okoren in tožajk. Mihael Leindovšek, ki je igro prvič natisnil v Orož,novih spisih 1879. leta, pravi: »... [rokopis je glede jezika jako pomanjkljiv. To je pozneje sam sprevidel iin ravno zato se je dvakrat lotil popravljanja. Pa ker mi j bil ... nikdar poseben prijatelj peresu, začeitelk deila inobemkrat dovršil milj. Drugi popravljeni tekst ne sega, dalje nego do 7. nastopa v I. dejanji; v tretjem pa je dovršenih le prvih pet inaiatopov in začetek šestega. Kar je najini pesnik dvakrat poskusil in začeli, pa ne dokončal, storiti seim moral jaz, kolikor, ise je dalo, ker prvotni prevod ne sodi za daindames v javnost.« (Uviod str. XIII.—XIV.)
Prva tiskana Schmidovia igra pa, so »Jagodice (D i e Erdbeer en). lig r a v enem djamju po Ki\ šmiidiu svobodno poslovenili Matija Maljair«. Izšla je v Slovenski ikioled'i za leto 1859. Igra pripoveduje o dveh dečkih, ikatenih starejši, je mlajšega pustili v goizdu, da se je zgubil. Našla ga je grofica Stermfeid, ki ga, je poslala v šolo in spravila ,do dobre službe. Čeiz iminjoigo let je hodil s svojimi otroki po giozdu; nabirali so jagode, oče pa jim je pripovedoval o svoji mladosti. Našli so nekega siromaka, ki iga je pekla vest, ker je nekoč v gozdu pustil ■ .svojega mlajšega brata. Ni bilo treba dolgega dokazovanja, braita sta se spoznata iin bogatejši je vzel siromašnejšega k sebi. Prevod je pirecej natančen posnetek nzvir-nilka, le na nekaterih mestih je prikrojen po svoje. Jeizik je slab., mešanica ilir-ščiiine, iin itiudi 'ljudje so zastopniki, ffir-ceiv. (Več glej Prosvetni oder 1942, štev. 10—,12, str. 44.)
Maijar'je prevedel tudi Schmiidovo igro Vernec (Deir Blumeinkraniz), igro v enem dejanju, a je ostala v rokopisu. S svojima igrama je hoteli preprečiti potiujlčeva-mje slovenske inteligence. Hotel je, naj b,i se prirejale slovenske veselice, besede iin gledališke predstave. Zaito je v Novicah 1858. leta, št. 25 opozoril na svoja prevoda.
Leta 1865. je Fr. Silvester v Zgodnji Danici priobčil igro v enem dejanju Zgubljeni s i n. Je dramatizacija znane svetopisemske prilike, le da jo je na,zvlekel v dolge monologe očeta in sina ter uvedel skušnjavca, ki zguMjenega sina plaši, naj se iniilkar me vrača domoiv, ker ga oče ne bio sprejeli. Vse je zelo dolgovezno in ganljivo, brez dogodkov in brez najmanjše dramatične tehnike. Napisana je v verzih s prestopno rimo.
Го so prvi poskusi slovenske mladinske dramatike. Nič še ni izvirnega, nič trdnega, vse je komaj tipanje iin posmemti-nje ali [prevajanje tajili vzorov. A ne smemo mislita, da je bilo samo pri nas tako. Tudi pri naših sosedih ni bilo bolje, le da so- bitli nekaj desetletij pred nami in so torej začetne težave že premagali. Literarna vrednost njihovih deli pa je bila še zelo majhna, Ce pogledamo saimo na zastopnika tedanje nemške mladinske književnosti, Kr. Seiimida, vidimo, da so njegovi igrokazi navadne dramatizacije povesti, brez dramaitske zgradbe: nekaj razgovorov poučne iin nabožne vsebine, kako čudežno srečanje .in igra je bila tu. Pri nas pa je zaviralo razvoj mladinske dramatike tudi to, ker niti splošne dramatike inisim© imeli. Bilio je nekaj prevodov, a to so.bile večinoma burke in šailoigre, namenjene le za zabavo. Dobrih izvirnih igeir iin dram pa je manjkalo. Še leta 1858. je pisal Fran Levstik v Popotovanji od Litije do Čateža: »Za igre naim ine manjka druzeg« niič. kakor zgodovinske podlage, igraflišča in jezika. Saim širokopleči kmet brez težave pripoveduje svoje preste unmsili v prosti besedi, in slovanski dramatik bi le isiame kmečke značaje lahko obrazi! po življenji in po naravi« (Zbr. spisi III. 53.) Po Levstikovih besedah nam je torej manjkalo sploh vsega.
