Jbnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 14 (659) - Trst - 26. junija 1964	40 lir
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
glasilo ..»-1 za slovensko narodno manjšino
Sklep PSI pomeni
poraz za demokristjane
Deželni komite KP1 proučil razvoj političnega položaja v državi in deželi, izrazil solidarnost s stavkajočimi delavci in povabil tovariše, naj vsestransko podprejo kampanjo za okrepitev komunističnega tiska
n Mrt M in P« zMi
V sredo se je po skoraj enomesečnem zatišju novoizvoljeni deželni svet Furlanije - Julijske krajine vendarle sestal. Poldrugi mesec po volitvah je bila to drusa seja deželnega sveta. Pričakovanje je bilo veliko, ker orga-jb dežele še vedno niso začeli delovati, da bi se lotili reševanja vprašanj, ki so naštevana v Posebnem statutu. Moramo reči, da dojstva niso izpolnila teh priča-
kov
anj.
Predvsem so se pogajanja med KD. PSI, PSDI in PÌÙ zavlekla
v nedogled, ne da bi bile javnost m ostale politične grupe, ki sestavljajo deželni svet, obveščene o poteku teh pogajanj in o političnih osnovah, na podlagi katerih so se štiri stranke levega centra skušale sporazumeti. Vse, kar se je zvedelo, je bil sad časopisnih indiskrecij. In še to je bilo malo in nerazumljivo, ker je vsak časopis objavljal samo vesti, ki so se mu zdele najbližje zanimanju bralcev. V določenem trenutku je bilo celo javljeno, da je bil dosežen sporazum med ’ strankami levega centra, Stiri stranke (KD, PSI, PSDI in PRI) so se v zadnjih dneh preteklega tedna začele pogajati celo o mestih v deželni vladi. In 2gleda, da so prav ob tej priliki začele nastajati prve težave. Rečeno je bilo celo, da je bila dosežena razdelitev sedežev v vla-di_: 4 stalnih mest KD, 2 PSI, 2 PSDI jjj 2 namestnika KD. V tem trenutku je PRI, ki ima v
ni! um
Sloviii! in KoA
Opčine
27-28-29 junija
SOBOTA, 27 VI.: ob 19. uri otvoritev, ob 19,30. koncert pevskega zbora iz Križa, sledi ples.
NEDELJA, 28. VI. : ob 9. uri športna srečanja, ob 15,30 koncert, sodelujejo:	godba iz
Trebč-Gropade, 23-članski harmonikarski zbor iz Št. Vida, mandolinisti iz Kopra in mali jaz-ansambel. Sledi ples.
PONEDELJEK, 29. VI.: ob 15,30 koncert, sodelujejo: godba iz Trebč - Gropade, pevski zbor Prosek-Kontovel, 45-čIan-ski zbor mandolinistov iz Kopra. Ob 17. uri bo javna diskusija o miru in miroljubnem sožitju. Zvečer bo ples.
UDELEŽITE SE TE POMEMBNE MANIFESTACIJE MLADINE!
deželnem svetu 1 svetovalca, zahtevala zase odborniško mesto. Nobena od treh večjih strank ni hotela odstopiti enega mesta malemu republikanskemu partnerju. PRI pa je izjavila, da se ne bo držala sporazuma. Zato se je levi center štirih strank v soboto 20. t. h. spremenil v levi center treh strank (DK, PSI in PSDI).
V tem prenutku je nastopila pa druga, politična težava; ki je ves sporazum spravila na glavo. Plenarni sestanek PSI v Vidmu je prišel enoglasno do zaključka, da je sporazum o levem centru, o katerem se je deželni komite PSI tri tedne pogajal, nesprejemljiv in je dal mandat sedmim članom deželnega komiteja PSI videmske federacije, naj nastopijo proti sprejetju sporazuma v okviru celotnega deželnega komiteja. Istočasno so se tudi slišale na organizacijski konferenci PSI v Trstu kritike proti nameravanemu sporazumu o levem centru v deželi. Na podlagi tega nasprotovanja proti levemu centru v deželi na bazi PSI je deželni komite PSI na svoji seji v ponedeljek zjutraj sklenil z večino glasov (za levi center so bili samo trije člani deželnega komiteja iz Pordenona), da PSI odklanja sporazum za sestavo deželne vlade. V komunikeju je PSI podčrtal, da sporazum ni bil dosežen zaradi nezadovoljivega zadržanja ostalih strank po vprašanju kmetijstva, «etničnih manjšin v deželi» in zaradi nameravane diskriminacije proti komunistom. To dejstvo je takoj razburkalo politične vode. Ljudske množice so vest sprejele z velikim veseljem, ker so v tem videle korak proti monopolu KD v deželnem okviru in platformo za učinkovito borbo, preko katere naj se doseže širše zavezništvo levičarskih, naprednih in regionalističnih sil za rešitev
vseh perečih vprašanj v deželnem okviru.
Zaradi teh precedentov se je zasedanje deželnega sveta začelo v sredo zjutraj v dvorani trža-škeg občinskega sveta v zelo negotovem ozračju. Po proslavi žrtev v Rižarni s'.strani predsednika sveta dr. Rinaldinija in po overovljenju mandatov 61 svetovalcev je bila seja prekinjena na prošnjo demokristjanov. Prekinitev je trajalai več ko dve uri in je kočno prišlo do izvolitve predsednika deželne vlade, 8 stalnih odbornikov in 2 namestnikov. Za predsednika je bil izvoljen dr. Rerzanti (KD), za odbornike Comelli, Masutto, Giust, Vicario in Tripani (KD), Marpillero, Nardini in Dulci (PSDI), za namestnika pa Cocianni in Leschiut-(Nadaljevanje na 4. strani)
Deželni komite KPI za Furlanijo-Julijsko krajino je na svoji seji, ki je bila v ponedeiiek v Trstu, razpravljal o političnem po ložaju v državi in deželi. Ponovno je podčrtal, da dežela ni imela nobene koristi od takoimeno-vanega «gospodarskega čudeža», da se nadaljuje gospodarska degradacija in da je sedaj tudi žrtev protikonjunkturne politike, takoimenovanega «varčevanja» in ofenzive velikih magnatov. Odpusti z dela, krčenje delovnega časa, suspendiranje proizvajalne dejavnosti in naraščanje draginje vedno bolj slabšajo življenjske razmere delavcev in ljudskih množic.
Deželni komite poudarja, da je obsodbe vredna ofenziva, ki hoče še bolj okrniti podjetja IRI, zlasti na področju ladjedelniške industrije. Obsodil je tudi napade na pristaniške delavce, ki se borijo za svoje pravice.
V obstoječem položaju dobivajo vedno večji pomen boji delavcev raznih strok, zlasti pa industrijskih, pristaniških in kmečkih delavcev, državnih nameščencev in nameščencev krajevnih u-stanov, ki se tudi v Furlaniji-Julijski krajini bojujejo za boljše življenjske in delovne pogoje, za obrambo dela, za gospodarski in za socialni razvoj.
Deželni komite je med drugim podčrtal, da je povsem negativno zadržanje demokristjanov in socialdemokratov, ki težijo za tem,
da bi deželno ustanovo podredili usmeritvam in politiki osrednje vlade ter zmanjšali oblast avtonomne dežele. Da so tako demokristjani kot socialdemokrati zasledujejo ta cilj so potrdili tudi z zavlačevanjem imenovanja deželne vlade ter konkretnega delovanja deželnega sveta. To zavlačevanje škoduje koristim ljudskih množic.
