Leto LXXII, Št. 51 PoSfnlna plafana t goiovinL - Die Posfgebuhr bar bezablt Preb • cena C 1 CreilntMvo > uprava, Ljubljana, Kopitarjeva ». Telefon «001-4004 U-»ečna oajročnlua 11) Ur, ea lno-[emitvo 81.50 Ur. - Cek rafl Ljub-(Jana 10650 ia naročnino ln 10.39* ta liiaerate. — Itkljuduo »attopitvo a --'ase 1a 'talijo in Inozemitvai UPI B. A U liano. B okoptio« ■« vračam*. SLOVENEC MAKhC 1944 3 PETEK Erneuter Grossangriff gegen London Deutsche Abwehrerfolge bei Rogatschew und Newel - Hohe SowjetverIuste • Wechselvolle Kampfe bei Nettuno - Briti-scher Terrorangriff auf Siidwestdeutschland - Grossbrande und umfangreiche Zerstorungen in London Aus ilcm Fiihrerhauptquartier, 2. Miirz. DNB. Das Oberkommaudo der TVehrmaclit gibi bekanut: Ini Siidabschnitt der Ostfront fiilirtcii dio Sovvjets besonders ini Itaum von K r i w o i Rog zahlreiche Vorsliisse, die erfolglos bliehen. Nordlich voh Rogatsrliew griffen die Bolschewisten mit zusamiuengeiassten Kriiften auf schinaler Front an. Grena-diere und Panzergrenadicre vereitelten alle Durchbruchsversuehe und fiigtcu dem Feind. durch Artillerie und Flakar-tillerie wirksam untcrstiitzt, hohe bluti-ge Vcrluste zu. In diescn Kiimpfen hat sich die schlcsische S. Panzerdivision unter Fiihrung des Geueralmajors Decker zusam-men mit den ihr unterstellten Infanterie, Panzer- und Flakartillerieverbandeu lier-vorragend bewShrt. Nordwestlieh N e w e I steigerte sich die Wucht der feindlichen Angriffe. Die wahrend des ganzen Tages anhaltenden Durchbruchsversuche wnrdcn nach Ab-Fchuss von 25 feindlichen Panzern in srhweren Kiimpfen ahgesrhlagen. An der N a r w a-Front vvnrden die mit neu herangefiihrten Kriiften vorge-tragenen Angriife der Sovvjets in harteni Kiiigen abgeiviescn und zum Teil schon vor unsereu Stellungeu zusammenge-echossen. Im hohen Norden hrachen im IC a n -(1 a I a k s v h a-Alisrhnitt dentsrhe Stoss-trupps in die stark aiisgebanten feindlichen Stcllnncen ein und sprengten zahlreiche Kamplstnndc mit ihreu Besntzuu- gen in die Lnft. Ini Landekopf von Nettuno kam os gestern siidlich und siidwcstlich C i -s ter na zu w echselvollen Kiimpfen. An mehreren Stellen gelang es dem Feind, uusere an den Vortagen gevvonnenen vorgeschobeneu Stellungen vvieder einzu-hrechen. Fernkamplartillerie versenkto im Hafen von Anzio einen Fraehter und erzielto inehrere Treffer auf \veite-ren Schiffen. Kainpllliegerverbande setzten ihre Angriife gegen Schiffe und Ausladungen im Raum von Anzio fort und hesrha-digten ein Transportschifl von 5000 BRT durch Bombentrcffer schwer. Von der Siidfront wird nur beidersei-tige Sphii- und Stosstrupptiitigkeit ge-meldct. In der vergangenen Nacht fiihrten britische Bomberverhando im Sclmtze ge-scldossener Benolkung Terrorangrilfo gegen Orte in Sii d w es t d eu t seli I n n d. Durch zahlreiche Miuen, Spreng- und Braiidhoniben wnrden besonders in den AVohngebieten der Stadt S t u 11 g n r t Sehiideu und Verluste unter der Bovol-kerungen vernrsacht. Feindliche Štorflug-zeuge wnrfen auserdem Bomben im west-deutschen Raum. Virr feindlich Flugzeuge vvnrden abgeschossen. Unsere Luftivaffe fiilirte ernent einen Grossangriff gegen London. Dio in mehreren Wollen anfligenden sehweren Kanipf flugzeuge vvarfeu eine grosse Žalil von Spreng- und Brandbomben auf versehiedene Stadtteile. Est entstanden zahlrciche Grossbrande. Ponovni velenapad na London Nemški obrambni uspehi pri Rogačevu in Nevlju - Velike sovjetske izgube - Sprememb polni boji pri Nettunu - Angleški strahovalni napad na jugozahodno Nemčijo - Velepožari in obsežna razdejanja v Londonu Fiihrerjev glavni sfnn, 2. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih Bil javlja: Nu južnem odseku vzhodnega bo- ' jišča so Sovjeti posebno na prostoru pri Krivem Rogu izvedli številne sunke, ki so ostali brezuspešni. Severno od R o g a č e v a so napadli Sovjeti s strnjenimi silami nn ozki črti. Grenadirji in oklepni grenadirji so preprečili vse poskuse prodora in učinkovito podprti od topništva in protiletalskega topništva zadali sovražniku velike krvave izgube. V teh bojih sc je mitično izkazala 5. šlezijska oklepna divizija pod poveljstvom generalnega majorja De-ekera skupno z njej podrejenimi pehotnimi, oklepnimi in protiletalsko-topniškimi oddelki. Severozahodno od N c v 1 j a je narasla silovitost sovražnih napadov, Ves dan trnjnjoči prodorni poskusi so bili po uničenju 25 sovražnih oklepnikov v težkih bojih odbiti. Na bojišču pri Narvi so bili sovjetski napadi, izvedeni z novo dovedenimi silami, v hudih bojih odbiti ter so deloma propadli že v ognju pred našimi postojankami. No A r k t i k u so na odseku K a n -dalakše vdrli nemški udarni oddelki v sovražne močno izgrajene postojanke in vrgli v zrak številne bojne položaje z njih posadkami. Na nettunskem mostišču je prišlo včeraj južno in jugozahodno od Cisterne do sprememb polnih bojev. Na več mestih je sovražniku uspelo spet vdreti v naše izpostavljene postojanke, priborjenc v prejšnjih dneh. Daljnostrelno topništvo je potopilo v anzijski luki nek tovorni pnrnik in doseglo Več zadetkov na drugih ladjah. Oddelki bojnih letal so nadaljevali svoje napade proti ladjam in izkrce-vališčem na prostoru A n z i j a ter težko poškodovali z bombnim zadetkom neko prevozno ladjo s 5000 tonami. 7. južnega bojišča poročajo zgolj o obojestranskem delovanju izvidnic in udarnih čet. V pretekli noči so izvedli angleški liombniški oddelki v zaščiti močnih strnjenih oblakov strnhovalne napade proti krajem v jugozahodni Nemčiji. S številnimi minami ter razdiralnimi in zažigalnimi bombami je bila povzročena posebno v stanovanjskih okrajih mesta Stuttgart škodo in izgube med prebivalstvom. Sovražna motilna letalo so poleg tega metala bombe na zahodni nemški prostor. Štiri sovražna letala so bila sestreljena. Naše letalstvo je izvedlo ponovno velenapad na London. Težka bojna letala, ki so priletela v več valovih, so zmetala nn razne mestne dele veliko število razdiralnih in zažigolnih bomb. Nnstali so številni velepožari in obsežna razrušenja. Nemška notranja fronta je trdna Poročilo o zborovanju voditeljev nemških propagandnih uradov Berlin, 1. marca. DNB. Voditelji nemških propagandnih uradov so se zbrali 28. in 29. februarja na delovno zasedanje v Berlinu. Vodilne osebnosti vojske, države in stranke so jim podale pregled najvažnejših problemov nemškega vojaškega in političnega vojnega vodstva. V obširnem referatu je državni vodja SS in minister notranjih zadev Heinrich Ilimmler omogočil zborovalcem pogled v njegovo obširno delovno področje. Prikazal jc napore in uspehe vojaške SS na vseh bojiščih te vojne, zlasti boj germanskih in inozemskih prostovoljcev nemške narodnosti na vzhodu. Govoiil je obširno o vprašanjih državne varnosti ter je prikazal evropsko poslanstvo Nemčije, ki je branik proti navalu boljševiških step-nih narodov. Izvajanje državnega vodje SS so razodevala popolno notranjo trdnost in sigurnost Nemčije v petem letu vojne, zaradi česar so vse špekulacije nemških sovražnikov o zlomu nemške domovinske fronte le brezupne želje, ki spadajo v kraljestvo sanj. O položaju v generalnem guverne-mentu je govoril generalni guverner minister Frank. Podal je pregled uspehov nemškega vodstva in nemške organizacije, ki ji je v kratkem času uspelo ustvariti v generalnem guvernementu ne le popolnoma urejene razmere, temveč narediti iz njega celo ozemlje ki s svojo delovno in produkcijsko silo bistveno pomaga pri nemških vojnih naporih. O nemškem lovskem letalstvu je govoril generalni major Galland, ki jc prikazal razvoj lega orožja do svojega sedanjega slanja Icr pomen nemških lovcev v boju proti sovražnim strahovalnim bombnikom. Generalni poročnik Schmundt, šef vojnega personalnega urada, je proslavljal boj nemške vojske ter se je bavil predvsem z vprašanji nemškega vojaškega naraščaja. Zborovanju je dalo zaokroženo obliko šo več nadaljnjih strokovnih referatov. Končalo pa se jc z govorom ministra dr. Gobbelsa, ki je podel obsežno sliko političnega in vojaškega položaja današnje Nemčije. »Te vojne,« je dejal dr. Gobbels, »ne moremo presojati z zrelišča bivših vojn, pri katerih je šlo za to ali ono pokrajino, ali za nove meje. Ta vojna je boj svetovnih nazorov, v katerem se bore narodi z največjo srditostjo za to, ali bodo ob koncu spadali k preživelim ali pa k uničenim ljudstvom.