Andrej Praprotnik
V sedemdesetih letih preteklega1 stoletja so se razmere v slovenski mladinski književnosti nekoliko ziboljšale. Tedaj smo dobili prve leposlovne knjižice, ki so- biile namenjene samo mladini. Pot je utrl učitelj Andrej Praprotnik (1827—1805), ki je začel svojo pisateljsko pot v Vedežu, s knjigo Da rek »pridni .mladosti podelil Andrej Praprotnik«:, Ljubljana 1861. prvi zvezek. Darek obsega 25 kratkih »lepih povestic, pesmic, dobrih naukov in drugih diobrovoljmih reči«. Naimen je pisatelj sam napovedal v uvodu: »Berite, učite in veselite se, in bodite dolbri iin pobožni! Bog daj, da bi bil kdo izmed vais kaj boljši, ko bo bral te bufcvice!« Darek je po idejah, stilu in namenim podoben Schimidoviim Malim poučnim pripovedkam, le dai je tu bolj pisana vsebina. Leta 1865. je izšel II. zvezek, ki je vsebinsko enak prvemu, naslednje leto pa tretji. Praprotnik ni prinesel v slovensko m'ladinsko literaturo veliko novega, inriiti snovnega niti oblikovnega. Šolal in zgledoval se je pri Schamidlu, ki ga je pridno prevajal in večkrat kar pod svojim imenom prodajal v Vedežu, iin pri Slomšku, vendar svojih učiteljev še od daleč ni dosegel. Njegovega pisateljskega peresa ni vodila toliko notranja nujnost kakor želja, dati slovenski mladini knjig, po katerih bi postala »kaj boljši«.
Ivan Tomšič
Praprotnik je našel kanalu posnemovalce, in sicer največ med učiteljstvoim, ki je v najožjem stiku z mladino. Najpomembnejši med njimi je Ivan Tomšič (1838—1894). Po krajših pripravah v raznih časopisih je leta 1866. izdal knjigo Zlati orehi slovenski mladini v spomin. Kako in za-kaj je knjiga nastala, izvemo iz obširnega uvoda, kjer razlaga: »Dobro veidoč. koliko veselja Tii daije (namreč preljuba slovenska mladost) knjižica polna mladih, podlučnih povestic, podal sem se tudi jaz na silo vensko livado; nabiral sem nekoliko čaisa domače cvetice, iin glej — najdem »z 1 a te o r e -h е «, ktere hitro spletam v venec, ter Tii jih, ljuba mladost, podam s srčno željo. da hi jih rada ogledovala, saj bode vse le k Tvojemu pridu in k Tvoji koristi. ..« Knjižica je sestavljena popolnoma v slogu iin duihu Krištofa Schmiida iin njegovih Malih poučnih pripovedk. Zgodbice so kratke, polne osladne, ro-mainiičrife pobožnosti, oisoilljene s pretiranimi poim,anjiševallnicami, V njih nastopajo alli popolnoma dobri ljudje, ki jih pisatelj .»andli slovenski mladosti« stavlja za zgled, ali pa popolnoma hudobni, ki se deloma poboljšajo — na veliko pisateljevo veselje — deloma pa ostanejo zakrknjeni grešniki iin jih doleti kazen. Glavno misel povzema na koncu v kratke verze, pp Schimidoveim zgledni, ali pa tudi v prozi, kar izzveni še bolj pridi-garSko. Še slabša je /njegova druga knjiga D r a g o .1 j u b c i , 'k i so izšli 1. 1879.
2. Vrtec
(1871—1940)
Da bi ostal Tomšič z mladino v itesnej šiih stikih, je osnoval 1871. leta mladinski časopis Vrtec, ki izhaja še danes. V vabilu ma naročbo pravi, da bo »doina-šal v prijetne j .minogoveirstinosti: kratke povestice podučneiga in zabavnega zader-žaja, zgodovinske, prirodosilovne iin nato-roznainske spise, pravljice, basni...« Vrtec je dolga leta prinašal prozo, kakršna je vladala na slovenskem mladi.nskem torišču: kratke, ganljive, pobožne zigodbice o siromašnih vdovah s pridnimi oitroki, ki jtih hudobni ljudje preganjajo, a se zatekajo k Bogu, ki jih že kako reši mn povede ina drugi veiselejsii in bogatejši breg. Večinoma ne presegajo okvira ene številke.
Čeprav Vrtec v programu ,ni imel iger, jih je vendar že v drugem letniku začel priobčevati. Od 1872 do 1940 jih je izšlo 64, iizmed teh 50 izvirnih, 12 prevodov in 2 prireditvi. Pri tem je sodelovalo 47 pisateljev, dve igri pa sta brez podpisa.
Keir je začel s prevodi, bomo govorili najprej o in jih.
1.	Kaznovana ir ado v e dno s t. Igra za otroke v enem dejanji. Po hrvaškem prenaredil Lj. T. (Ljudevit Tomšič). Vir-tec 1872. — Starši so. se .nekam odpeljali in naročili otrokom, da morajo biti pridni. Nihče se ne sme dotakniti na. mizo poveznjeinega lonca. Slaivaljub ga dvigne. Izpod njeiga zlati domači ptič in le s piščalko ga spravi nazaj. Ker . pa je bila piščalka počrnjena, se je namazal okrog ust in mi mogel utaj iti krivde. Ko so se starši vrnili, so clruga dva obdarovali, le Slavoljuib ni dobil nič. — Igra je zelo preprosta iin naivna. Podoben motiv ima1 mo že. pri Schmidu: Žoliti kanarček. Otroci So silno dobri iin poslušni,, le Slavoljuib je preveč radoveden.