Sklep deželnega vodstva Italijanske socialistične stranke, da PSI ne pristopi k sredinsko-levi-čarski deželni vladi, predstavlja poraz za demokristjane in za tiste sile, ki hočejo omejiti vlogo deželne ustanove in ohraniti de-mokristjanski politični monopol. Ta sklep potrjuje, da obstaja možnost enotnih akcij vseh demokratičnih in iskreno regionalističnih sil in akcij, ki naj omogočijo deželni ustanovi, da postane temeljno sredstvo za demokratično Obnovo in za gospodarski razvoj.
Deželni komite je vzel na znanje iniciative komunistične skupine v deželnem svetu za pospešitev sklicanja omenjenega sveta, kakor tudi program delovanja, ki ga je izdelala ta skupina, nato pa je naslovil apel vsem tovarišem, naj storijo vse, da t>o kampanja za komunistični tisk postala velika politična bitka za novo vlado, za novo demokratično večino v državnem in deželnem merilu kakor tudi v krajevnih upravnih ustanovah, ki jih bodo državljani izvolili prihodnjega novembra.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Potreben je odločen boj
proti Krščanski demokraciji
Pot, ki jo ie treba izbrati v vseh krajih videmske pokrajine, kjer žive tudi Slovenci
Poteka že drugi mesec po deželnih volitvah in smo že večkrat pisali o volilnih rezultatih. Tokrat hočemo osvetliti rezultate 9 občin čisto slovenskega značaja v Nadiških dolinah. Napisali smo : občine čisto slovenskega značaja. A to ne pomeni, da je tu slovenski značaj takšen, kot je po slovenskih občinah na Tržaškem in na Goriškem. Ne smemo nikoli pozabiti, da so te doline že 98 let priključene k Italiji in da je tam raznarodovalno
jooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Pismo predsedniku dežele
V četrtek sta naša deželna svetovalca šiškovic In Jarc poslala predsedniku deželnega sveta Ri-naldiniju pismo, v katerem sta postavila nekatere pripombe, ki so bistvenega pomena za slovensko narodno manjšino. Med drugim sta poudarila, da sta mnenja, da je treba začeti s formalnim in praktičnim izvajenjem členom 3 in 6 republiške ustave in še posebej člena 3 posebnega statuta dežele, kar je v specifični kompetenci deželnega sveta in njegovih organov.
Podčrtala sta tudi, da sta z začudenjem ugotovila na seji z dne 24. junija, da je bil zapisnik seje z dne
26. maja sestavljen samo v italijanskem jeziku, čeprav je dobro znano, da sedijo v deželnem svetu 3 svetovalci slovenske narodnosti, ki imajo pravico, da se jim omogoči čitanje zapisnika sej v slovenščini, kar je potrebno iz načelnih in praktičnih razlogov, ker bi se s tem začelo, vsaj v tem primeru, izvajanje ustavnih in statutarnih načel. Naša svetovalca sta v pismu naprosila predsednika deželnega sveta, n?>-poskrbi, da se bo ta pomanjkljivost, ki ni v skladu z določbami o spoštovanju pravic narodnih manjšin v Republiki in v naši deželi, odpravi.
in asimilacijsko delo mnogo bolj razvidno kot v drugih krajih naše dežele. Narodna zavest ima tam drugačne oblike, ki prihajajo predvsem do izraza v slovenski govorici. Zaradi prilik, ki so se tam v tolikih desetletjih ustalile, je treba tudi to dejstvo pozdravljati. Gotovo pa je, kot bo razvidno iz volilnih rezultatov, katerih pregled bomo v tem članku podali, da je ravno v tistih gospodarsko, družbeno in nacionalno nerazvitih krajih pritisk Krščanske demokracije rodil svoje sadove.
Rezultate bomo primerjali na podlagi trojnih volitev : upravnih iz leta I960, državnozborskih iz leta 1963 in deželnih iz leta 1964.
KPI je na upravnih volitvah 1960 prejela 347 glasov, na volitvah za poslansko zbornico 1963 467, na letošnjih deželnih volitvah pa 606.
PSI je leta 1960 prejela 1366 glasov, 1963 leta 594 in letos 415.
Krščanska demokracija pa: 5105, 6082 in 5881.
PSDI: 1211, 1536 in 1383.
Občine, ki smo jih vzeli v poštev so naslednje: Brdo, Dreka, Grmek, Podbonosec, Srednje, Sp-vodnje, Sv. Lenart, Sv. Peter in Tipana.
Iz zgornjih rezultatov je razvidno, da je Krščanska demokracija vedno prva stranka v vseh devetih občinah in daleč prednjači pred vsemi ostalimi stran-
kami. Dejansko niti vse ostale stranke skupaj ne dosežejo njenega števila glasov. To dejstvo je brez dvoma rezultat težkega gospodarskega, družbenega in političnega položaja, v katerem živijo že desetletja Slovenci v teh devetih občinah. Težak pritisk, ki se na njih vrši na podlagi go-podarskega nazadovanja, ^ izseljevanja, primitivnih družbenih razmer, ki šo bile v teh krajih vsiljene ljudem s strani vseh odgovornih činiteljev, ki so se vrstili v 98 letih, sovpada z duševnim in političnim pritiskom, Id je bil najmočnejši za časa fašizma in po drugi svetovni vojni. Zato ni čudno, da so ljudje nekako v samoobrambi prisiljeni glasovati za stranko Krščanske demokracije, ker si mislijo, da bi bila drugačna orientacija povod za nov in še težji pritisk.
Kljub temu je razveseljivo dejstvo, da se od leta do leta glasovi za Komunistično partijo množijo. V štirih letih so^ se ti glasovi skoraj podvojili, čeprav še vedno predstavljajo le malenkosten odstotek volivcev 9 občin. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da je PSI doživela v teh krajih popolno razsulo, če pomislimo, da je imela I960 leta 1366 glasov, medtem ko jih prejela letos le 415 (na lanskih parlamentarnih volitvah pa 594). PSIUP sama ni na noben način dobila glasov, ki jih je izgubila PSI saj jih ima le 54. To pomeni, da je veliko število volivcev PSI glasovalo čedalje več za (Nadaljevanje na 4. strani)
26.-6-196^2
2 • DELO -
oc>oc>ooo<3oooooo>oocj>cxdo<oooooo<c>o ooooooooo ooooooooc oooooooooooooo>oooooooo<c>ooooooooc o<cxDoocx>ooooc5oo>ooooc>(j
I	Dvajsetletnica smrti dveh velikih sinov naše dežele	\
CK500OOOOOOO0OOQOCX3<3x30C>CX3>OOOOO0OO0O0OO0OOOC>0C_x_<. CXDOOOOOOO OOOOOOOOO0000^0 > X x JOO oooooooooooooooooooo
Jože Srebrnič
Bil je izredno ljubljen voditelj komunističnega gibanja v Julijski krajini in prvi slovenski komunistični poslanec v italijanskem parlamentu - Preminul je tragično v valovih
deroče Soče
Božidar Kolarič
i
Izšel je iz delavske družine in se že zelo ) mlad pridružil delavskemu gibanju - Posebno j fašistično sodišče ga je obsodilo na 12 lei ječe - Ustrelili so ga nacifašisti
Jože Srebrnič se je rodil v Solkanu 28. febr. 1884. Osnovno šolo je obiskoval v Solkanu, gimnazijo v Gorici, 'kjer je 1905 maturiral. L. 1907 je bil poklican na o-rožne vaje in dobil oficirski čin, kateremu se je odpovedal iz političnih razlogov. L. 1908 se je vpisal na juridično fakulteto v Gradcu. Predvsem zaradi pomanjkanja sredstev deloma zaradi bolezni je po nekaj semestrih moral prenehati študije in se vrniti v Solkan, kjer se je oprijel mizarske obrti, kasneje kmetijstva, zlasti sadjarstva, od dohodkov katerih se je preživljal. Še kot gimnazijec se je navzel socialističnih i-dej, kar bi kmalu privedlo do izključitve iz srednje šole. L. 1907 postane član socialnodemokratske stranke in Solkanskega delavskega izobraževalnega društva. Aktivno se udeležuje političnega in kulturnega življenja med goriškimi Slovenci. Poleg vodilnega goriške-ga socialnega demokrata dr. Henrika Tume je bil edini zapaženi slovenski socialni demokrat, ki se je v obdobju pred prvo svetovno vojno ukvarjal s kmečkim vprašanjem in praktično delal med kmeti.