« V sredino svojih izvajanj je postavil minister dr. Gobbels letalsko vojno, pri čemur jc poudaril ojačeno nemško obrambno moč ter najnovejše letalske napade na London. »Naši nasprotniki bodo najbrže skušali izvesti vdor na evropskem zapadu,« je dejal dr. Gobbels, ki je prešel s tem na vojaški položaj. »S tem se bo ta vojna približala svojemu višku. Ako je nemškemu vodstvu uspelo, da je premagalo sedaj že minule težke položaje na bojiščih, ne da bi izigralo svbje zadnje adute, potem pač ne more biti nobenega dvoma, v čigavo korist se bo končno končala ta vojna. Zmaga nemškega orožja ni le nemško, upanje-, je zaključil minister, »temveč jc zgodovinska gotovost. V zavesti svoje moči jo 'abUo popolnoma mirno pričakujemo. * Vmesna bilanca letalske vojne Propagandni minister dr. Gobbels o bodočem razvoju letalske vojne Bcdlin, I. marca. Dr. GSbbcIs objavlja v svojem najnovejšem članku v tedniku ;-Das Reiclu vmesno bilanco letalske vojne. Dr. Gobbels odkrito priznava, da jc sovražni letalski teror nad Nemci v zaledju shu-da zadeva«. Zaenkrat pa je treba pred nemškim narodom iu pred vsem svetom, zlasti pred sovražnikom, razči-| stiti vprašanje, kako je z letalsko vojno, če gledamo nanjo le z vojaškega stališča in kakšni so njeni izgledi. V Londonu in Washingtonn mislijo, da je nemška letalska proizvodnja tako razbita, da lahko komaj šc pokaže ; svoje proizvode. Isto mislijo o proizvodnji oklepnikov, topov in municijc; toda pruv tu leži glavna sovražnikova napaka. Zakaj nemškega vojnega gospodarstva sovražnik ne le ni zadel v jedru, temveč ni mogel niti preprečiti, da ne bi Nemci izpolnili svojih letnih programov za izdelavo orožja in streliva, ki jih jc izdelava celo prekoračilu. To se bo v bodoče dogajalo šc tem bolj, ker so Nemci sedaj večino svoje oboroževalne industrije tako premestili in razmestili, dn je sovražnik sploh ne bo mogel več tako prizadeti, kot si to želi in predstavlja. V svojih glavnih vejah jc postala že prilično neranljiva. Tudi morala nemškega vojaka in nemške domovine jc danes povsod odločnejša, kot kdaj koli. Nemci niso bili v svoji zgodovini nikdar tako enotni, kot prav danes. Zato je sploh vprašanje, kaj bi Angleži in Amerikanci z letalsko vojno radi dosegli. Njihovi oddelki se vračajo iz Nemčije zdesetkani, razbiti in uničeni v svojo domovino. Vsak sovražni letalec, ki leti nad Nemčijo, je kandidat smrti. Ako ga ne zadene ta usoda danes, ga bo zadela gotovo jutri, kajti on je že zaznamovan. Poleg tega si mora priti angleški narod popolnoma na jasno, da so pričeli Nemci z energičnimi protiudarci. Britan- ska vlada mora sedaj igrati z odprtimi kartami in priznati trdoto nemških udarcev. Dejstvo, da bo kmalu vsakemu angjoameriškerou napadu na nemška mesta sledil nemški napad na angleška mesta, predstavlja London-čanom najbrž manjše veselje, kot pa Berlinčanom, Ilnmburžanoni in Koln-čanom. Kaj pa bodo rekli Angleži k temu, du sedanji nemški napadi sploh še niso pravo maščevanje, temveč le predigra, Tega ne ugotavljamo zaradi svojega cinizma, temveč zaradi globljega zadovoljstva. I udi tu se bo izkazal pregovor, da božji mlini mclje-jo počasi, a gotovo. Nato izraža minister »neomejeno spoštovanje in občudovanje« nemškim bombnikom in lovcem, ki vedo, čemu se bore, predvsem pa vsem onim, ki so doma iz ogroženih pokrajin, kjer so izgubili večino svojega premoženja in niordu očeta ali ljubo mater. Vsi ti naj se zavedajo, da bo letalska vojna potem, ko bo postala dvostranska, izgledala popolnoma drugače. Ob koncu je poudaril minister, da je popolnoma nesporno, da se je Nemčija v letalski vojni v zadnjih petih mesecih opomogla. »Nismo več brez obrambe,« piše minister, »ter jo bomo imeli v bližnji in daljnji bodočnosti vedno več. Približuje se dan, ko bomo odprli knjigo angleškega cinizma v zadnjih dveh letih, da bomo izplačali Angliji naš dolg. Ničesar nismo pozabili. Ko bo prišel britanski nurod nn vrsto, svet ne bo poznal usmiljenja. Alarmne sirene se bodo še često oglasile ponoči nad nemškimi mesti in bodo poklicale može, žene in otroke v zaklonišča ter na njihova mesta. Rdeči petelin bo še plezal po strehah in nebo bo še krvavo. Toda tedaj nc bodo gorela lo nemška, temveč tudi angleška mesta. Zaradi tega mi ne triuinfiramo. Mi vemo, kaj je letalska vojna in bi jo bili zuto svetu radi pri- Dnevno povelje maršala Goringa Berlin, 2. marca. DNB. Državni maršal je k dnevu letilstva izdal naslednji poziv: »Vojaki letalstva, moji tovariši! Na naš slavnostni dan se čutim s slehernim izmed \as posebno močno povezanega. Vi ste se tudi v petem letu obnovljenega nemškega letalstva v napadu in obrambi ter v najmočnejšem izpolnjevanju dolžnosti odlično izkazali, in to tako zunaj na bojiščih v najvestejši tovariški povezanosti z junaško sc borečimi mušketirji in oklepnimi grenadirji, kakor tudi na domačem bojišču v odločili liorbi proti skrunilceni našo tako zelo ljubljene nemške zemlje. Zato se vam zahvaljujem. Tovariši! Krasno zadržanje nemškega naroda vkljub vsemu grozovitemu bombniškemu terorju je naša najvišja dolžnost. Temu sovražniku bo dan odgovor z novimi silami in novim orožjem, kakor si le on zasluži. Zaupam vam in vem, da so Fiihrer v urah največjih odločitev lahku zanese na svoje letalstvo. Prežeti z nezmotnim zaupanjem v zmago se danes v neminljivi hvaležnosti spominjamo ljubih tovarišev, ki so ostali pred sovražnikom, in padlih v domovini, ki so kot vojaki na bojišču dali svoje življenje za veliko bodočnost Nemčije. Njih žrtev jc za nas veliko povelje. Tovariši, mi pozdravljamo Fiihrer j a. Naj živi moje letalstvo! Podpisan Giiring, državni maršal velikonemškega rajha in vrhovni poveljnik letalstva. Posledice letalskih napadov na London Stockholm, 2. marca. Iz Londona jc prispelo prvo avtentično, dasi omejeno poročilo o posledicah nemških letalskih napadov na angleško prestolnico. Nek očividec je izjavil našemu zastopniku, da so prvi nemški napadi povzročili velika razdejanja. Vendar je bil le priča bombardiranj z dne 23. in 24. februarja. »Govoril sem z mnogimi angleškimi rodoljubi,« je izjavil, »in vsi so bili prepričanja, da si pri sedanjem stanju in bodočih možnostih lahko predstavljamo položaj zgolj na odkrit angleški način.« Tako je posebno težko prizadet Greenvvich, južno od velikega Temzinega loka. Tik ob Temzi-nem obrežju ležeči Royal Naval Colegge je bil nalik enemu samemu žarečemu vulkanu, iz katerega so se visoko dvigali plameni. Londončanom ie zadalo posebno žalost razrušenje znamenite zvezdarne v Greenwichu, Tudi znameniti park jc izgledal kot pragozd po ciklonu. Mornariški arzenal in poslopja pristanišč ter doki so bili 36 ur eno samo morje plamenov, kateremu so sc gasilci z obrežja reke zaradi ogromne vročine lahko bližali le korak za korakom. Sele po dveh dnevih je uspelo zajeziti in zadušiti ogenj. Po požaru so razvaline naredile tako velik vtis, da je prebivalstvo jelo imenovati ta mestni okraj »Pompeji«. »V Cityju jc poslopje Angleške banke le šc kot kup razvalin,! je izjavil nek potnik, ki jc prihajal ii Londona. Tudi glavna poštna centrala je danes v razvalinah. Telefonski promet je v več mestnih okrajih popolnoma prekinjen Londonski prebivalci, ki so doživljali bliskovite napade v letih 1940-41, poudarjajo, da je sigurnost zadetkov nemških bombnikov grozljivo velika. Katedrala sv. Pavla je nepoškodovana, medtem sta glavna pošta in Angleška banka, ki sta prav blizu, bili spremenjeni v prah in pepel. Angleški letalci, ki so nad gorečim mestom vršili opazovanja, so izjavili, da je vtis nemških razdejanj že sedaj silnejši kot pogled na marsikatero nemško mesto, razrušeno od angleških in ameriških bomb. Med prebivalstvom jc novo obdobje bitke za London izzvalo večji vtis kot prej, ker se je pač splošno pričakovalo, da dosedanja bombardiranja predstavljajo zgolj uvod. »Gotovo,« je izjavil končno očividec, »sc bodo Londončani z angleško žilavostjo zoperstavili nemškim napadom. Ce pa bodo vzdržali bodoči višek, jc vprašanje le v tem. kako velike in kako dolge nemške priprave so bile podvzete za uničenje angleške metropole.