2.	S t a ir vojak i n n j e ig o v .a r e -jenka. Gledališka iigra v dveh dejanjih. Poslovenila Barbka Hochtl-nova, Vrtec 1875. — Miško je invalid. Z.a svoj god dobi pokojnino, zato vzame siromašno Fi-nico za svojo rejeniko. Pred svojo simiritjo jo spravi v mesto h generalu, kateremu je bil rešil življenje. Čez nekaj čas-a pride Finica v vas obiskat svoje prijatelje. Najprej se preobleče v siroto, nato v bogato deklico, a niihče je ne spozna. Razodene se jim in jih obilno obdaruje.' Skupaj gredo na Miiškov grob in molijo. — Igra je zelo tendenona. Miško poučuje otroke, ki so vsi dobri, le Radovanček enkrat zaide, a se tudi poboljša. Poli na je starih rekvizitov: odkritje tatvine na ta način, da. se tat ne bo mogel obinniiti, zato se iz strahu sam izida; skrivajo se za drevesa; Finica se preobleče v ibera-čico in prosi prenočišča; nepoznani dobrotniki lepo skrbe zanjo. Otroci so zreli in pametni. Zgrajena je simetrično. Prvo dejanje ima 10 prizorov, drugo prav toliko.
Igra je izšla tudi v pomatislu v zbirki,: Gledališke igre za slovensko mladino. Izdaje iin zalaga Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadniici v Ljubljani I. zvezek. Star vojak iin njegova rejeinka. Gledališka igra v dveh dejanjih. Poslovenila Barbka Hochtel-nova. 1875. Str. >8. To je bil prvi iin edini zvezek te zbirke.
3.	Mali g o d e c. Gledališka igra za otroke v treh dejanjih. Poslovenil Ivan. Tomšič. Vrtec 1878. —• I. dej.: Tonetu ukrade Lovro Divjak gosli, s katerimi je preživljal sebe iin bolno .mater. Oče miu je izginil v vojski. Hudobnež bi mu gosli vrnil, če bi ,mu Tone prinesel z drevesa ptiče, da bi jih pobijali. Tonetu se zdi to greh in odkloni. Kmalu nato pade Lovro v vodo in Tone ga reši. Minica iin Ivanek prineseta Tonetovi materi košarico jedil. Ko zagledata očetovo sliko, se začudita, koit bi ga spoznala. II. dej.: Lovro prinese gosli nazaj in ga prosi odpuščanja. III. dej.: Tonetu umrje imati. Minica in Ivanek mu prineseta veselo
novico, da živi njegov oče ipri njih. V vojski je bil ranjen, pozneje ujet, zdaj bosta pa oba pri njih. — Igra je zelo romantična iin ganljiva: siromašna mati je bolna, pridni sinko jo preživlja, nobena stvar ga ne pripravi do greha, sovražniku odpusti in mu pomaga, čudežna očetova vrnitev ob materini smrti Vsi otroci so silno dobri, le Lovro je hudoben, .a se tudi ta spreobrne. Nauk: Ne muči živali, ljubi sovražnike, zaupaj v Boga!
4.	Najdena 1 i s t n i c a. Gledališka igra v treh dejanjih. Na slovenski jezik preložil Iv. Tomšič. Vrtec 1880. — I. dej.: Zlaitarovič, lastnik katuinoive tovarne v Ameriki, in žena se jezita, ker ne moreta najti njegove sestre, zaradi katere sta prišla iiz Amerike. Stare se jama kolo in prenočita v vasi. Draigotinika, hči delavčeve žene Magde, najde listnico. II. dejanje: Magda joka, ker že dve leti nima vesti od moža. Hčerki ji prineseta listnico. Kmalu razglasi občinski sluga, da dobi najditelj denarnice 50 gold. Z besedami: »V največji stiski nam je Bog pomagal!« se odpravi mati z otrokom,a v gostilno. III. dej.: Po kratkem razgovoru zve Magda, da dela njen mož v Zlaitaro-vičevi tovarni iin da je on.a Zlatarovičeva sestra. Vsi so veseli in sklenejo oditi takoj v Ameriko. — V igri je polno naključij: kolo se stare, da morajo ost,alti v vasi, tovarnar zgubi denarnico, ki jo dobi prav Magda ter z njo moža iin brata. Ljudje so vsi dobri in pobožni, posebno Magda, ki lepo uči otroka o najdenih predmetih. Zato ji tudi Bog pomaga.