Prepričan komunist
Prva svetovna vojna ga privede kot navadnega vojaka 27. pešpolka na rusko fronto, kjer se je s skupino somišljenikov prostovoljno podal v vojno ujetništvo. Po februarski revoluciji se pridruži bolj-ševikom in se aktivno udeležuje dogodkov v veliki oktobrski socialistični revoluciji. V pismu dne 2. avg. 1918 piše iz Kazana, da so vsi biVši vojni ujetniki za sovjetsko dblast, da berejo ruske liste in so dobro poučeni o revolucionarnem dogajanju v Rusiji in da razen tega dobivajo tudi tisk na jugoslovanskih jezikih. Pridobival je pristaše za jugoslovansko sekcijo KP(b) Rusije, v kateri je aktivno sodeloval.
Marca 1919 se je vrnil v Trst in Solkan kot prepričan komunist. Počasi je obnovil svoj med vojno razdejani dom, vrt, sadovnjak in vinograd. Hkrati je ustanavljal krajevne organizacije Socialistične stranke Italije (SSI) in vanje zanašal ideje Oktobrske revolucije. Takoj se je pridružil levemu krilu v stranki in ko je febr. 1920 začelo izhajati v Trstu komunistično glasilo «Delo» za Slovence pod talijo, je list tako razširil na Goriškem, da skoraj ni bilo vasi, kjer ga ne bi čitali. Sam je pisal vanj dopise in članke. Skupno z drugimi tovariši je v Solkanu in drugod ustanovil podružnice «Ljudskega odra» s pevskimi zbori, dramskimi krožki in drugimi skupinami, potujoče knjižnice in čitalnice. Veliko zasluge ima tudi pri organizaciji kmečkih zadrug, ki so se tedaj močno razširile po slovenskih vaseh in dvignile gospodarsko moč in odpornost kmečkega življa. Bil je na vseh strankinih konferencah Julijske krajine in zastopal politiko Komunistične internacionale. Na sestanku komunističnih frakcij za Julijsko krajino znotraj SSI dne 1. jan. 1921 v Trstu je bil izvoljen v deželni izvršni odbor za Julijsko krajino. Po ustanovitvi Komunistične partije Italije (na kongresu v Livornu 1921) so vse organizacije SSI, v
katerih so bili Slovenci v večini, postale del nove komunistične stranke, za kar gre velika zasluga tudi njemu. «Postal je eden voditeljev komunističnega gibanja v Julijski krajini in sicer eden izredno ljubljenih voditeljev» (Ivan Regent).
Eden najbolj preganjanih Slovencev
L. 1921 je član strankinega o-krož. odbora za Goriško, maja 1921 kandidira pri parlamentarnih volitvah na komunistični listi za poslanca v goriškem okrožju. Febr.
1922	je poročevalec na II. deželnem kongresu KPI za Julijsko krajino. Na tem kongresu je nasprotoval strankinim tezam v agrarnem vprašanju (v odnosu do fevdalnih zemljišč) in se protivil bi-rokratični ureditvi znotraj strankine organizacije. Ko je jan. 1922 KP pri občinskih volitvah zmagala v številnih slovenskih občinah na Goriškem in Tržaškem in je bil v Solkanu izvoljen komunistični župan (Anton Poberaj), je postal podžupan solkanski, leto kasneje je fašistična oblast razpustila solkanski občinski svet. Leta
1923	je postal član ilegalnega deželnega komiteja KPI za Julijsko krajino. Pri volitvah 1924 ga v Julijski krajini izvolijo v rimski par lament. Bil je prvi slovenski komunistični poslanec v italijanski zbornici. Njegove ideje se niso razhajale z njegovo dejavnostjo in bil je sam delovni človek, enak tisočem drugih. Dosledno je zagovarjal socialne in nacionalne interese revnega delovnega ljudstva v slovenskem Primorju, organiziral je odpor fašizmu skupno z italijanskimi delovnimi ljudmi. Pri tem je obsojal oportunistično in kapitulantsko politiko ozkega kroga slovenskega meščanstva v Primorju, ki je iskalo kompromise s fašizmom. Zaradi takega doslednega revolucionarnega stališča in velikega ugleda med ljudstvom mu fašisti strežejo po življenju, oblasti pa ga od 1924 dalje drže pod stalnim policijskim nadzorstvom : na vsaki tudi najmanjši poti sta ga spremljala dva karabinjerja ali civilna agenta. Postal je eden najbolj preganjanih Slovencev v Italiji.
Partizan
Jeseni 1926 ga v Rimu aretirajo z ostalimi komunističnimi poslanci vred. Obsodijo ga na pet let izgnanstva. Konfiniran je bil na otokih Lipari in Ustica. Po povratku v Solkan se je nad njim nadaljevalo policijsko nadzorstvo. Sept. 1932 ga zopet zapro za več kot dve leti in odpravijo v novo konfina-cijo. Aprila 1939 se vrne v Solkan in ilegalno preide mejo in se zateče v Ljubljano. S seboj je nesel obsežen rokopis o naselitvi, življenju in gospodarskem razvoju primorskih Slovencev — plod študija dolgih let, tudi med konfina-cijo. Rokopis je propadel brez sledu. L. 1940 so ga slovenske kleri- | kalne oblasti aretirale in izročile j italijanskim fašističnim oblastem, i Dve leti je bil v zaporih Postojne, j Trsta in Gorice, nakar so ga 6. jan. 1942 odpeljali v konfinacijo , na otok Ventotene, a po invaziji • zavezniških vojsk na Sicilijo so ga I
Jože Srebrnič
premestili v koncentracijsko taborišče Renicci v Toskani, kjer je dočakal zlom fašizma v Italiji. Odpravil se je peš domov. V Solkanu je živel nekaj časa ilegalno, oktobra 1943 (po nepotrjenih podatkih prve dni jan. 1944) je odšel k partizanom. S tem se je končala nad 17 let dolga njegova življenjska doba zaporov, konfinacij in preganjanj.
Umrl je v trenutku ko bi ga bili najbolj potrebovali
Nov položaj ga je prevzel z ne premagljivo silo. Z vso energijo se je kljub skoro šestdesetim letom vrgel na nalogo: zgraditi ljudsko oblast na Primorskem. Pisal je članke v «Primorski kmečki glas» in se v njih dotikal vprašanj kmečkega gospodarstva v osvobojenih krajih. V št. 2 dne 7. febr. 1944 je zapisal: «Kako je to'zdaj vse drugače na osvobojenem ozemlju! Zopet so vspostavljene naše stare občine. Pri občinskih zadevah odločamo zopet mi sami. In kar je za narodno oblast najvažnnejše: ob činska uprava sloni na najširši svobodi za vsakega občana in občanko.... Ta naša nova občina se kot noč in dan razlikuje od prete-
F. K.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Božidar Kolarič se je rodil leta 1909 v Sv. Barbari pri Miljah. Bil je sin delavske družine. Zelo mlad se je pridružil delavske rnu gibanju.