« Angloameriški pritisk na Turčijo Ankara, 2. marca. V ozračje, ki so ga ustvarila najnovejša britanska časopisna poročila, polna očividnega ogorčenja zaradi turške politike, je udarila Tassova vest iz Ankaro o izpraznitvi v Turčijo namenjenega parnika »Trabzon«. To poročilo pomeni verjetno potrditev stanja, ki jc nastalo že po odpotovanju britanske vojaške misije, ko so zavezniki sklenili ustaviti vse svoje dovoze v Turčijo, in sicer ne le pošiljke vojnega gradiva, temveč tudi trgovskega blaga, industrijskih nadomestnih delov, tekočih goriv, strojnega olja, petroleja in bencina. Turški odmev je trenutno negativen ter ga ojačuje odločenost Turčije, ki >e ne da z nikako tujo voljo prisiliti proti lastnim narodnim rnieresom. Nacionalna Turčija se ob tej priliki opira na neodvisnost. ki jo je ohranila v tej vojni in ki tvori podlago ea sedanji politični po- ložaj. Bodoče geslo turškega državnega vodstva bo zato brez dvoma sledeče: Premagovanje zunanjega pritiska z notranjo strnjenostjo ter močna volja prilagoditi se sedanjim razmeram. Polog tega turška preskrba z dejansko za življenja važnim blagom ni odvisna izključno od zaveznikov, zlasti še, nko bi Turki izvedli načrtno Slednjo, ki je turškim krogom vsekakor še vedno bolj simpatična kot pa, da bi se v političnem oziru ponižali pred inozemskim trgovskim pritiskom. Poleg tega je za politične opazovalce zelo zanimivo dejstvo, da je turška javnost zvedela za zaplembo turškega tovora na ladji »Trabzon«, ki so jo izvršili Angleži v Egiptu, vsled Tassovega poročila, ki ga je potem razširilo domača agencija »Agcntolie«. V zvezi s problemom angloameriške-ga pritiska na Turčijo je zlasti važen ic hranili. Toda Churchill in njegovi tovariši so hoteli drugače. Mi delamo vse to z mrzlim fanatizmom in vročim sovraštvom. V nobenem vprušunju ne bi mogel biti nemški narod enotnejši, kot jc v tem. Fiihrer sprejel Mandiča in Perica Fiihrerjev glavni stan. 2. marca DNB. Fiihrer jo dno L marca sprejel hrvatskega ministrskega predsednika Mandiča in Sprejema pri Ftlhrerju sla se udeležila zunanji minister von Ribbentrop iu šef vrhovneaa poveljstvn vojsko jjeneral-feldmarSal Keitel. Ftihrer fe ie v prijateljskem duhu razgovarjal s hrvatskima državnikoma o skupnih iu aktualnih hrvatskih vprašanjih. Po sprejemu pri Ftlhrerju sta se ministrski predsednik Mnndič in zunanji minister Perif sestala z nemškim ministrom von Itibhentropom, ter je ta sestanek prav prisrčno potekel. Arabski svet proti Židom Adnun, 2. marca. Libanonska vlada se je pridružila protestu Egipta in Iraka proti predlogu ameriškega kongresa, da sc postavi v Palestini židovska vlada. Ministrski predsednik jo poslal kongresu protestno brzojavko, ki pojasnjuje stališče libanonske vlade v tej zadevi. Drugo brzojavko slične vsebine je poslal predsednik libanonskega parlamenta. Bciriitski list »Dyar« piše k temu, da so vsi, ki govorijo arabščino, navdušeni nad stališčem egiptske in iraško vlade. »£idie nimajo nobene pravice«, tuko piše list, »da izrinejo Arabce u Palestine in jim vzamejo nacionalno posest.« »Nahr< pa piše: »Mi lahko gotovim ameriškim kapitalistom, ki |todpir.ijo žide in cioniste, le izjavimo, da so Arabci ne brigajo za obstoj zidov iu njih posebne želje, temveč tudi odklanjajo pogajanja o Palestini, dokler ne l>o Palestina dobila popolne svobode in neodvisnosti ter čisto arabsko vlado v Jeruzalemu.« Bajo.je tudi sirska vlada poslala protestno brzojavko iste vsebine v VVasliington. V sirskih krogih so zelo presenečeni nad zadržanjem Amerike. Nova japonska ofenziva Tokio, 2. marca. Peta angleška divizija, ki jc hotela priti na ]>onioč skoraj po]>olnoma uničenim preostankom 7. nngloindijsko divizije v zapad-ni Burmi, po poročilu z. nekoga neznanega oporišča v Burmi, ne more več izvesti svoje namere, ker so Jajionci z ozemlja Naungdnvv pričeli novo ofenzivo. Tudi 8. iu 11. anglo-indijska divizija ne moreta zadržati sedanje čistilne akcije v Sinzeiva kotlini, ker je bilo njuno nnprcdovnnie ustavljeno z odločnimi protinapadi severozahodno od liuthidaunga. Od nad 10 sovražnih bombnikov, ki so dne 29. februarja napadli Ran-giin, so japonski lovci sestrelili 4., nakar so ostali bombniki odleteli. Na japonski strani ni bilo škode. Peta ladja razreda »Dido« Berlin, 1. marca. Križarka »Spartan«, katere izgubo je sedaj priznala britanska odmiraliteta, jc bila dejansko potopljena že 18. decembra 1943. južno od Gael-skega zaliva od neke nemške podmornice. »Spnrten« je bila nova vojna ladja, zgrajena šele leta 1943. ter jc pripadala razredu Dido. Izpodrivala je 5.450 ton, razvijala hitrost 32 milj in imela okrog 500 do 550 mož posadke, od katerih jih je verjetno večina utonila. Imela je deset 13.2 cm lopov, osem 4 cm topov, šest tor-pednih cevi ter eno letalo na krovu. Doslej je bilo potopljenih že pet kri-žnrk tega razreda, ki so jih razen ene, vse v Sredozemskem morju poslale na dno nemške podmornice. Kratka poročila Helsinki. Jutranji tisk proslavlja /. velikimi naslovi osebnost pokojnega finskega predsednika Svinhufvuda. ki ga označuje kot najmarknntnejšega borca za finsko svobodo in samostojnost. Helsinki. Finska vlada je na svoji današnji seji sklenila, da bo pokopala predsednika Svinhufvuda na državne stroške. Zagreb, t. marcu. Nadškof dr. Sto-pinae je objavil okrožnico, v kateri protestira proti bombardiranju Zagreba, proti brezvestnemu morjenju žena in otrok in proti uničevanju hiš, ki so Inst prav najrevnejših slojev prebivalstva. Enako protestira tudi proti uničenju dveh snmo-tanov in dveh cerkva. Sofija. Bolgarski radio se je s poseli no svečanostjo spominjal obletnice pristopa Bolgarije k trojnemu puktu. uvodnik v carigrajskem časopisu t S on Posta«, ki ga je napisal Feridun Osm^n Mfenteciogln in ki znova poudarja tamkaj splošno priznano ugotovitev, da v Ana-loliji ne živi narod najcrnniških vojakov, temveč narod samozavestnih zaveznikov. Stran g >SLOVENECc, petek, 3. marca 1044. Stev. 51. Tuje dete in domača modrost Ljubljano, 2. marca. Pod lom naslovom je imel v okvirju protikomunističnlh prireditev za srednješolske profesorje predavanje urednik »Slovenca« dr. Tine Debeljak. Predavanje je botelo pokazali, kako to tuja miselnost revolucionarnega boljševizma prihajala v našo kulturo, predvsem književnost, in so borbeno in nesprav-ljivo postavila nasproti domači kulturni tradiciji, to je na krščanstvu temelječi kulturi. Naslov mu je dalo eno prvih sovjetskih del, ki jih je predvajalo naše gledališče v 1. 1935 igrano »Tuje dete«, ki je pod legitimacijo visoke umetnosti zaneslo k nam prvo sadove literarnega boljševizma. Tedaj so je vnela polemika pri nas, v kateri sta si stopila nasproti omenjena dva kulturna tokova, kar je tedanji urednik Ljubljanskega zvona imenoval kot vdor »napredne progresivnosti« proti »reakcionarni miselnosti kulturne avtarkije« ter že tedaj konsta-tiral, »da ni več sprave meti obema taboroma«. Kam je pripeljala la tuja miselnost naš narod, se vidi sedaj iz komunistične revolucije, ki v imenu tedaj lako bučečo oznanjenega ideala »obče-Moveškega in konkretnega t divja % umori po naši domači zemlji. Debeljak je pokazal, kako je razne tipe kulturnih delavcev zadnjih dveh desetletij, ki so se svoje miselnosti navzeli v tujini in si postavili za svoj cilj »razvrednotenje vseh apriornih vrednot«, preplavil v zadnjih letih, največ po 1. 