5.	Otrokova prošnja. Gledališka igra v dveh dejanjih. Poslovenil I. T. (Ivan Tomšič). Vrtec 1880. — 1. dej.: Otroka gresta nabirat jagod. Mati j'ima je dala malico. Že jo hočeta pojesti, ko pride lačen starček. Dasta mu jo. Starček se jima zalivali z besedami: »Kar kolli bosta Boga prosila, to vama bo dali, — a zna se, da vajina prošnja mora. biti Bogu do,padi jim!« II. dej.: Mati je žalostna, ker ni glasu o možu. Tonček prosi Boga, naj se vrne oče. Prikaže se deska z napisom, da je Bog uslišal njegovo prošnjo. Poštni roig zatrobi in oče se pripelje. — Igra, je slaba in nemogoča (deska, Bog — berač itd.). V jedru je podobna prejšnji.
6.	Dar d e c i za Veliko noč. Iz nilskega preložil France S. Lekše. Vrtec 1890. — To sploh ni igra, ampak dvogovor med materjo din hčerjo o sv. pismu in velikonočnih običajih. Hči sprašuje, mati razlaga in opominja.
7.	K o-1 u m h o v o j a j c e. Gledališka igra na materin god. Poslovenil Iv. Tomšič. Vrtec 1892. — Otroci premišljujejo, kaj bi kupili materi za god. Vitem se oglasi pod Oknom sirota Anica in prosi podpore. Jeilica ji da svoj denar in po njenem zgledu (Kolumbovo jajce!) jo vsi
obdarujejo. — Zelo živahna stvar, posebno v prvem prizoru, ko igrajo kitajsko koračnico, pa 'tudi fpoiteim, ko premišljajo, kaj bi dali materi. Sicer pa je veliko igovorjeinja, a' malo dejanja. Otroci so vsi modri, dobri in zreli.
8.	Cvetlic :n a p d is o d a ali b r a -t o v s k a 1 j u bežen. Gledališka igra v jedneim dejanji. Po- italijanskem izvirniku priredila Leopoldina Kersnik-Roittova. Vrtec 1893. — Vladimir zlomi po nesreči dragoceno cvetlico. Oče mislil, da jo je Anica in jo hoče kaznovati. Ko brat to vidi, se saim javi. Oče je ginjein in oba nagradi. — Otroka sta silno dobra. Anica hoče rajši sama prevzeti kazen, kakor da bi izdala briaita. In tako lepo govorita, da kaj takega ni v vsakdanjem življenju.
9.	Bogomila, ali otroška ljubezen. Igra v treh dejanjih. Spisal Krištof Smid, .poslovenil Zoran. Vrtec 1900. — 1. dej.: Alin.a pl. Werner je po moževi smrti obubožala. Z otroki nabira drva v gozidiu. Kosijo, ko pride romar in prosi za okrepčilo. Dado mu, romar pa spusti nekaj zlatnikov v njihovo posodo.
II.	dej.: Mater piči kača. Pokličejo, zdravnika, ki pravi, da ni druge pomoči, kakor če kdo izsesa strup. Že se z dolgo pridigo poslovi od otrok in zaspi. Med spanjem ji hčerka Bogomila izsesa strup.
III.	dej.: Mati; se prebudi zdrava, Bogomilo pa začne tresti mrzlica. Pride romar iin pove, da strup ni nevaren. Bogo-miliina ljubezen ga tako gane, da se razkrije — je lord in ima v bližini grad — pobčeri Bogomilo in vzame vse k sebi. —. Igra je slaba, brez zapletov in rasti. Jedro ji. je nekaj pridig o grehu iin o otroški, l jubezni do staršev. Bogomila je silno dobra, zato jo Bog obilno poplača. Posebno izrazito poučna mesta so tiskana razprto, da še bolj poudari namen igre.
10.	Sanjava: Janko. Otroška gluma v enem dejanju. Spisal P. R. Lehnhard. —■ Poslovenili Fr. Ločniškar. Vrtec 190?. — Sirota Janko je najrajši palegal v gozdu. Nekoč .se mu je sanjalo, da je dobil od vile čarovmo palico, ki izpolni vsaiko željo. Hitro naroči novo obleko in čevlje ter napravi gostijo, na kate.ro povabi tudi vilo. Toda vse jedi preid gosti se Spremene v kamem, ker le zanj velja ča-rovna moč. Pride njegova mati k-oit beračim ■ in ga prosi, kruha, a, j,ii ga me more dati, ikeir bi se spremenil v kamen. Hudlo. min je, ko spozna, »da sire čem ni, kdor vživa sam« (primeri str. 93). Sklene, da se bo poboljšal. Ko ga, mati zbudi, ji pove: »Lenoba je minila, m a t i, d r u g a č e n hočem z d a j postati.«— Igra mi nič posebnega in tudi Jankovo spreobrnjenje je precej šibko. Prevedena je v verzih, ki gladko teko. Ritem je štirisitojpmi jaimib, rima zaporedna.
11.	Rumena vrtnic a,. Gvetličj a pravljica v enem dejanju. Po C. Crome-Schvvieria.g — Fr. Ks. Koblar. Vrtec 1913. —■ Cvetlice se prepirajo, kaitera, je lepša; na dolgo in široko .razkladajo svoje prednosti. Najbolj užaljena je rumena vrtnica, — Stvar je v verzih, precej dolgovezna, medla in neizrazita.