Leta 1927 je bil sprejet v Zvezo komunistične mladine in je nekaj časa deloval med svojimi sovrstniki v rodni vasi. Zaradi izrednih organizacijskih sposobnosti so ga mladi komunisti izbrali za svojega voditelja. Leta 1928 je bil sprejet v Komunistično partijo. Partijsko vodstvo mu je poverilo skrb za širjenje propagandnega materiala. S sodelovanjem nekaterih tovarišev iz Štramarja, Mačkolj, Bertokov, Pobegov, Gabrovke, Dekanov, Sesljana in Opčin je v največji nevarnosti širil propagandne letake in komunistične časopise, ki so tedaj izhajali v ilegali.
Leta 1930 je fašistična policija aretirala nekatere tovariše v štramarju. Iskala je tudi tovariša Kolariča, a ga ni našla, ker se je pravočasno umaknil. Več mesecev se je skrival v domačih krajih, nato pa je tajno odšel v Jugoslavijo. Toda tamkajšnja kraljevska policija ga je stalno nadlegovala in da bi se izognil aretaciji ter prisilnemu izgonu iz države, se je zatekel v Avstrijo. Ustavil se je pri nekem italijanskem čevljarju v Gradcu. Živel je v hudi stiski, zato so mu domači tovariši omogočili odhod v Pariz, kjer je obiskoval politični tečaj za aktiviste.
Leta 1932 se je vrnil v Trst kot partijski funkcionar za Julijsko krajino. Njegova naloga je bila, -da poživi partijske organizacije v Trstu, Kopru in v okoliških krajih, ki so bile prav
tedaj, zaradi hudega preganjanja, zelo razredčene.
18. julija 1932 je bil sklican nek partijski sestanek pri Sv. Ani v Trstu. Na ta sestanek je prišel tudi Božidar Kolarič. Toda še predno se je sestanek začel, je prišla fašistična policija in Božidar Kolarič je bil aretiran. Po strahovitem mučenju ga je posebno sodišče obsodilo na 12 let ječe in na 5 let kontina-cije, katero je preživel na otoku Ventotene.
Po padcu fašizma se je Kolarič vrnil v Trst in nadaljeval delo, ki ga je pred tolikimi leti moral prekiniti.
Po 8. septembru 1943 se je pridružil partizanom. Novembra istega leta so ga skupno s tovarišem Frausinom iz Milj poslali v Trst. Njuna naloga je bila organizirati odporniško gibanje.
Aprila 1944 je bil ponovno a-retiran, tokrat nekje pri Tržiču. Po dveh mesecih strahovitega mučenja v ječah so ga 13. junija istega leta (po trditvah nekaterih 19. junija) nacisti ustrelili.
M. K,
* * *
Komemoracija
Preteklo soboto je bila pri Sv. Barbari svečana spominska proslava dvajsetletnice mučeniške smrti Božidarja Kolariča. O življenju, delovanju in žrtvah velikega borca je govoril deželni svetovalec dr. Karel šiškovič.
Žalna svečanost v tržaški Rižarni
Zveza italijanskih žena — UDI — je v nedeljo priredila žalno svečanost v tržaški Rižarni, ki je bila med zadnjo vojno spremenjena v krematorij za sežiganje političnih jetnikov. Na svečanosti, ki jo je vodila zvezna tajnica Jole Burlo ,sta govorili Anica Udovič in Pierina Postogna.
Anica Udovič je med drugim podčrtala naslednje:
«Morda so prav ob tej uri, ko mi tu stojimo, nacisti pred 20 leti prvič podnetili ogenj... ’V Rižarni sežigajo ljudi’ je šlo tedaj od ust do ust. Pozneje se je izvedelo, da so nacisti in fašisti že prvo noč zmetali v krematorij 40 oseb, povečini domačinov. Od tega dne dalje se je iz dimnika vil dim po dvakrat na teden in po dvakrat na teden so nacisti nosili ponoči I in skrivaj nosili stresat pepel žrtev v morje. Po približnih računih so na tak način uničili najmanj 2.000 življenj.»
Govornica se je nato spomnila še drugih dogodkov. Poudarila je,J da niso še uresničeni vsi ideali, za katere so se žrtvovali mučeniki za svobodo, da je demokracija, v kateri danes živimo pomanjkljiva, da sc še vedno v veljavi fašistični zakoni, da se v Zahodni Nemčiji še vedno živahno razvija nacistična dejavnost ipd.
Pierina Postogna je v svojem govoru poudarila pomen velikega deleža, ki so ga v osvobodilni borbi dale protifašistične žene. Ko je govorila o grozotah, ki so se do-! rajale v Rižarni, je citirala nekaj } pisem, k: so jih pisali jetniki. Za-j vzela se je za to, da bi Rižarno | proglasili za narodni spomenik.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Problemi enotnosti komunističneaa gibanja
Stališča KP Italije
Član direkcije KPI E. Berlinguer je v intervjuju, ki ga je objavila revija «Vie Nuove», odgovoril na nekatera vprašanja, ki prevladujejo v mednarodnem delavskem. in komunističnem gibanju. Med drugim je podčrtal naslednje:
— Italijanski komunisti menijo, da so stališča in napadi kitajskih tovarišev zgrešena in da predstavljajo oviro za napredek komunističnega gibanja v svetu. Ta stališča in ti napadi zavirajo nujni ustvarjalni razvoj doktrine in o-težkočajo krepitev enotnosti med vsemi komunističnimi partijami na novih osnovah. Potrebna je odprta borba, da bi se maksimalno omejil vpliv in negativne posledice stališč kitajskih tovarišev. V tem pogledu se bo KPI v polni meri angažirala na idejnem in političnem področju. KPI je namreč pre-pričanna, da je potrebno odkrito in pogumno napredovati po poti, ki jo je nakazal XX. kongres KP Sovjetske zveze, zato meni tudi, da ni dovolj samo ideološki boj in da .je tisto, kar odloča in kar bo [ odločalo predvsem realno napre- ! dovanje v boju za mir, za demo- j kracijo in za enotnost vseh demokratičnih sil ter povezanost z osvobodilnimi gibanji.
V zvezi z vprašanjem predloga, da se skliče mednarodna konferenca delavskih in komunističnih partij, je Berlinguer poudaril naslednje:
— KPI ima določene pomisleke glede takojšnjega sklicanja mednarodne konference delavskih in komunističnih partij. Dejansko bi bilo potrebno uvideti, da gre v tem primeru za vprašanje enotnosti, časa in načina. KPI meni, da ne bi bilo koristno vnašati v razpravo nove morebitne vzroke razdelitve in polemična zaostrovanja med partijami. Pri sklicevanju na dokument 81 partij iz leta I960 KPI odločno zavrača sumničenja glede nekega namena da bi revidirali temeljna načela, ki so v njem. Prepričani smo, da je popolnoma odveč znova potrjevati dokument 81 partij. Velika večina partij se tudi strinja glede ocene, da je popolnoma napačna in neponovljh/a sodba, ki je bila izrečena v dokumentu 81 partij o Jugoslaviji. Večina komunističnih partij trdi, da je danes glavna nevarnost, ki je pred komunističnim gibanjem, sektaštvo in dogmatizem, v dokumentu iz leta 1960 pa se je trdilo prav nasprotno.