1A35. letu »Tujega deteta«, tretji mednarodovec, komu-nislični lendenriozni literat In kritik, ki zdaj s prvima dvema vred vodi boj proti narodu, s katerim ni imel nikdar prisrčne notranje zveze. Predavatelj je s pnr besedami očrtal lo odtujenost od celotne narodne kulture po raznih tokovih v naši književnosti, katerih eden ustvarjal proti narodu svojega materialističnega kolektivističnega podčloveka in \odil v prevrednotenju, drugi pa k razvrednotenju duhovnih osnov naroda kakor so »Morala. Red in dobri Narod«, kakor je te vrednote ironično imenovala Sodobnost. Najprej je bilo treba razvrednotiti krščansko osnovo slovenske na- rodno družbe in Debeljak je navedel nekaj citatov, ki pričajo, kako načrtno je bilo zamišljeno razkristjanje slovenske literaturo ter so bili vsi pomembni slovenski pisatelji označoui za nekatoll-ške »idejno klicarje v demokratično revolucionarnem pomenu«. In kot lako so postavili sedal za svoje predhodnike v naslov svojih borbenih brigad imena Prešerna, Levstika, Cankarja, Gregorčiča itd. Predavatelj jo s par besedami samo nakazal, kako so ti predhodniki oznanjali drugačno pojmovanje kulture kakor današnji komunistični borci ter da ni mogoče takih individualnh osebnosti, kakor so omenjeni pisatelji, reducirati na gola udarna gesla. Mimogrede je omenil tudi odklon od njegovega »Krsta pri Savici« v naši lit. zgodovini, ki naj označuje tudi odklon teh kulturnih skupin od krščanske osnove naše narodno kulture. Ob koncu |e dodal nekaj borbenih opazk proti današnjemu oboroženemu nastopu proti »narodu«, ko gre za vsiljeno revolucijo in za »zadnjo resničnost — oblast«, s katero naj narod pripeljejo v drugačno kulturno sfero. Tu predavatelj najde tudi mesto, da pove svoje mnenje o kulturi na podlagi domače učenosti Cankarjeve matere, ki tudi ohranja človeka pred odpadom od naroda ,za kar mednarodna progresivnost ne daje garancij (na pr. Dežman). ftkodo v razkrajanju nravi in družbe pa bo mogoče popraviti le tako, da bo vstal nov človek drugačnega duha, ki bo zopet ustvarjal kulturo za ves narod in v skladu z njegovim duhom. Ko bo iz mednarodne progresivnosti zopet stal trdno na domačih lleh, kakor pravi Zupančič: Jaz z bilko Fem pripet na tla domača — kaj neki me ta modriian uči? Nuj svet se s tabo vred še liolj obrača — ta moja drobua bilčica drži. Z Blokovlm epilogom proti miselnosti ^Dvanajstih« pa je zaključil svoje predavanje, ki je bilo borbenejše kakor prejšnja pred tem forumom. — II — Delavstvo kemične tovarne na novi poti Ljubljana, 2. marca. Komična tovarna v Mostah ima okoli l^* delavcev. £nana stvar jc, da je delavstvo v tovarni bilo pod velikim vplivom in terorjem komunizma. Komunisti /lena ni-o Btfltttl komu drugemu do besede. Se za časa bado-Ijanov so izvršili sabotažo, ki je tovarni in seveda tudi delavstvu prinesla veliko škodo. Kakor pa komunizmu med delavstvom že povsod odklenkava, tako izgublja tudi postojanko, ki jo je imel v kemični tovarni. To so delavci pokazali s podpisovanjem protikomuni-stičn« spomenice. Kažejo pa svoje ogorčenje proti komunizmu tudi pri protikomtinlstičnih predavanjih, ki jih imajo ob sredah dopoldne. Ker dola lovarna noč in dan in i-e morajo delavci pri delu menjavati po turnnsu, se tnorc predavanja udeležiti vsakokrat le ena tretjina delavstva. Včeraj je v tovarni predaval g. Je-lofnik. Delavci so predavanju z zanimanjem sledili, mu pritrjevali in na koncu so izrazili željo, da bi slišali še kaj takih predavanj. Predavatelj je pokazal, da je komunizem, ki je zmeraj toliko obljubljal delavccm, zanje pomenil samo veliko prevaro in jim je prinesel nesrečo. Nikdar še noben komunist delavstvu ni izpolnil obljub, ki mu jih je dajal: izboljšanje delavskih pogojev, plače itd. »Ce mi pokaž.ete enega, ki jo svoje obljube izpolnil, prekličem vse, kar sem povedal.« (Klic: Ne moremo ga pokazati, ker ga nikjer ni!) Delavstvo je prevaro spoznalo in je komunizmu obrnilo hrbet. Slovensko delavstvo je pokazalo, kaj misli o komunizmu, na svojem lepo uspelem protiknmunistirneni zborovanju, kjer je zahtevalo, da fo odstranijo iz delavske skupnosti vsi komunisti in njihovi simpatizerji. Delavci pa v svojem boju niso Jami. Z njimi je mladina, ki je prva začela borbo proti komunizmu, ne za stari red in za stare ljudi, ampak za novo, srečnejšo bodočnost delavstva in vsega naroda. Boj proti komunizmu za novi, lepši red mora biti edino naše geslo in vodilo. Voditi ga moramo brez vseh ozirov, dokler ne bo komunizem docela uničen in zadnji komunist kaznovan za svoje zločine. Delavci so s tem. kako so predavanje sprejeli, pokazali, da se strinjajo z izvajanji govornika. Noto mesto Nov« domobranske uniform«. Splošno pozornost vzbujajo nove domobranske uniforme. Tu ln tam si videl ie prej domobranca. ki j* prišel iz Ljubljane v novi uniformi, ta teden pa >o skoraj vse čete preoblečene. Res lepo je videti postavne in hrabre domobrance, ki strumno korakajo po novomeških ulicah. Vrli domobranci so nabrali že prav lepo vsoto in jo poklonili podružnici škofijske dobrodelne pisarne v Novem mestu. Skupna vsota znaša skoraj 11.000 lir. Pred vsemi prednjači pa v tem pogledu Kronovo in Bela cerkev, ki sta sama zbrala skoraj 3000 lir. Vsem darovalcem naj Bog poplačal Pošta v Novem mestu redno posluje. Začasno je nastanjena v Povhovi hiši na Glavnem trgu Sporočamo, da bodo časopisi odslej prihajali redno vsak dan. Naročniki dobe časopise dostavljene na dom. Knjig« »Slovenčeve knjižnic««: »Stari in mladi«, »Bele zvezde« in »Črni svatje«, ter »Svetove knjige«: »Denar« in »Sprehodi po nebu« so dole. Dobite jih v podružnici »Slovenca« na Ljubljanski cesti. Dobijo jih poleg naročnikov tudi nena-ročniki. Naknadno se lahko naročite na III. letnik. Nc zamudite ugodne prilike! Širite naše knjige! Pisarna občine Mirna peč je v prostorih Krajčeve tiskarne v I. nadstropju, Ljubljanska cesta 1. Tam je tudi referent za občino Dobrnič. Razkol med komunisti Razni komunistični ujetniki in ubežniki pripovedujejo že nekaj dni, da je nastal v komunističnem vodstvu razkol. Ostri spori in medsebojna razočaranja so bila že dalje časa na dnevnem redu. Višek pa so ti spori dosegli, ko jc Ilroz-Tilo zahteval in jo komunistična partija takoj pristala na to — da gredo slovenski komunistični odredi nn pomoč razbitim in do skrajnosti oslabljenim »Titovim divizijam«. Ze na komunističnem zboru v Jajcu so komunisti sklenili, da sc bodo zamenjali hrvaške in slovenske komunistične »brigade«. To najbrž zato, ker bi bilo tako manj beguncev (skrivačev). Zdaj pa so komunisti hoteli ta sklep izvršiti. Vendar je bilo nekaterim članom kom. štaba, pa tudi IOOF to le preveč in so predlagali, naj sc Titovi zahtevi nc ugodi. Toda slarl komunisti sn z vso silo vztrajali na lom. da se pošljejo >slovenske brigade« v Bosno, n brez starih komunistov. Ti naj bi ostali doma na Slo- Nove žrtve komunističnih moriloev Obrobni del Dolenjske jc strašno razburila novica, da so komunistični morilci na pustno nedeljo umorili sti-škega patra Hergota ter znanega in uglednega posestnika Lojzeta Strmana iz Kostrevnice pod Primskovini, kakor tudi njegovega «ina Pavleta, ki jc bil pilot v bivši jugoslovanski vojski. Patra in Pavleta Strmana so prijeli v vasi Gradišče, kamor sta šla kupovat za zadrugo. Pp večurnem zasliševanju so ju iz vasi odpeljali, češ da ju pošljejo v Italijo. Dobre pol ure od vasi pa so ju blizu vasi Selšek ustrelili. Medtem so pridrli tudi na Strmanov dom v Koslrevnici, kjer so zgrabili očeta Alojzija Strmana ter ga odvlekli v hrib za vasjo, kjer so ga v grapi umorili. Hišo pa so vso izropali. Ti trije zverinski umori so ljudstvo, ki je vse tri močuo čislalo, hudo ogor-čili. Zdaj so spregledali tudi v tem kotil naše Dolenjske vsi tisti, ki doslej še niso verjeli, kaj je komunizem. Gospodarstvo Slovaške prometne investicije. Pro- J motni minister Stand jo objavil, da so znašali izdatki novih slovaških državnih prometnih naprav 1108 milijard slovaških kron. S tem zneskom so zgradili mnogo novih železniških prog in drugih železniških naprav. Vigo, 1. III. Vojno ministrstvo Združenih držav je prepovedalo sprejemanje naročil zu gradnjo šolskih letal, ker hoče obdržati delavstvo za gradnjo vojnih letal. Novi turški proračun. Novi turški proračun, ki stopi v veljavo 1. marca t. I., izgleda, kakor sporočajo iz An-kaie, takole: vsi državni stroški znašajo 