12.	Gozdar je vil otroci. Božična deška emodeijanka. Iz nemščine prevedel Vinko Lovšin. Vrtec 1936/37. — Pri go-zdarjevih žalujejo za umrlim Damilčkom. Otroci premišljajo, kako bi utalažili očeta. Pokličejo gozdnega možička, ki jim da mošnjo cekinov. A oče jo odkloni. Cigan Hasan pripelje Danila, ki so ga nekje ugrabili cigani. Pired gozdarjevo hišo počivata. Ko Hasan nekam odide, skoči Danilo pod koš. Ker oče ne mara denarja, mu priskrbi škrat Draigomir zdravilo piroti revmaitizmu. Denar skrijejo iza koš. Ko ga hoče Hasan ukrastk se oglaisi izpod koša Danilo in ga prepodi. Zdaj moli Danilo k Bogu, d® bi mu pomagal. Prikaže se angel, ki umi pove, da iso mu starši od žalosti umiril, a da ga bo peljal k dobri družini. Tudi zdravila .noče oče. Zdaj pride angel z Danilom iin ga izroči gozdarju in vsi veselo zapoje,- Sveta noč... — Igrica sicer še operira s pridnimi otroki in sirotami, vendair je nekaj novega. Zelo je razgibana, hkrati pa tako preprosta, da jo more razumeti vsak otrok. Vse možnosti odrske tehnike so izrabljene, nastopajo pa še ainge.1 iin škratje, da igro še bolj požive.
Ocena
Če gledamo te prevode, vidimo, da se z mjimi slovenska mladinska igra ni obogatila. Dandanes .prevajajo iz tujih literatur najboljša dela, taka. ki so oblikovno in idejno dovršena, ki' imajo traj-. no vrednost. O Vrtčevih prevedenih igrah pa ine moremo trditi tega. Najprej lahko ugotovimo, da so zelo povprečne, pa naj bo to oblikovno ali idejno. Diraimaiiske zgradbe sploh ne poznajo. Nič ne rastejo', se ne zapletajo in razpletajo, dejanje je premočrtno. Takoj po uvodu pride razrešitev, ki jo lahko že vnaprej uganemo'. Osebe se pred nami nič ne razvijajo, nič ne rastejo, ampak so že dogra-grajene, zrele. Kakršni pridejo ma oder, taki odidejo z n jega. Dejanje se razvija po naključjih, ki nastopajo nenadoma, nepričakovano im zaikreinejo igro v popolnoma drug tir. Motivno so zelo uboge. Najpogosteje imamo siromašno irnater, ki je povrhu še bolna, s pridnim otrokom. Otrok je silno dober, moder in pobožen. Vdamo .moli k Bogu, ki v najhujši sili vedno pomaga: od nekod pridejo bogati dobrotniki, ki, vzamejo otroka ali celo družimo Ik sebi (,n.pr.: Star vojak, Mali godec, Najdena lastnica, Bogomila, Go-
Zidarjevi otroci), ot.raka posinovijo ali poliče r i jo iin preskrbe za življenje (Stair vojak, Bogomila), ali pa se nepričakovano vrine oče. o ikaterem že dolgo mi hillo slediu (Mali godec, Otrokova prošnja). Vse je potreseno z moralnimi nauki, opomini in pridigami, To so igre, ki so jih v Nemčiji gojili filan tropi v drugi polovici 18. in v začetiku 19. stoletja. V tej dobi pa je neimlšlka mladinska knjii-ževnost krenila že v druge voide (Schmli-dove igre so biile napisane že okrog leta 1810., izdane pa 1833!), pri nas pa so< radi posegali po njih, iker je bil šele začetek in ker ismo še pregloboko tičali v tej miselnosti Še leta 1880. je kateihet Anton Križič. urednik Angelčka, poizneje Vrtca iin Krščanskega detoljuba, ter naj-odilionejši takratni katoliški mladinski idedlog, postavil tale program, katerega se morajo držati mladinski spisi: »Od dobre, mladini namenjene knjige zahtevam zlasti te-lle lalstmosii: da 1. vero pospešuje in zanjo ogreva; 2. srce blaži
i.n boljša ter značaj utrjuje; 3. razodeva stud nad grehom, navdušuje pa za čednost in za to, kar je vzvišeno, lepo, p 1 e im e n i it o in bi ai g o; -t. vzbuja domoljubje itn zlasti ljubezen do preisvitlega v I a d a rja; 5. kaže s p o -š t oi v a nje do sta riše v. do d u h o v -s k e im svetne gosposke, do učiteljev in o d ig o j i t e 1 j e v; 6. Siri k o ir i s t m o znanje; 7. prigan ja k delavnosti in S k r o im n o s t i ; 8. mlado srce pošteno r a z v e d r u j e in o v e s e 1 j u j e; tudi v lepem jeziku naj bo pisana in 10. glede tiska i« zunanje oMI'ke brez hibe-in pa nikar ne predraga, ker večinoma pride mladini v roke kot dar.« (Anton Križič: Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo, Koledar K. T. D. za leto 1889.). Ob takem programu iin ob takih prevodih se naši mladinski dramatiki niso mogli mnogo naučiti. Zato je razumijivo, da so tudi izvirne igre na isti stopnji1 ali pa še pod njo.	Dalje,