426.-6-1964
DELO • 3
UeNK uspeh il. revije
Me «Me ira r
Prejšnjo soboto in nedeljo je bila v Avditoriju II. revija slo-
. venske popevke «Trst 64», ki jo ' priredilo prosvetno društvo 1 Parkovlje. Na sporedu je bilo 21 Cvirnih popevk, ki so jih sesta-
— Najboljša popevka je skladba «Samo ti». Odlikuje jo čista, preprosta in iskrena melodična faktura, predvsem pa neposrednost muzikalnega izraza.
— Najboljša izvajavka je Odinea Zupin. Žirija je mnenja, da ima ta pevka mimo vseh vokalno tehničnih vrednot tudi stilno najprimernejšo interpretacijo tega glasbe-nega žanra.
Najboljši izvajavec je I-yan Sancin. Žirija meni, da je bil v vrsti sicer maloštevilnih moških interpretatorjev, najkvalitetnejši.
i — Najboljše besedilo je besedilo popevke «Moja ljubezen si ti». Izmed vseh 21 besedil je navedeno besedilo glede na poantno in literarno stilno vrednost estetsko ulemeljeno in najkvalitetnejše.
— Tako je menila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Prof. Karel Sancin, Milan Lindič, Mitja Kos, Filibert Benedetič in Vito Butara.
— Ocenjevalna* 1 komisija prosvetnega društva «Bar-kovlje», pa je že 15. februarja določilo, da podeli prvo nagrado popevki «Čakam te». Avtor te popevke je Frančko žerjav iz Križa. Druga nagrada je bila podeljena popevki «španske noči», tretja nagrada pa popevki «Luč ljubezni».
— Občinstvo pa je s svojim glasovanjem odločilo drugače. 485 glasov je prejela popevka «Pismo iz tujine». Avtor popevke je Drago Žerjal iz Boljunca, izvajavka Pa je bila Odinea Zupin. Na drugo mesto je občinstvo postavilo popevko «Drag spomin» (9g glasov). Besedilo zanjo je sestavil Amodeo Mattinoli, glasbo je oskrbel Dario Berginc, pela pa jo je Nora Jankovič. Tretja od občinstva izbrana pa je popevka «Tržaške lučke». Besedilo ■,e naps^ Martinuzzi st., glas-?° Pa Drago Žerjal. Pela sta .lo Miranda Caharija in Pino Hrovat.
'{P in uglasbili amater j i-domači-ni\ popevke so izvajali solili: Ljubica Berce z Opčin, Miranda Caharija iz Nabrežine, Nora Jankovič iz Bar kavelj. Nevica Pukeš in Anka Sugan iz Trsta, Uda Ukmar iz Nabrežine, Odinea
Zupin iz Milj, Pino Hrovat iz Skednja, Tulio Možina iz Trebč, Ivan Sancin in Mario Sedmak iz Trsta; duet Dario in Darko iz Doline in kvartet «Melody», ki ga sestavljajo Milka Milič iz Bar-kovelj, Jadranka Šuligoj z Opčin, Marta in Savina Valetič iz Trsta. Igral je zabavni orkester «Mira-mar», dirigiral pa je Aleksander Vodopivec, ki je popevke tudi aranžiral. Celoten program sta zelo posrečeno povezovala napovedovalca Karmen Bandelj in Livij Valenčič. V dopolnitev kronike naj povemo še to, da je prireditev zrežiral Adrijan Rustja in da je scensko opremo oskrbel arh. Dario Jagodic.
Če smo po prvi tovrstni prireditvi, ki je bila lani, zapisali, da je poskus uspel, da je padla sleherna negotovost, da je številna publika z zanimanjem sledila in Z odobravanjem sprejela to zamisel, potem moramo letos vse to samo še podčrtati, ali bolje rečeno: dvakrat podčrtati. In še (Nadaljevanje na 4. strani)
Na zaključnem nastopu gojencev šole Glasbene Matice v Trstu je dirigiral tudi gojenec Janko Ban. To je bil njegov prvi nastop. Hvaležna publika je mladega dirigenta nagradila z dolgim aplavzom. Daljše poročilo o nastopu objavljamo na 4. strani
Natečaj RAŠ za izvirna slovenska dramska dela
29. maja letos je bila na tržaški radijski postaji ožja slovesnost, na kateri so objavili seznam dramskih del, ki so bila nagrajena ali priporočena. Na svečanosti so govorili: ravnatelj postaje inž. Can-dussi, prof. Martin Jevnikar, ki je orisal nagrajena dela in inž. Sancin, ki se je zahvalil udeležencem. Med povabljenimi je bilo več znanih slovenskih kulturnih delavcev, ni pa bilo izvoljenih predstavnikov Slovencev, kar, po našem mnenju, ni pravilno.
Prof. Martin Jevnikar je v uvodu svojega poročila, med drugim, de j al :
«Literarni zgodovinarji trdijo, da smo Slovenci že od nekdaj narod pesnikov, kar najbrž drži, saj štejejo npr. Slovenske narodne pesmi v Štrekljevi, izdaji 8.500 epskih in lirskih pesmi, vrsta umetnih pesnikov pa je skoraj nepregledna. Mnogi med njimi segajo v evropsko višino — Prešeren, Župančič, Gradnik —. Istočasno pa tudi zatrjujejo, da nimamo posluha ali dispozicije-za dramatsko ustvarjanje, kar tudi drži, saj je dramatika izmed
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOO
Bilo je pred 100 leti
Kontumac v Trstu trajal 40 dni
Povrnimo se zopet za nekaj desetletij nazaj, v čas, ko je tudi v naših krajih razsajala kolera ali jim je pretila.
Kakar je deželi pretila kuga, so na gotovih krajih, posebno ob deželni meji in pri večjih mestih postavljali kolibe za kontumac. Strogo prepovedano je bilo hoditi čez mejo po stranskih poteh ali stezah. Tujec je lahko prišel — a ne vselej — v deželo samo po glavnih cestah. Seveda ni mogel takoj nadaljevati svoje poti. Ob prihodu tujca na mejo so najprej zakurili ogenj. Velik plamen je švigal med potnikom in stražniki. Potniku so dovolili vstopiti samo če je pokazal zdravniško spričevalo. Toda to še ni bilo dovolj. Še predno je nadaljeval pot je moral oditi za več tednov v kontumac. Tudi pošta je prihajala v deželo šele po daljši proceduri. Pisma so obesili na dolgo ranto in jih tako pomolili čez mejo. Stražniki so pisma razpečatili in jih prekadili nad brinjevim plamenom ali pa nad ocetno paro. Tudi razno blago je moralo na meji v posebni kontumac. Platno so na meji preprali, suho sadje presušili, zavitke oprali ali pa sežgali in
Orkester «Miramar» izvajan program revije «Trst 64»
blago spravili v nove. Prevažanje kož, kožuhovine in odej je bilo strogo prepovedano. Denar so zdrgnili, z milom in soljo.
Na Kranjskem sta bila leta 1813 glavna rastela ali cestni pregradi na Dolenjskem, na kranjsko-hrvaški meji pri Metliki in pri Jesenicah. Ta dva rastela sta bila velikega pomena tudi zato, kker so po cestah, ob katerih sta se nahajala, prevažali med drugim tudi žito in šol.