517,573.725 turških funtov ter so višji od lanskoletnih za 60.826.376 turških funtov. Finančni minister jo izjavil, da bo v letu 1944-45 proračun za deželno obrambo oddvojen od ostalega proračuna. Ta je izdelan že za vse leto do najmanjših podrobnosti. Dohodki države sestoje iz dosedanjih rednih in izrednih davkov. Nikakor ne bo treba seči po novih, izrednih ukrepih in davkih. Zlate rezerve USA padajo. Letno poročilo »National City Bank« v Nevv Vorku trdi, da so zlate rezerve Združenih drž.uv padle pod 22 milijard dolarjev. venskem, da bi v ugodnem trenutku prevzeli vso oblast v roke. Nekateri krščanski socialisti in levičarski sokoli so izprevidcli to igro, ki ima namen odstranili jih in uničiti. Odpovedali so pokorščino. Posledica spora je razkroj komunistične vojske. Stari komunisti sc trudijo, da bi ta razkroj zaustavili, vendar so njihova prizadevanja proccj brezuspešna. K bojem na vzhodu Berlin, 1. marca. DNB. Na vsem severnem krilu vzhodnega bojišča je prišlo včeraj od področja severnozapadno od Nevlja pa do Pskovskega jezera do obrambnih bojev, ki so se v glavnem uspešno končali že na območju nemških prednjih straž. Le na nekaterih mestih so se morale nemške varovalne čete umakniti na glavno bojno črto. Na tej pa so se zlomili vsi sovjetski napadi. Posebno težke izgube so imeli boljševiki severno od Pustoške, kjer sta napadala dva strelska polka s tankovsko podporo. Nemci so skoraj oba popolnoma uničili. Zelo močno so pritiskali boljševiki tik vzhodno od Pskovskega jezera v smeri proti mestu Pskovu. Vc£ njihovih napadov se je razbilo že pred nemškimi zaščitnicami. Pri Narvi so nemški oddelki še bolj stisnili obkoljevalni obroč okrog že nekaj dni obkoljene močne sovjetske bojne skupine ter so preprečili več boliševiških poskusov za prebitje iz obroča. Tudi ponovni razbremenilni poskusi so se zrušili v zapornem ognju nemškega topništva. Na srednjem odseku so boljševiki nadaljevali svoje napade s slabšimi silami južno od Bobruiska. Nemci so jih povsod odbili Ker boljševikom ni uspelo priti v Bobrujsk z juga, sedaj poskušajo zavzeti mesto z vzhoda. Južno od Mogileva sta skušali dve sovjetski strelski diviziji skupno z oklepniško brigado prebiti nemško črto prav na tesnem prostoru. V večumih srditih bojih je uspelo boljševikom, ki so dovažali vedno nove čete, kaka dva kilometra globok vdor. Toda še preden so mogli pričeti z obrambo, jih jc protisunek nemških krajevnih rezerv tako udaril, da so morali zopet zapustiti vse vdorno mesto. Izmed 30 sovjetskih tankov so jih Nemci uničili 26. Grenadirji so iztrgali boljševikom tudi deve,t težkih havbic z vsem strelivom. Jugovzhodno od Vitebska pa so nemške napadalne čete z uspešnimi podjetji zopet očistile nekatere vdore, ki so nastali v prejšnjih dneh. Ameriški piloti zmrznili v Alpah Inn-lruck, 1. marca. DNB. Posebni dopisnik mednar. poroč. urada poroča, da je mraz v zadnjih dveh dneh nekoliko popustil ler je bilo zaradi tega omogočeno nemškim skupinam, ki rešujejo nad Alpami sestreljene ameriške pilote, da so ■ z največjimi napori prodrli v gorovje. Dopisnik je bil prisoten pri reševanju treh ameriških pilotov, ki so obviseli s svojimi padali nad strmim prepadom ene- | ga najbolj znanih ledenikov v Visokih j je eden ubil že pri padcu na zaledencle pečine. Njegov obraz je bil močno izmaličen, obleko pa je strmo kamenje popolnoma raztrgalo. Oba ostala letalca sta imela polomljene kosti in 6ta nato polagoma zmrznila. Morala sta precej trpeli, ker so o tem pričale njune obrazne poteze. Eden izmed pilotov je imel v svoji obleki še komad čokolade, bil pa je oči-vidno že preslab, da bi jo povžil. Tretji je imel košček papirja, na katerem je skuša! popisati svoje zadnje ure. Zapisal ških lovcev. Vse oeračje je bilo polno padal, Sedaj visim na tem prokletem skalnatem robu, pa ne morem z zlomljeno nogo v dolino. Obupen sneg. Nimam več nikake hrane. Moral boni polagoma zmrzniti. Mislim na Lilly. Že tretjo noč...« Tu se zapiski končajo. Nemška reševalna ekspedicija je spravila mrtve ameriške letalce v ledeniško razpoko, ker jih sedaj ni mogla odnesti v dolino, kamor jih bodo odpremili šele poleti. Pri povratku je našla ekspedicija še nadaljnje tri ameriške letalce. Ti so se skušali z zadnjimi silami pretolči preko visoke snežne odeje, a so bili že po nekaj sto metrih hoje po snegu, ki jim je segal do ramen, tako utrujeni, da aiso mogli naprej. V razdalji nekaj sto metrov drug od drugega so obležali v snegu in zmrznili. Ostale reševalne ekspedicije poročajo, da so v neprehodnih stenah našle še številne ameriške pilote, ki so viseli na svojih padalih in ki so bil! že vsi mrtvi. Ni več nikakega upanja, da bi sploh še lahko rešili kakega živega ameriškega pilota. Med tem časom so verjetno že vsi zmrznili. Izkušeni gorski vodniki trdijo, da so do sedaj odkrili sploh šele del dejansko ubitih Amerikancev, ker je prav v teh predelih Alp mnogo nepreglednih globeli ter bi se dalo le s sistematično preiskavo vsega ozemlja ugotoviti, koliko žrtev je nad Alpami zahtevala ta, za Amerikance tako uničujoča bitka. Turah. Nihče od pilotov ni bil več živ. ------------------------------- ---- ....— Viseli so nemo na vrveh svojih padal, j jc: »Sestrelili so me nad Alpami. Nismo Zdravniška preiskava je ugotovila, da se se mogli braniti, ker je bilo preveč nem Nemška oboroževalna proizvodnja. Kljub sovražnikovim terorističnim napadom napreduje celokupna nemška oborožitvena proizvodnja tako v kvaliteti kakor kvantiteti od meseca do meseca, je izjavil dr. Lev na delavskem zborovanju zaupnikov železne industrije. Rim, 1. marca. V torek objavljeni dekret objavlja ustanovitev italijanske delovne službe na vojaški podlagi. Dekret predvideva ustanovitev posebno opremljenih letečih delavskih bataljonov, ki bodo pripravljeni za takojšnjo uporabo. Smrt vzorne matere Umrla jc v Kočevju v lepi starosli 82 let gospa lerczija čerček na posledicah kočevskih dogodkov. Za njo žalujo mož, otroci, vnuki in pravnuki. Spominjali se je bodo tudi mnogi ljudje iz Žužemberka in Suhe krajine, kjer je rajna pomagala ljudem več ko 30 let z raznimi nasveti v boleznih. Niti en bolnik ji ni umrl, niti ena rana ni ostala nez.uccljena. Še bolj pa je bila rajna znana kot dobra duša, ki je vedno naišla za reveže kos kruha ali to-lažilno besedo. Naj počiva v miru! Iz Trsta V Trstu so umrli: Ivan Locaudieri, Artur Zoccoletti, Vincenc Salomone, Ev-dor Anning, Edverd Sabelj in Ivana Cla-ina. Slikarska razstava. V umetniški galeriji Michelazzi je bila 1. marca odprta razstava slikarskih del Ladislava de Gaus»a, ki ga ljubitelji umetnosti prav dobro poznajo. Doma jc iz Reke iu tudi to pot razstavlja slike iz svojega rodnega mesta. Nesreča. V torek popoldne so bili reševalci Rdečega križa klicani v ladjedelnico sv. Marka, kjer so je budo ponesrečil mornar Jakob Bis jan, stanujoč v ulici Seismit Doda 27. Ko so je sklonil, da bi ga ne zadel težak vijak, ki je padal, je izgubil ravnotežje in padel z mostička ter se težko poškodoval. Prepeljali so ga na kirurški oddelek bolnišnice. Razpis glasbenega' natečaja Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje glasbeni nutečaj za 'sinfonično skladbo za godalni orkester (sinfonie-to, suito itd.) v koncertnem slogu, ki traja najmanj 13 minut. Nagrade so tri, in sicer: 1. v znosku 2000 lir, 2. v znesku 1500 lir, 3. v znesku 1000 lir. Predložiti so morajo samo novu dola, ki dosedaj šo, niso bili izvajana, objavljena in tudi ne nagrajena. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor naj se vrne nenagrajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim na kuverti. Dola morajo biti poslana v partituri, kot priporočena pošiljka, na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica, najkasneje do 31. julija 1944. Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe nagrajenih skladb v teku treh let po objavi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem času v teku treh let po objavi natečaja. Nagrade se izplačajo nagrajencem v teku 14 dni po objavi uspeha. Razsodišče je artistični odsek Glasbene Matice in zoper njegovo odločitev ni priziva. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razvidni iz posebnega pravilnika, ki se na zahtevo pošlje vsakemu interesentu. Glasbena Matica. Izraelove mreže nad svetom 4 1= i? Kakor jo Jud razbil obrtniško zadruge (cehe), prevzel vso industri jo in v pregel vse delavstvo v svoj jarem, lako je izpodjedel svobodne kmete, veleposestva, svobodne zadruge in slične organizacije, jih razbijal na male kmetije, spravljal v revščino kmečki stan z najrazličnejšimi sredstvi, tudi s požigi. Kar se je izvajalo s kmečkimi posestvi in zadružnimi organizacijami v malem, to se je zgodilo v velikem z ogromno rusko državo. Tudi tam jo bilo kljub čuječnosti in odporu ruske vlade polno črvov, ki so glodali ljudsko blagostanje, in strupov, ki so razkrajali ljudstvo in državni rod. Nešteto atentatov na carje in ministre, nekaj poskušanih revolucij in zgubljenih vojn, in ruska država je bila zrela za revolucijo. Z eno samo potezo so prišli ob svoja posestva vsi kmetje in večji posestniki. Vsi so zgubili s tem svojo samostojnost in neodvisnost tor so postali uradniki oziroma sužnji novega gospoclnrja. Juda. Ford opisuje to transakcijo sledeče: »Boljševizem je protikapitalističen samo napram nežidovski imovini... rdeča revolucija jo največji šnekula-cijski posel cele človeške zgodovine.« Če so Judje tudi formalno lastniki rusko zemlje ali samo upravitelji te zemlje, to jim mora biti končno vseeno. Glavni namen je bil Z revolucijo dosežen in ta je: vzeti svobodnemu človeku svobodo ter ga namestiti kot svojega uslužbenca — sužnja. Točno tako, kot je podučeval že prod 100 leti rabin Baruch Lcvy Karla Matksa, da bo prišlo vse premoženje nejudov s pomočjo diktature pro-lctariata — v judovske roke! Jud in filmska industrija. Jud zna kombinirati. Razdiralno delo druži s kopičenjem bogastva in nasprotno. Pred vojno so poplavljali našo državo amerikanski filmi. Ogromne vsote denarja smo nesli mi in drugi narodi v blagajne kinematografov. Dvajset, trideset, včasih tudi 50% itikasa gre za izposojnino filma, ostalo pa za takse (pri nas ca 48%) ter za kritje tekoče režije. Filmska produkcija v Ameriki je v judovskih rokah. Ogrom-I ni zneski z vsega sveta sc stekajo v Ilollvvvoodu, tako da predstavljajo kar precejšnjo postavko v trgovinski bilanci posameznih držav. Pa tudi kinogledališča so v Ameriki skoraj izključno v judovskih rokah. Do najmanjših naselbin je prodrl kino, in tako si je mogel Jud v Ameriki ustvariti ogromno mrežo svojih zaupnikov — kinolastnikov, ki vplivajo na javno mnenje, okus in vzgojo mladine v razdiralnem smislu. Če so na eni strani zaslužili Judje kot proizvajalci filmov in kinolastniki ogromne vsote, ima od tega svoj dobiček še judovstvo na splošno. Judje so proizvajali filme, ki so načrtno kvarili mladino, nekateri filmi pa so bili naravnost visoka šola za vlome, ropanje, ubijanje ter za pustolovsko življenje po gozdovih. Danes nam postaja jasno, da je bilo to vse dobro premišljena predpriprava za bodočo revolucijo in za današnje »partizan-slvo«. Iz tega naj sc izcimi — judovsko kraljestvo. Vprašanje filma v Ameriki Znani Ford takole opisuje vIoro judov siva v ameriški filmski induslriji: Ce pozorno opazujemo sedanje dogodke, bomo lahko zasledili, da nemoralne predstave pomenijo za vse veliko znskrb ijenost. Nobenega naroda ni, kjer ne bi že obstajal ali bi se ne pripravljal zakon o cenzuri filmov. Ti zakoni najdejo vedno zagrizene nasprotnike med moralno po- kvarjenimi elementi, medtem ko jih zdravi del naroda podpira z vso iskrenostjo, ker pozna nravno nevarnost, ki se skriva v tem vprašanju. Ni treba niti posebej omenjati, da se med nasprotniki vedno skriva veliko judovsko podjeljc za filmsko produkcijo. Nikakor nc moremo trdili, da judovski proizvajalci filmov znvedoma podpirajo vse lo, kar je podlo, zaradi prirojenih lastnosti svojega plemena, vendar pa sc ne da zanikati, da se njihov okus in njihov značaj silno razlikujeta od okusa in značaja drugih narodov. Cc bi bila za filme določena dejanska in zakonita cenzura, ni nikakega dvoma, da bi nejudovsko mnenje prevladalo. Toda prav to hočejo judje preprečiti. Mnogi izdelovalci filmov sc niti nc zavedajo nenio-ralnosli njihove vsebine, kajti zanje so te stvari najbolj naravne na svetu. Verjetno ni nobenih drugih predstav ki bi bile tako kritizirane kakor kinematografske predstave; morda zato, ker sc njihov vpliv čuti povsod, nc izvzemši v družinskem življenju. Ni dvoma, da imamo nekaj dobrih filmov in upamo, da nam bodo nekoč slu žili kot zasilna lestev, da sc dvignemo Iz umazane greznice, v katero se je spremenila najbolj poljudna vrsta ljudskih predstav. Dandanes je ameriški narod pravlako brezobrambeu pred kinematografsko ne- varnostjo kot pred drugimi oblikami judovske nadvlade. Položaj je vsak dan slabši. Posamezni filmi tekmujejo med seboj in skušajo drug drugega prekašati v nenravnosti in podajanju najbolj drznih zločinov. Kol opravičilo navajajo, da .je kinematografska industrija v Združenih državah na 4. ali 5. mestu po svoji obsežnosti in važnosti ln se ji zalo na smejo staviti nobene ovire na pot. Ugotovilo sc je, da dostojen film omogoča približno stotisoč dolarjev dobička, medlem ko film, ki razpravlja o seksualnem vprašanju, daje vedno od 250—500 tiloč dolarjev dobička. Dr. Empringham je pred kratkim ob javil naslednje poročilo: »Nedavno sem prisostvoval seji kinematografskih lastni kov. Bil sem edini kristjan. Vseh ostalih petsto je bilo Judov.« Položaj kinematografske industrije v Združenih državah je danes sledeč: devet desetin filmskih podjetij je združenih v deset velikih konzorcijev v New-Yorkn in Los Angclesu Vsak teh konzorcijev razpolapa z gotovim številom manjših konzorcijev, razlrc-senih po vsem svetu. Ti konzorciji obvladajo popolnomu svetovni trg z nenavadno dobro centralizirano organizncijo. 85% leh konzorcijev jc v judovskih rokah, ka kor so povečini judje tudi lastniki kinematografov; lako ostane filmskim podjetjem, ki niso združeni v tem konzorciju, zelo omejen trg. Slov. 51. >SJ ")VENEC«, petek, 3. maroa 1044. Stran 3 Ob začetku pomembne devetdnevniee Ne pozabimo, da se danes na prvi petek začne po vseh cerkvah ljubljanske škofije devetdnevnica za Primorce in vse Slovence, da ne bi podlegli navalu komunizma Molitveni namen prvega dne je, da bi Primorci in vsi Slovenci brezbožni komunizem spoznali in se od njega odvrnili. Molitveni namen drugega dne na prvo soboto pa Je, d a b i Marija primorskim in vsem slovenskim otrokom rešila dušo intelouniču' 'a komunizma. Dolžnost vr zavednega Slovenca, zlasti pa vsakega vernega Slovenca je, da pu — za ves naš narod, zlasti pa za naše drage Primorce — važni akciji sodelujel Zanimajte se v posameznih cerkvah za začetek te pobožnosti. Slovenci pokažimo, da smo veren narod in da nam je mar boljša Sasna in večna bodočnosti Rektor dr. Milko Kos za Zimsko pomoč Govor rektorja dr. M. Kosa v radiu: Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli, te po petem blagru i?. Kristusove pridige na gori posneto besede nas že mesece sem povsod, kamor obrnemo naš korak in pogled, spominjajo na dolžnosti, ki jih imamo danes bolj kot kdaj poprej do svojega bližnjega; predvsem pa do vsukega člana našega naroda, ki ga je v teb letih strahote in grozote zadelo zlo, hujše kot verjetno kdaj poprej v njegovi zgodovini. Z vsemi silami in močmi se mu moramo postaviti v bran, očuvati naš narod pred njim ali pa vsaj omiliti trdote, ki teže nad njim. Po naši sveti dolžnosti smo dolžni storiti vse, da ga ohranimo. Eno sredstvo v ta namen je pomnoženo delo usmiljenja, ki naj pripomore, da bo vsak ua našega maloštevilnega naroda ohranjen v celoti. Kakor je kmalu pred 2000 leti v veliki svet antike zadonela beseda rBla-gor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli«, tako naj se tudi naš mali slovenski svet v težki nevolji, ki visi nad njim, v še večji meri kot doslej, prerodi v usmiljenju do duševne in telesne nesreče onega našega