Očrt svetovne drame po letu 1900
Viktor Smolej
Za dramatiko klasicistike in romantike, ki jima ne vsebine ne oblike ni posebno odločala odvisnost od časa, od danih političnih alt družbenih raizmer, je prišla sredi preteklega stoletja dramatika realizma, ki je poudarjala tesno povezanost dramatike in draime s sočasnim življenjem. Glavno ji je bila vsebina iin na gledalsitvo je hotela vplivati' bolj z vsebino kakor z obliko. Tako je realizem ustvarili tendenčno draimo, ki je hotela pod licem zgodovinskih oseb ali sodobnih meščanov vplivati na občinstvo v smislu svojih političnih,, socialnih in verskih tendenc. Novo pot so v realizmu pokazali romani Dostojevskega in Tolstoja, družbene draime Henrika Ibsena im družbeni romani Emila Zolaja. Naturalizem Dostojevskega je obrnjen navznoter, Zolajev navzven. Naturalizem sloini na iskoraj pri-rodoiznanskem opazovanju resničnosti. Medtem ko realist še osebno odbira in izbira realne danosti, jih hoče naturalist podajati, ne da bi ločil bistveno od nebistvenega, igrdb od lepega; realist hoče podati portret, naturalist fotografijo'. Nai-turalistu je drama izrez iz stvarnosti. Dramatske zgradbe ni: brez presledka se v njej nizajo slučajna posamezna opazovanja, barve, zvoki,, vonji, zapisani v »sekundarnem slogu«.
Nova romantika
Teka umetnost, kakor je skrajni naturalizem, je nujno dovedla do sebi nasprotne umetnostne struje, je nujno izzvala reakcijo. Znanstvena nevtralnost natura-
lizma je, vsaj teoretično, izločila čustvo, zato je iz lirike izšla reakcija, ki ima mnogo notranjih in snovnih odnosov do stare romantike. Naturalizem je stremel k naravi, k racionalizmu, k dvomu v vise, k družbeni reformi, nova struja, ki je dobila naziv nove romantike, stremi h kulturi, k notranjemu gledanju, k nadičui-nemu, k reformni umetnosti. Novoromam-tična lirika je gojila nastrojenje in častila lepoto. Okoriščala ise je sicer z než-nočutnim dušeslovjeim naturalizma, a je stremela po stilizirami lepoti, po skrivnostni, barviti, s kulturo prenasičeni fantastiki v snovi in jeziku. Draima tega časa se razlije v lirično in a stroj en je (priiim. Hiofimamnsthalove igre z njih izbrano besedno muziko). Odpravljena ' je odrska oiprema, ki maj bi pričarala resničnost, in nadomesti jo ornaimeintalni stilni oder, ki poenostavlja.
Oba tokova, naturalizem in nova romantika, sta tekla nekaj časa vzporedno in se skušala uveljaviti sama, brez drugega, toda svojih idealov nista dosegla. Od tod izvira razočaranje, obup, nihili-zem (tega predstavlja Strindberg). Kakor se zdi, da sta bili obe ti etru ji različni, ena usmerjena v naravo in objektivnost, druga v čustvo, sta izhajali vendarle obe iz istega zrelišča: obe sta izhajali iz posameznosti, iz nečesa iz.rednega, posebnega, Naturalizem je iskal podrobnih opazovanj, drobnih potez, vonjev, tonov, fotografiranih ljudi, iki jim je natančno določil barvo gumbov in las, nova romantika je, obrnjena v čustveni svet, kazala
izredna •čustva, izbrane ljudi-, prefi,njene notranjosti. Lz posameznosti so. tu prehajali do splošnosti, do resničnosti. JNova romantika je ostajala v razmerju do sočasnih prevratov in pretresov kflit na stranskem tiru, naturalizem pa zopet .zaradi materialistične enostranosti ni prinesel rešitve ne umetniku ne človeku-bralcu ali igralcu.