Kdor je hotel kaj plačati je moral kovinast denar iz dalje vreči v posebno posodo, v kateri je bila razkužujoča tekokči-na, papirnat denar pa je moral zatakniti v precep dolge palice in ga pomoliti čez mejo, kjer so ga na ročni prekajevalnici razkužili.
Kontumac v Trstu je trajal 40 dni, ponekod je trajal več, drugod pa manj časa.
Proti koleri niso poznali nobenega učinkovitega sredstva razen obrambe. Zato so oblasti določile posebne «provisores sa-nitatis», ki so skrbeli za to, da se kolera čimbolj zabrani ali omeji. Ti so imeli tudi posebna pooblastila. Okužene hiše so zaprli. Če se je bilo bati, da bi stanovalci v takih hišah vendarle prišli v dotiko z ostalim svetom, so jim hišo zagradili z visoko leseno ograjo. Da bi taki ločenci ne ginevali zaradi gladu, so jim hrano, pa tudi zdravila dostavljali posebno od gosposke nastavljeni donašalci. Tirano in zdravila so jim dostavljali v posebnih košarah, ki so jih ločenci po vrveh sprejemali skozi okna. Zdravniki, donašalci, pogrebci in sploh vsi, ki so imeli opravka s kolero, so na svojih oblekah imeli prišite posebne znake : bele križe na roki ali na prsih.
«Na tak način in po teh navodilih so se podložniki avstrijskega cesarstva izprva borili zoper kruto neznanko. Poznali so njeno taktiko, niso pa poznali njenega orožja, vedeli so v kakšnih okoliščinah napada, vedeli da mori strahovito, da se pojavlja skokoma, niso pa vedeli nič gotovega ne o bistvu te morilke, ne o sredstvih proti njej.
Navzlic temu je vsakdo gonil svojo; modrijanov, ki so, dasi niso vedeli ničesar, vedeli vse, je bilo na vseh koncih in krajih polno. Zlasti so se razčepe-rili zdravilci, ki povečini niso bili izučeni zdravniki, ampak navadni mazači/kakršne je država le prerada nastavljala, ker so ji služili za male denarje. Tem se je zamalo zdelo, da bi o koleri ne vedeli ničesar, pa so se postavili in spuščali modrosti, da bi se človek zjokal nad njimi, če ne bi bile tako smešne. Pravici na ljubo pa treba zabeležiti, da se je marsikateri zdravnik grdo zarekel, če je iz-pregovoril, ker so ga silile tedanje razmere, mu ne zamerimo, zamerimo pa mu, če je govoril zgolj iz njegove nepoučenosti ali celo iz koristolovstva.» Tako pravi Kobal v svoji razpravi o koleri na Kranjskem.
V brošuri «Die Cholera heil-bar», ki jo je napisal dr. Florijan Sentimer in ki je izšla leta 1836, med drugim beremo:
«Zaman bi v veliki knjigi svetovne zgodovine prebiral vrsto za vrsto, besedo za besedo, našel ne bi v njej zabeleženega niti enega svetovnega dogodka, ki bi bil v toliki meri razburil vse človeške slabosti in strasti in obenem človeško pamet udaril s toliko slepoto, kakor kolera. S slepoto!, da niti najbolj enostavnih, niti polovica cola od oči ležečih resnic ne vidi več.... Vsak človek, izvzet ni niti eden, niti najzadnji pastirček ne, niti ne predzadnja kuhinjska dekla, ve za sredstvo, ki prav gotovo z matematično zanesljivostjo pomaga, in vendar umi-rajo ljudje za kolero povsodi, na vseh koncih in krajih. Ko se je ta bolezen pojavila prvič, so skoro vsi za njo oboleli, pozneje pa dve tretjini ali pa vsaj večja polovica. Po vseh družbah in razkošnih dvoranah, po vseh gostilnicah in žganjarnicah in nič manj po vseh vojašnicah so stikali z nekako razjarjenostjo ali besnostjo za vprašanjem, kakšna je pravzaprav kolera. Četudi so umirajo bolniki povsodi v velikem številu, vendar niso (Nadaljevanje na 4. strani)
vseh naših umetniških panog najšibkejša, kar dokazuje tudi lanska knjižna žetev: proti 21 pesniškim zbirkam, smo dobili le dve dra-matski deli. Če pa ne znano pisati iger, je na drugi strani gotovo, da zelo radi igramo, gledamo, poslušamo igre. Skoraj v vsaki vasi (Govornik je verjetno mislil na večje vasi. Op. uredn.) je igralska družina, pa tudi Radio Trst A že vsa leta s svojimi igrami zabava m vzgaja (Žal ne vselej. Op. uredn.) številne poslušavce.»
Nato je prof. Jernikar, kot predsednik komisije, ki je ocenjevala dela, orisal postopek ocenjevanja in v skopih obrisih tudi nagrajena dela. Iz tega dela poročila povzemamo naslednje:
Italijanska Radiotelevizija je januarja letos razpisala natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku z namenom, da dobi nove in približa dramatiki že znane avtorje. Natečaj je bil pridržan samo slovenskih avtorjem, Jd stalno bivajo v Italiji. V predpisanem roku je prišlo na Radio 19 del. Večina del zajema tukajšnje kraje in ljudi ter se dotika številnih domačih aktualnih problemov kot so npr.: izseljevanje, domotožje po rojstnem kraju, beg z dežele v mesto, družinsko življenje ipd.
Prvo nagrado je komisija, ki jo je imenovala Italijanska Radiotelevizija, podelila drami «Zadeva je končana», ki jo je napisal Franc Jeza. Za to delo je avtor prejel
200.000	lir. Drugo nagrado je dobila igra «Voda sprave». To delo slika dogodke iz zadnje vojne. Nemški zemljemerec, ki je bil mo biliziran, bi moral odkriti parti zansko bolnišnico, pa je ni hotel Po vojni se je vrnil v kraj dogodkov, se srečal z bivšim ranjencem iz te bolnišnice in postala sta prijatelja. Avtor igre je pisatelj Alojz Rebula, ki je prejel nagrado
150.000	lir. Tretjo nagrado je dobila igra «Miramarški vodnjak», ki jo je. napisal gledališki igravec Jožko Lukeš. Tretja nagrada znaša 100.000 lir.
Poleg tega del je komisija priporočila še pet del in sicer: Edvard Martinuzzi: «Čarobni studenec» (mladinska igra); Vinko Be-ličič: «Več ko bron in cimbale»; Zora Tavčar:	«Gaber nad prepa-
dom» (mladinska igra); Tončka Curk: «Tretji plača» in Marij Maver: «Veter s pampe».
O vsebini nagrajenih in priporočenih del ne moremo podrobneje pisati, ker del ne poznano. Prof. Jevnikar je poudaril, da se je ocenjevalna komisija držala smernic, da morajo dela ustrezati natečaju, v umetniškem in Oblikovnem pogledu pa da morajo dosegati višino sodobne dramatike. Poudaril je in da nobeno delo ni bilo zavrnjeno zaradi vsebine ali ideje.
Pobuda RAI-TV je hvalevredna. Kot taki smo tudi v našem listu, ki se vedno bori s prostorom, dali večji poudarek. Pripominjamo pa, da je bila ocenjevalna komisija preozka in da ni bila pravi odraz množic radijskih poslušavcev in torej naročnikov. To poudarjamo tudi zato, ker vemo kako se določajo programi na radijski postaji Trst A in ker so tudi programi te postaje'čestokrat pristranski. Tudi s pravilnikom RAI-TV ne moremo soglašati. Ta je bil namreč preveč omejen. Natečaja so se lahko udeležili le slovenski avtorji bivajoči v Italiji, ne pa tudi avtorji bivajoči v Sloveniji.