človeka, ki po tisočih tava po svetu, brez doma in daleč od domačih, brez zadostne hrane, obleke in potrebne strehe nad glavo. Za vsako duševno in teles-no revščino je našla iznajdljiva ljubezen do bližnjega svoje zdravilo od časov pridigo na gori pa do danes povsod po svetu. Tako naj se zgodi tudi danes med nami, v večji meri kot se je kdaj poprej dogajalo. Kajti vsakdo, ki more, naj v korist svojih rojakov vrši po svojih močeh zopet in zopet dela usmiljenja, zavedajoč se, da to, kar je doletelo danes njegovega bližnjega, more dohiteti jutri nje^SV'Besede »Blagor usmiljenim« poganjajo med nami zadnje mesece tisočere kali* in rode dobra dela, ki vsaj nekoliko blaže rane na našem narodnem telesu iu pomugajo, da bo naš narod v svoji celoti zmožen vstati k novemu življenju. Novo življenje in z njim boljša bodočnost kot je sedanjost do morala naposled zasijati tudi našemu narodu. Slovenska univerza, v katere imenu in v soglasju z njenim akademskim senatom imam čast govoriti te besede, vanjo veruje kot veruje v narod, ki je svojo najvišjo Učno ustanovo trajno želel in zahteval, si jo priboril, branil in ohranil. Napram •temu narodu si pa univerza svojih nalog, izvršujoč funkcije, ki jih nalagata zakon iu dolžnost, dobro zaveda. Ni le njena naloga dajati državni upravi ali narodu dovoljno število uradnikov ali odvetnikov, duhovnikov ali profesorjev, zdravnikov ali tehnikov, ni le njena naloga z znanstvenim delom svojih članov in absolventov dvigati ugled institucije in naroda v svetu ter doprinašati delež k razvoju znanosti sploh, njena naloga je še širša: zanesti preko izbranega števila članov naroda, svojih dijakov in učiteljev, izobrazbo in prosveto med vse plasti naroda in te s tem napraviti sposobne za umstveno obrambo ter ohranitev pravega značaja naše zemlje, odbijajoč kar je nam v škodo. Akademski senat slovenske univerze je po svojem soglasnem sklepu sredi novembra, torej žc pred znano božično protikomunistično deklaracijo »Slovenskemu narodu«, v posebni resoluciji pokazal na našemu narodu tujo in škodljivo ideološko osnovo boja, ki sc danes bije na tleh naše domovine in v katerem se je zgodilo marsikaj, kar mora z univerzo obsoditi vsa poštena javnost. Iz usmiljenja porajajoča se ljubezen do bližnjega in vera v bodočnost naroda naj se strneta z upanjem v naših srcih, da bo tudi slovenski narod dosegel svoj mir in zadobil v krogu narodov ono mesto, ki mu po zasluženju in pravici gre. Novi grobovi -j- Ivana Zore. Drugega marca jc za vedno zatisnila oči gospodična Ivana Zore. Blago rajnico bodo pokopali v petek popoldne ob pol treh iz kapele sv. Petra na Žalah. + Štefanija Lapajne. Po dolgem trpljenju je v Bogu zaspala gospa Štefanija Lapajne rojena Guzelj, rav-natcljeva vdova. Pokopali bodo blago mater v petek ob treh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. •f- Josip Sclilcimer. V Ljubljani je umrl gospod Josip Schleimcr, upravitelj v pokoju. Rajnega bodo pospremili na zadnji poti v petek ob petih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. -J- Ana Osredkar. V Ljubljani je v 85. letu za vedno zatisnila oči gospa Ana Osredkar, vdova po pazniku bivše prisilne delavnice. Na zadnji poti jo Iiodo pospremili v petek ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti v Rožni dolini, cesta VII, št. 32, na pokopališče na Viču. Sveta maša zadušnica bo v soboto ob osmih v cerkvi sv. Antona na Viču. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Miha Štrukelj, bogoslovec V nedeljo 27. svečana so na pokopališču pri sv. Roku v Dravljah položili k večnemu počitku bogoslovca Miha štruklja. Pokojni Miha je bil sin ugledne Mari-nove družine v Zapužah. Gimnazijo je dovršil v Zavodu sv. Stanislava v St. Vidu 1. 1939. Takoj nato je vstopil v ljubljamsko duhovsko semenišče. Bolezen mu zadnja leta ni pustila študirati, moral je tudi stanovati doma pri starših. 24 februarja pa mu jo Gospodar ziv-ljenjo velel oditi po hudem trpljenju s tega sveta. Kratka in preprosta je bila njegova življenjska pot, a kako globoko in lepo je bilo to življenje! Bil je fant silne volje in zgledne marljivosti, ki so je kazala povsod: v študiju — že v gimnaziji in se bolj v bogoslovju — v duhovnem življenju in končno v trpljenju dolgotrajne bolezni. V semenišču jo bil neutruden ča-stivec sv. Reš. Telesa. Kakor cvetlica za soncem je vztrajno hrepenel po božjem oltarju; sveta misel postati maSnik in delati za duše, ga ni zapustila nikoli. Nikoli ni mogel darovati Gospoda; je pa z veseljem daroval svojo dušo in svoje mlado življenje božji Modrosti za rešitev duS- Na zadnji pol' K« )e spremila velrna množica in dokazala tako, kako si je v malo letih s svojim čistim življenjem pridobil velik ugled. Pogrebne obrede je opravil g. kanonik dekan V. Zabret v spremstvu štovilnjh duhovnikov in pokojnikovih sobratov-bogoslovcev, ki so mu Za danafinji dan Koledar Petsk, 3. snlca: Eva.: Kunlgnnda, ceaa- rloa; Marin, mučenec; Marcljan. Sobota, 4. sulea: Kv.j Kasimir, spoznavalee; LuoiJ, papoi in mučenoo; Etrom, (kot in mučenea. Dramsko gledališče »Deseti brit«. Izven. Ob 16. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Sol« i« IJubesen« ob IS ln 17.30. Kino Sloga »Usoda« ob 13 ta 17. Kino Union »Jenny In gospod v traku« ob 1S,30, 17.30. Kino Kodeljevo »Noč xuirSnJav« ob 17. Lekarniška služba Nočno deinrn0 službo Imajo lekarne: n.i-. Loustok, Resljeva eesta 1; mr. Ba-hovec, Kongresni trg IS. ln mr. Komo-tar, VIS, Tržaška costa 4». Osebne novice Svetnik p. Arhangel Appej, ki je bil na viški ljudski šoli 34 let katc- het, odhaja v pokoj. S hvaležnostjo se ga spominja ob odhodu mladina, pa tudi večina odraslih, saj so skoraj vsi Vičani, stari manj ko 50 let, njegovi učenci. Zato mu tudi vsi želijo še dolgoletnega in krepkega zdravja. zapeli obredne speve in nagrobnico. G. dekan, vzgojitelj pok. Miha g. katehet Kambič in bogoslovec g. Kerč so v poslovilnih besedah dokazali, da je bil pokojni g. Miha >l]ub Bogu in ljudem« in da ie v :malo dneh izpolnil veliko let.« Bog mu daj večni miri Zgodovinski paberki 3. sušca: 1878 I., so diktirali Rusi Turkom mir r San Štefanu. Ko se jo v Bosni In Hercegovini vnel 1. 1875. t. upor tlačene raje proti turškim nasilstvom, je zahtevala konferenca velesil, da mora Turčija izvesti reforme. Srbi in Črnogorci pa so zagrabili za orožje in hiteli pomagat trpečim bratom. Tudi Bolgari so se uprli, toda Turki so upor s pomočjo čerkeških naseljencev iti bašibozukov grozovito zatrli. Srbi niso imeli sreče na bojnem polju ter so morali skleniti premirje. Tedaj so pa vkljub angleški težnji po ohranitvi Turčije posegli na Balkan Rusi, ki so se še prejo pogodili z Avstrijo glede njegove novo ureditve. Rusi so uničili turško brodovje v Črnem morju, prekoračili Donavo in general Gurko je v naglih pohodih zasedel prelaz Sipka na Balkanu, Glavno rusko armado jo zadržal Osman-paša, ki se je izborno utrdila v Plevni. Ko jc ta padla, so preko prelaza Sipka, ki ga je dotlej Gurko branil pred vsemi napadi, Rusi pridrli do Carigrada. Tudi na azijskem bojišču so zmagali Rusi in zavzeli trdnjavo Kars. Tedaj so Angleži v strahu pred ruskimi uspehi poslali svoje brodovje v Bospor, medtem so Rusi in Turki že sklenili premirje in nato mir v San Štefanu. Srbija, Romunija i.n Črna gora naj bi postale neodvisne države, njih ozomlja naj se povečajo. Večji del nekdanje turške posesti na vzhodnem delu Balkana pa naj bi pripadel novoustanovljeni Bolgariji. Ker Anglija ni marala priznali določb tega miru in jo jo Avstro-Ogrska, kl je bila v balkanskem vprašanju najbolj zainteresirana, podpirala, so Rusi naposled privolil, da se sanstefanski mir predloži kongresu velesil, ki se je nato zbral v Berlinu. Anglija je v zahvalo dobila od Turkov Ciper in si s tem zagotovila go-spodstvo v Levanti. Berlinski kongres, na katerem je vodil glavno besedo kot predsednik in posredovalec Blsmarck, je za 34 let uredil razmere na Balkanu. Bolgarijo, kl bi imela po ruskem načrtu postati prva sila na polotoku, so na kongresu močno zmanjšali. Črna gora, Srbija in Romunija so postale neodvisne države in se malo razširile. Romunom fo Rusi vsilili v zameno za Besarabijo r o. dovitno Dobrudžo, Bosno in Ilercegi ki sta ostali sicer turški, pa so po huUdi bojih zasedli Avstrijci. Tako so bili Rusi ob večji del svojih uspehov, balkansko vprašanje pa kljub temu ni bilo defini-tivno rešeno, saj je šo vedno velik del kristjanov ječal pod muslimanskimi ua-silstvi; Dramsko gledališče Petek, 3. februarja, ob 16: »Deseti brat«. Proslava 100 letnico rojstva Josipa Jurčiča. laven. Cene od 18 lir navzdol. Sobota, 4. marca, ob 16: »Vera ia nevera«. Hod Sobota. Opozarjamo na Jurčičevo proslavo 111-lctnlce rojstva, kl bo danes ob 16, ko sc bo uprizorila dramatizacija njegove povesti »Deseti brat«. Delo obsega 16 slik, v kater« je zajet dramatik Pavel Golla vsebino Jurčičevo povesti. Naslovno vlogo bo igral Milan SkrblnJek, Manlco — Levarjcva, Kave-sa — Peček, Marijana — Verdonlk, Kvasa — Dreuovec, Krjavlja — Cesar, Dolefa — Lipah. Lektorica je Kraljeva, režiser prof. O. Sest, scenograf Int. E. Franz. Pred predstavo ho govoril o pisatelju Josipu Jurčiču dramaturg prof. Janko Moder. Operno gledališče Petek. 