Ekspresionizem
To vrenje jej trajalo tja do 1910. ko začne določevati umetniško ustvarjanje neko drugačno življenjsko občutje. Nova »trnja si nadene ime ekspresionizma. Do izraza naj pride, so trdili inovi ljudje, samo notranja govorica, Ne več mozaične, razdrobljene posameznosti, kot sita jih podajala naturalistični in inovoromaintični impresionizem (umetnost, temelječa na impresiji, vtisu), ampak veliko, enotnostma ikozmično občutje! Ne,, kar je enkratno, ampak kar je tipično in skupno, naj postane predmet umetniku, kajti umetnik ni posnemallec, .ampak soustvarjalec življenja. Kar je trajno v življenju, v človekovi podobi, notranji in zunanji, kar je bistvena v rednost resničnosti, ne slučajnost a n pojav,, to je cilj, ki naj ga skuša ujeti umetnost. Novi umetnik stoji ikoit samostojna osebnost nasproti svetu. Prej je bil svetu suženj, ga je skušal samo posnemati, sedaj je nad svetom, imu išče bistvenih potez kakor s ptičjega leta. Cilj umetnosti je 'večnost, je onostranstvo, ki je razvoizlanje vseh bistvenostnih sporov in vprašanj. Nova sitruja stremi ne kakor naturalizem po ostro izraženi psihološki analizi, po razcepijainju in po fotogra-fično natančnem podajanju resničnega, ampak po preroškem izaobjemu večno človeškega. Prej je iigr.a kazala tesno povezan dramaltski razvoj, sedaj dramatiki skušajo zgrabiti1 bistvo notranjega življenja v posameznih slikah in vizijah, in to raztrgano, kot v skokih, v pretirani,h, jarkih dogodkih. Osebe, ki so predmet dramam,, .so podane v svoji odvisnosti od absolutnega, so brez osebnih slučajnosti svojega življenja. Zato ekspresiionistiona drama ne imenuje oseb z njih lastnimi imeni
—	saj ne gre z,a določenega človeka v določenem času, ampak iza človeka sploh
—	temveč jih imenuje s tipičnimi znaki, kot n. pr. vojak, žena, ujetnik, isin i. pod. Razuma,rstvo, naturalizem stare .dobe je stalen predmet napadov nove umetnosti. Razum morajo spodriniti čustvo, zavzetost, opojnost. Ker se je torej ta abstraktna drama odpovedala stva,mestnemu občutju, zato manjkajo v njej sredstva, ki bi v drami napravila jasne, razumljive in vidne vizije, ki jih pred občinstvo postavlja dramatski pesnik. Z.ato je razumljiva v tej dobi neka odmaknjenost publike od drame. Res, da je v tej dobi drama nova bolj po svojem
življenjskem občutju kot po svoji obliki, tehniki in stilu, vendar je itiudi oblikovno drugačna od driaime, ki jo hoče nadomestiti. Oder je sedaij preprost, stiilizira.n, govorica je nagla, hlastna, okrajšujoča. Igranje gre od naturalističnega posnemanja vsakdanjosti v patetično dekla-macijo in v veliki, ritmični, simbolični izraz. Ekspresioniisitična drama je napetost. Saj je '.napetost že drama sama,, toda cikspresionistična drama ne dosega najvišjega iin skrajnega inapoina s stopnjevanjem človeškega,, temveč z zgolj .miselnim vzgonom, čustvenim vzletom v abstraktnost. Dramam manjka zadnje umirjenosti, it iste zadržanosti kljub napetosti, ki nosi zrelo dramaitsko delo.
Sodobni tokovi
Snov ekspresiomiistične drame je nad vise raznolika. Saj je to umetnost, ki hoče priklicati prelom,. (Zato je v njih tolikokrat obravnavano vprašanje generacij, problem očetov in sinov.) Vidni pa so v glavnem pri tej sodobni dramatiki štirje glavni tokovi: I. aktivizem (kritika civilizacije, mehanizacije, ibirokra-tizma, radikalni paciifizem, anitikapitali-zemi, človečamsko čustvovanje, revolucija duše proti premoči gmote in razmer in pod.); II. priimitivizem (izvirajoč iz občutja pre,nasičene sodobnosti evropskega razklanega človeka: vzgled so primitivni narodi, in. pr. afriški narodi,, Kitajci, Japonci in njih primitivne razmere, kamor da se je treba vrniti iz preveč civilizirane, .mehanizirane Evrope, ker tam slutijo .mir, preprostost in trdnost); III. gotski iin IV. baročni ekspresionizem (sedanje notranje stiske so take kakor v nekdanji goitski in baročni Evropi; znova doživljamo trpeči obraz gotskega Krista in ekstatični obup baroka; kar je bilo v no vo romantični drami psihologija,, mir, intimnost, tragedija, nasitrojenje, je sedaj patos, velika oblika, razklanost).
Podani prerez skozi evropsko, vrenje zadinjega pol stoletja je seveda nepopoln, ker je enostranski. K gornji enostranski sodbi i,n analizi je treba namreč dodati vsaj še nekaj stavkov. Življenje v zadnjih desetletjih je bilo namreč še veliko bolj pisano, kot se da slutiti iz gornjih analiz. Vzporedno z novoroimantiično stru-jo je tekel tok naturalizma, hkrati z njima je živel še realizem, mimo vseh so se uveljavljale kdaj pa kdaj simbolične stnuje, svoje prizadevanje pa so izražale v strujarsko nevtralnih oblikah in snoveh dramatiki,, ki so recimo zrasli iz nove romantike, pa jih je oplodil simbolizem., ali so iizšli iz naturalizma in so skozi vse viharje ohranili svojo podobo do nastopa novega realizma in socialnega naturalizma v zadnjem desetletju. Z eno be-oedo: dramatika sodobne Evrope je vse prej kot idejno, snovno ali oblikovno
enotna. Novodobna dratma je popoln izraz razrvane Evrope, v kateri druga poleg druge mimo ali sovražno stoje nasprotujoče si ideje;, diametralna stremljenja'. V nemiru zadnjega pol stoletja je
Evropa ustvarila po številu veliko dram, ki so zvest odraz prelomnega časa, dala pa je malo dram, ki bodo- ta raznvani čas presrasle.