Upamo, da bo RAI-TV razpisala še druge natečaje za Slovence, da bodo natečaji zajeli tudi druge panoge in ne le dramatiko, te” da bodo v bodoče v ocenjevalnih komisijah Sorazmerno zastopani tudi tisti na katerg so tokrat enostavno pozabili.
26.-6-1964
DELO • 4
Jamlje in Dol
preskrbljena s pitno vodo
Nadaljevanje
skupno 250 milijonov lir. Uradne otvoritve vodovoda, ki je bi la 14. t. m., so se udeležili številni predstavniki oblasti, med katerimi so bili: predsednik deželne skupščine De Rinaldini, go-riški prefekt Princivalle, goriški nadškof Pangrazio, predsednik goriške trgovinske zbornice Rigo-nat, naša deželna svetovalca Jože Jarc in Fulvio Bergomas. Dober-dobski župan Andrej Jarc je na svečanosti govoril o pomenu vodovoda. Govoril je tudi goriški prefekt ter med drugim poudaril, da je vodovod v teh krajih znamenje napredka in civilizacije.
Doberdobski župan Andrej Jarc pozdravlja goste
Kraško vodovodno omrežje je dograjeno. Tudi prebivalci Ja-melj in Dola so končno dosegli dobro pitno vodo. Vodovodna napeljava v ti dve vasi je stala
Prazniki tiska
V Doberdobu pripravljajo festival «Dela» in «l’Unità. Festivalske prireditve bodo ob jezeru od, 11. do 13, julija. Osrednja prireditev z bogatim kulturnim sporedom 'bo v nedeljo, 12. julija.
Podrobnejši spored bomo objavili prihodnjič.
Na Opčinah bo praznik tiska zadnjo nedeljo v juliju. Tudi o sporedu te prireditve bomo kaj več poročali prihodnjič.
Tradicionalni festival «Dela» bo tudi letos v Dolini. Trajal bo tri dni, od 1. do 3. avgusta.
Dežela
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Šola Glasbene Matice
V	nedeljo popoldne je bil v tržaškem Avditoriju zaključni nastop gojencev šole Glasbene Matice. V prvem delu sporeda je zbor harmonik odigral štiri skladbe: — Adamič-Kuhar: Nad nami modro je neko; Gobec-Kuhar: Kakor kitje svetje; Kuhar: Slavnostna koračnica in Gregorc-Kuhar: Židana ma-rela. Gojenka Nadja Srebrnik je ob spremljavi harmonik zapela Kozine-Kuharja) Mojčino pesem. Mladinska pevska zbora iz Nabrežine in Trsta, ki ju vodita proff. Ema Vrabčeva in Erminij Ambro-zet pa sta ob spremljavi harmonik zapela Jerajevo Kralj Matjaž in Frankovo Mornar. Dirigiral je prof. Svetko Grgič.
V	drugem delu so bile na sporedu naslednje točke:
Adamičev Večer v stepi, ki ga je izvajal godalni orkester šole Glasbene Matice. Škerljeve Intenzioni za godalni orkester in violino solo, izvajal je godalni orkester, solist pa je bil gojenec Žarko Hrvatič. Obe točki je dirigirali prof. Oskar Kjuder. Naslednja je bila na sporedu Haydnova Otroška simfonija, ki jo je izvajal orkester, vodil pa gojenec dirigentskega tečaja Janko Ban.
Spored sta zaključila mladinski zbor in godalni orkester. Pod vodstvom prof. Kjudra sta izvajala štiri otroške pesmi: Pust, Majska pesem, Preštevanka in Kaj bo Mihec. Te pesmi je uglasbil prof. Ignacij in smo jih tokrat prvič slišali.
Celoten spored je zelo lepo potekal, za kar naj gre pohvala nastopajočim in njihovim dirigentom.
Znanstveni licej
V soboto zvečer je bila prav tako v Avditoriju zaključna šolska prireditev slovenskega Znanstvenega liceja. Na sporedu je bila
predstava Cankarjeve drame v 3. dejanjih «Jakob Ruda». Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin, sceno pa so izdelali dijaki.
Ob priliki te prireditve je bila v prostorih pred Avditorijem slikarska razstava učencev višjih srednjih šol. Razstavo so priredili dijaki s svojim profesorjem risanja, Avgustom Černigojem.
ta (KD). Kot je razvidno, je o-stal zunaj predstavnik PRI, ki pa je vseeno glasoval za ves odbor, čeprav je malo prej v neki pisani izjavi, ki jo je razdelil novinarjem, napovedal, da bo oddal belo glasovnico.
Na koncu je dr. Berzanti prebral nekaj izjav v katerih je dejansko orisal svoj program : depolitizirati deželo, proti nekonstruktivnim in razbijaškim poskusom, proti birokratizaciji, za čimvečjo kompetenco vlade itd. itd. Dejansko je hotel s svojimi izjavami deklasirati že v začetku to avtonomno deželo
V svojih izjavah pa se ni niti z besedico dotaknil obstoja slovenske narodne skupnosti, kot da ne bi eksistirala in kot da ne bi bil postal predsednik deželne vlade s posebnim statutom prav zaradi tega obstoja. Te izjave torej ne samo so globoko razočarale vsakega demokrata, pač pa predvsem slovensko narodno skupnost, ki je že z vsega začetka globoko prezirana. Ne vemo torej , kaj nam bo prinesel dan, če je že jutro tako temačno. Na vsak način je treba že sedaj poudariti, da bo delo komunističnih in slovenskih predstavnikov v deželnem svetu zelo težavno, saj je ves potek dosedanjih dogodkov dokazal, da se skuša Krščanska demokracija, kateri na žalost gredo simpatije marsikaterega veljaka slovenskih klerikalcev, opirati na svojih 28 svetovalcev in na svoje že večletne zveste zaveznike in prijatelje socialdemokrate, da bi onemogočila vsakršno konstruktivno politiko v meri reševanja perečih problemov vsega prebivalstva dežele in slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Kako si zamišljajo demokristjani in socialdemokrati življenje deželnega sveta je zelo značilno, saj se bo deželni svet sestal na novo šele okrog 7. julija po vsedržavnem kongresu KD. To pa pomeni zavlačevati še dalje začetek pravega dela de-
Cankarjeva drama «Jakob Ruda» v izvedbi gojencev Državnega znanstvenega liceja v Trstu
Rojan - Katinara
Svetoivansko didaktično ravnateljstvo sporoča, da bosta odprti šolski razstavi v osnovni šoli v Rojanu, dne 27. in 28. junija, ob 8.30. do 12. in od 15. do 18.; na Katinari. pa 28. in 29. junija od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Razstava vin v Nabrežini
V soboto, nedeljo in ponedeljek bo v Nabrežini 'razstava vin 20 domačih vinogradnikov. To bo že tretja tovrstva razstava v devinsko-na-brežinski občini. Najboljša razstav-
ljena vina bodo nagradili. Nagrade so prispevale občinska uprava, pokrajinska uprava in druge ustanove.
Od priliki rastave vin bo v prostorih osnovne šole v Nabrežini tudi šolska razstava.
Sovjetska arhitektura
Inštitut za arhitekturo in urbanistiko pri univerzi v Trstu je 3 sodelovanjem Krožka za kulturo in umetnost pripravil v Ul. San Carlo 2 v Trstu razstavo sovjetske arhitekture. Razstava bo odprta do 30. junija.