Dalje.
Govoreči zbor
Jože Osana
Govoreči zbor pomeni nenavadno učinkovito gradivo v dramski umetnosti, gradivo, ki je sposobno neslutenega izraza. Po svoji sestavi je namreč nosilec ritmičnih vrednot besede in stavka, združenih s kretnjami telesa, ki naj vse v vzajemno povezanem sodelovanju pod.pro pomensko in idejno tehtnost besedila.
Spretna obdelava tega dramatskega gradiva imore izraz umetnine nenavadno povzdigniti, neprimerna obdelava ali pa zanemarjanje vsake izmed teh sposobnosti pa lahko zmanjša, če ne onemogoči pomen 'besedila, Važna je namreč ugotovitev, da glasba z besedilom nič ne pridobi, nasprotno pa se izraz besedila nenavadno poplemeniti, če izrabimo tudi ritmične in melodične sposobnosti besede.
Beseda je dogovorjeno ritmiično-melo-dieno znamenje artikuliranih človeških glasov za določen pojem; odnose teh glasov določa ritem.
Ritmika ina sploh je podana v menjavanju naglasov z memaglaisi, ki so si tako v času v nekem odnosu razmerja in urejenosti. Ritmika določa resnično neenakost v naglasih, bodisi da so poudarjeni glasovi ali kretnje; za to vrsto znamenj je namreč bistveno važno, da potekajo v času iin se kot določeni liki oblikujejo pod
ritmičnimi naglasi in se kot razumljive enote predstavljajo človeku.
Melodika je v besedi im stavku najože povezana z besednim in čustvenim naglasom. Poudarek v besedi je čustveni poudarek v stavku; Čustveni poudarek vedno vlada nad besednim poudarkom in pojasnjuje smisel stavka.
Zato mora izbor prisluhniti /najprej enotni uglasitvi, nato pa še posebej subtilni melodiki i.n ritmiki besede in stavkai Prav v tem je največ napak; saj zbor po navadi niti uglašen ni ter se melodični okreti posameznikov večinoma bijejo ter talko closezajo vpirav nevtralen učinek, saj se istočasno melodije bijejo in ne podpirajo med seboj. Tako se more javiti le najprimitivnejša ritmika, ki določa besede.
Z ritmiko in metodiko pa se naravno družijo telesne kretnje, ki se posebno tesmo vežejo na ritmične in agoigične pojave v teku besedila.
Zato je prva naloga vsakogar, ki hoče postaviti literarno delo na oder iz govorečim zborom, da je injegov okus izostren v jezikovnem, imelodičino-ritmične.m in plesnem oziru, da more tako spojiti vse te elemente v celotncstno enoto in. ji talko vtisniti vizvišeno iznaimenje umetnosti.
Kronika
V letošnji igralski sezoni deluje v Ljubljani razen Državnega gledališča še nekaj drugih odrov, izimed katerih omenjamo Rokodelski oder in Frančiškansko prosveto. V zadnji številki »Prosvetnega odra« smo ocenili Zigoinovo tridejaniko »Kadar se utrga oblak«, ki jo je uprizoril Rokodelski oder. V prihodnjih številkah boimo poskušali prinesti tudi o mekaterih drugih, posebno domačih delih ndkaj ocen. Za danes naj navedemo samo naslove nekaterih domačih del, ki jilh letos igrajo ljubljanski odri, Državno gledališče igra: Ogrinčevo veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«, Gregorinovih sedem podob iz življenja »Očenaiš«, Prennerjeve veseloigro »Veliki .mož«, Golarjevo veseloigro »Ples v Trnovem« in »Golievo dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata«, med mladinskimi igrami pa Golievo igro »Petrčkove poslednje sanje«. Rokodelski
oder igra Jalmovo igro »Dom«, Žigcmovo dramo »Kadar se utrga oblak« in Pirma-toivo dramatizacijo Velikomjevili »Višar-slkiih polen«. V Frančiškanski dvorani pa igrajo Ogrineevo veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«, Mlakarjevo štiridejainiko »Bajtariska princesa« din Vlacloinovo veseloigro »Pričarani ženin«.
Pomemben sestavek smo začeli priob-čevati v tej številki pod naslovom S J o -v e ;n s k a m 1 a <1 i n s k a i g r a. Naročnike lista prosimo, da poslej skrbno shranjujejo »Prosvetni oder«, kajti sestavek, ki se bo nadaljeval, odkriva docela neraziskano in neobdelano področje slovenske dramatike, ki kljub svoji leposlovni zapositavlj.anosti iin navideznemu podcenjevanju zasluži vso pazljivost Hkrati ,pa je sestavek tudi znanstveno reisen in skrbno podprt. Pridno ga torej berite in shranjujte!