želnega sveta. To je očiten poskus, da bi se onemogočilo pravilno in demokratično funkcioniranje izvoljenega organa, ki je predpostavljen glavnim odsekom javnega življenja v deželi. Temu se je treba upreti že z vsega začetka, če nočemo priti do zaključka, da so grobarji avtonomne dežele s posebnim statutom uspeli v svojem razdiralnem delu.
Boj proti KD
KPI, ki je s svojo gospodarsko, družbeno in narodno politiko zbudila zanimanje in simpatije pri volivcih in se je izkazala kot edina sila, ki se lahko zoperstavlja težkemu in morečemu monopolu Krščanske demokracije.
Pot, ki jo je izbrati v vseh krajih, ki so naseljeni s Slovenci v videmski pokrajini, in ne samo v teh devetih občinah, je odločen boj proti monopolu Krščanske demokracije. Težko si je zamisliti, da bi se moglo kaj doseči znotraj Krščanske demokracije. Iluzije tega tipa so nevarne in škodljive, saj ne morejo privesti kot do še večje krepitve Krščanske demokracije in do še večjega zastoja v delu za narodno prebujenje v teh krajih
Srebrnič
kle podeštatske oblasti. To vemo nanjbolj ceniti mi, kmetje, ki so nas prej povsod odrivali». Postal je član oblastnega komiteja KPS za Primorsko/ član PO OF za Primorsko in referent za kmetijstvo v ustanovljenem NO svetu za Primorsko. 19. 20. febr. 1944 se je udeležil I. zasedanja SNOS v Črnomlju in bil izvoljen za člana SNOS za goriško okrožje. Obisko val je vasi na Kanalskem, Idrijskem, Vipavskem in v Brdih, kjer so potekale volitve v narodnoosvobodilne odbore. Povsod je govoril ljudstvu kot glasnik novih časov. V Brdih ga je prišlo poslušat na manifestacijsko zborovanje več tisoč ljudi. Na povratku iz Brd pri prehodu čez Sočo, ki je narasla po nalivu, je utonil v valovih. Njegovo truplo so pokopali na pokopališču na Prelesju pri Plavah, po osvoboditvi pa prenesli v Solkan.
Na njegovi rojstni hiši v Solkanu je vzidana spominska plošča z napisom: «Iz ljudstva je izšel, ljudstvu se je žrtvoval, za ljudstvo je padel, v ljudstvu živi». Bil je talent iz vrst preprostega slovenskega naroda, razgledan komunist in politik, zgled borca, ki je od mladih nog do sivih las skozi vsa preganjanja ter osebno in narodovo trpljenje ohranil neomajno vero v zmago in bil vedno pripravljen na žrtve. V njem vidimo najplemenitejše črte slovenskega ljudstva v Primorju. «Z njim je Primorska izgubila starega, izkušenega borca Za socialne pravice, človeka čistega značaja in velikega poštenja. Dal je svoje življenje prav v trenutku, ko bi ga bili najbolj potrebovali...» (France Bevk).
Revija popevk
enkrat želimo poudariti, da je bila pobuda, ki jo je dal Stanko Birsa zares hvalevredna. Na letošnji prireditvi- sino zabeležili viden napredek. Ta je prišel do izraza v celotni organizaciji, še posebno pa pri orkestru «Mira-mar» in pri tistih pevcih-solistih, ki smo jih lani spoznali. Orke-5ter je bil letos izpopolnjen in ojačen, mnogo bolj uglašen, čeravno je bil morda tu pa tam še vedno preglasen, zaradi česar ne-kakten pevci, zlasti tisti s šibkejšim glasom, niso prišli do pravega izraza. O solistih, ki so nastopili tudi lani pa bi rekli tole-Pino Hrovat je še vedno ostal
pri tangu, toda njegovo izvajanje zasluži, da ga pohvalimo; Ivan Sancin, ki je s svojim močnim basom že lani navdušil poslušalce, je bil letos nekoliko šibkejši, toda zelo prepričljiv, gotov in simpatičen; Nora Jankovič se je sijajno izkazala s svojim lepim in močnim glasom; Ljubica Berce se je sijajno izkazala in dokazala, da napreduje. Tudi Tulio Možina je napredoval, čeravno je njegova popevka še vedno premalo vitalna, Miranda Caharija in Anka Sugan pa sta v primerjavi z lanskim nastopom ostali skoraj nespremenjeni, sicer pa' moramo upoštevati dejstvo, da sta se obe že na prvem nastopu močno uveljavili.
O novih pevcih bi rekli naslednje; Dario in Darko sla tudi v popevki več ali manj ohranila klasičen valček; Mario Bogateč nas je sicer presenetil, toda v nekaterih taktih je bil manj posrečen; prav tako nas je presenetil kvartet «Melody», ki ga sestavljajo odlične pevke, toda popevka ni bila najbolj posrečena, zaradi tega tudi izvajanje ni prišlo do zaželjenega izraza; Nevica Lukeš, ki je bila najmlajša pevka na letošnji prireditvi, je osvojila publiko, njeno izvajanje pa nas nekoliko spominja na Mirando Caharijo; nedvomno pa je bila največje presenečenje na letošnji prireditvi Odinea Zupin, ki je s svojim močnim glasom in s svojo dovršeno interpretaci io osvoiila tako strokovno žirijo kot širšo publiko. Tudi Ida Ukmar je pokazala svoie velike nevske zmožnosti, a zdi se nam, da ni prišla toliko do izraza zaradi neustrezajoče popevke.
Ne da bi se spuščali v retoriko ponavljamo, da je letošnja prireditev pomenila korak na-nrei. za kar gre zasluga vsem, kt so na niei sodelovali, kakor tudi tistim, ki so jo organizirali.
s.v .-m.k.
Pred 100 leti
tedaj govorili o ničemer drugem nego o čudnih posrečenih zdravljenjih. Ne da bi se zadovoljevali s samim besedovanjem in s postrežbo bolnikom, so celo vsi vprek začeli spisavati in priobčevati učene razprave o koleri. Da, celo krasni spol je prijel za pero in si svoje polne, nežne,^ v jutranjo in rožno zarjo namočene prste pamazdl s tinto, samo da bi nam zdravnikom kar najprepričevalneje in najjasneje razložil, kaj je prav za prav s kolero in kako je je prav za prav treba zdraviti. Z eno besedo, besedovalo se je toliko, sodilo toliko in do konca so se izčrpavale možganske sile tako zelo, da jih naposled zlasti damam za nadaljnje sodbe in pametno sklepanje ni preostalo niti za en naprstnik ne, da niti ne za pol grama.
«Zdravniki so izprva koleri darovali najrazličnejših dišav in žgalnih darov: cele kupe gorečih, smrdečih kupov gnoja in plesnive slame, pa ne samo po dvoriščih, po javnih trgih, marveč tudi po hišah, da, celo v izbah samih ; tako, da bi moglo potemneti sonce in da ljudje zaradi samega smradu in vonjav končno že več niso vedeli, od kod naj bi sicer še jemali navadni, za vdihavanje potrebni zrak. Prof. Lueders v Kielu je celo govoril, da bi kazalo požigati cele gozdove in streljati s topovi, da bi se na ta način očistil in pretresel zrak in da bi iz dima od gozdov in iz smodnikovega dima nastala gosta, nepredirna stena, ki bi koleri branila dostop v kraje, katerih dotlej še ni bila dosegla.»
( Nadaljevanje prihodnjič )
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
MIRKO KAPELJ —