3. februarja: Zaprto. Sobota. 4. marca, ob 16: »La Boheme«. [»- ven. Cone od 36 lir navzdol. Sprejem ▼ operno baletno šolo bo v nedeljo, i. t. m. ob 11 v Operi. Sprejemali bodo dočko in deklice od 10.—H. lota starosti. Plačevalo so bo semestralna vpisnina po M lir. Otroci nuj prinesejo k sprejemu kopalno ali lahko poletno obleke, tolovadno copat« in dijaško knilfciee. prijave sprejema pisarna v Operi v petek, 3., In v sobo. to, 4. t. m., od »—II. Vodstvo gledališča javlja: Ker potrebuje za Izpopolnitev opernega zbora razne glasove: tenor, sopran, bariton, alt In bas, poziva gospode In dame, kl b| rcflekl.lrall na angažman, naj se iglase v ponedeljek, I, t. m., oh 15 v Operi, kjer bo pevska prclsku*. nja. Prednost Imajo mlajši rcflcktantl, kl s0 abNolvlral| pevsko ali glasbeno šolo. »I.a Boheme« s Ilejhalovo In Mlejnlkovo. Nosporno spada Puccinljova opera »La Bo. heme*. ta bicdermoirska slika iz ilvljonja montmartskili bohemekih krogov med posebno pogosto uprizorjena dela, ki osvajajo poslušalce z melodičnim bogastvom in človeško pretresljivo vsebino. Vodstvo gledališča, ki stremi za tem, da bi napravilo kolikor Jo mogočo v danih razmorah čim bolj pester spored, je poverilo partijo Miml in Musotto dvema mladima članicama Valeriji IIeybalovi in Msnji Mlojnikovi, ki hostn poli ti vlogi prvič na našem odru. Ostnla zasedba: Kudolf — Lipuščok, Marcol — Janko, Chaunard — Bolničar, Coliu — Lupša, Benoit in Alcindor — Zupan. Oporo dirigira dr. Danilo Svarn, režiser C. Debevoc. Frančiškanski oder Nedelja, 5. marca: ob lfl: »V Indijo Koro- mandljo«. Mladinska igra v 5 dejanjih. Ceno od 10 lir navzdol. Oddajnlška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ca 3. marec: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini ln slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovonščini — 12.45 Koncert za oddih — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved časa — 17.15 Glasba ob večerni url — 18.45 Iz našega leposlovja, prof. Stanko Lapuh citira iz svojo zbirko novo! »Crnl svatjo« — 19 Pevska ura: Pojeta Manja Mlejnlkova, sopran, in Aleksander Boštjančl« tenor — 19 30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Za Zimsko pomoč, bo govoril dr. Fran ■\Vlndl8chor — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Slavni solisti — 20 Od napovn do nnpeva — 22 Poročila v nemščiri — 22.10 Nokaj naporov za lahko noč. 1717. L, ee je rodil na Dunaju slikar Janez Luka Kracker. Doslej njegov Izvor biografom ni bil znan; literatura, ki se nanaša nanj, ga imenuje tujca na Češkem, Čeha ali Moravana na Madžarskem, na Slovenskem so ga hoteli loka-lizirati na Južno Štajersko. Njegova najstarejša dela so nahajajo pri nas. V Kra-ckerjevem delu so strnjena baročna kompozicija rahlja. Figuralna celota so razdeli v freskah na več enot, pogosto lo-kaliziranih v krajini, ki ji jo določen vse odličnejši prostor. Kundmachungen des Ernahrungsamtes Ausgabe von Fleisch auf den Bestell-schein No. 3. Versorgungsberochtigte bekommen an Samstag, dne 4. Marz bei ihren Metzgern zu 10 dkg Riiidfleisch gegen Abgabe des Bestellscheine« der vom SVA in Laibach ausgegebenen Maragrundlcbetismillel-karte. Die eine Hftlite der Versorgungsbe-rechtigten bckommt noch zu S dkg FleUckerzeugnisse, die andere bel dur nachstcn Ausgabe Zutciler von Flcisch-erzeugnissen werdcn nachtraglich be-kanntgegeben werden. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa na naročilnico za meso štev 3. Potrošniki prejmejo v soboto, dne 4. t. m. pri svojih mesarjih po 10 dkg govedine proti oddaji naročilnice za meso št. 3 marčeve živilske nakaznice, izdane od MPU v Ljubljani. Polovica potrošnikov prejme tudi po 5 dkg mesnih izdelkov na isto naročilnico. Ostali potrošniki prejmejo mesne izdelke pri prihodnji delitvi. Delilce mesnih izdelkov bomo javili naknadno. Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec marcc bo mestni preskrbovalni urad deld po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v torek 7. marca št. 1 do 100, v sredo 8. marca št. 101 do 200, v četrtek 9. marca št. 201 do 300, v petek 10. marca št. 301 do 400, v soboto 11. marca št. 401 do 500, v ponedeljek 13. marca št. 501 do 600 v torek 14. marca št. 601 do 700, v sredo 15. marca številke 701 do 800, v četrtek 16. marca št. 801 do 900, v petek 17. marca št. 901 do 1000 in v soboto 18. marca št. 1001 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8 do 12 in od 14.30 do 17.30 v I. nadstr. palače Bata, soba št. 3. JULIJ BAR zapriseženi sodni izvedenec Prankopanska mica 21 SlgUrom ler atestiram znamke s pret shl! Kirmjem 7natrke Evrope in Prekmorja. Uooštevam vsako ponudbo! Najstarejša slovenska trgovina znamk Uradne are od 14. do 20. Cene pretiskanih znamk Kot pri vsaki drugi trgovini so tudi cenc na filntelističnein trgu odvisne od povpraševanja in ponudbe. Pred izidom mojega opozorila dne 2(>. februarja se je na našem domačem trgu sukala cena za komplet (53 različnih zna in k) od 1000 do največ 1600 lir. S strani neinformiranih subskriben-tov neorganizirana ponudba jc posameznim kupcem dopustila mastno dobičke, zlasti na škodo v težkem gmotnem položaju se nahajajočega javnega in privatnega namesčenstva. Nu-mesto da bi okrog 3000 javnih in privatnih uslužbencev dobilo zu svoje komplete po 3000 do 3300 lir, so v začetku dobivali le po 1000 do največ 1600 lir. Če bi bile te nizke cene trajale dalje, bi bili subskribenti izgubili najmanj 5 milijonov iir. Po izidu prej omenjenega opozorila je začela cena kompletu naglo rasti ter je že 1. marca dosegla dnevno ceno 3500 lir, frnnkovna serija, ki je temelj vsega stavka, pa tudi že ceno 600 lir. Kot sem že poudaril: Ne prodajajte svojih kompletov izpod 3500 lir, ker je ta cena danes dosegljiva, lahko pa še precej naraste. Držite vsaj to ceno, ker s tem pomagate sebi in skupnosti. Ne plašite se raznih tendencioznih vesti, ki jih širijo izvestni špekulativni krogi z namenom, da bi dosegli manjšo nakupno ceno. Kdor le more, naj si svoje znamko prihrani za poznejše čase, ker bo v mirnih časih zanje dobil lepo ceno. Svetujem pa vsakemu, kdor si hoče obdržati komplet, da ga pusti takoj Signirati ter atestirati pri sodnem izvedencu, ker je to navada pri znamkah s pretiski ter je take kompletne serije po daljšem času mogoče dobro prodati samo signirane ter atestirane. Julij Bar. Srednješolske vesti Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča vsem učcncem, du so bo pouk nadaljeval v soboto, 4. marca, v poslopju uršullnskcga samostana, vhod Iz Nunsko ulico. Učenci razredov 4.b, 5.a in b, O.a in b, 7.a in b, 8. a in b naj pridejo ob 8. učenci l.a in b, 2.a in b, 3.n in b, 4.a pa ob 13.45. Pouk 60 bo pričel po starem urniku za soboto. I. moška realna gimnazija bo Imela od 3. marca daljo zopot pouk. In sicer v prostorih državne klasično gimnazije, Subičcva ulica 1 (I. in II. nndstropjol. V petek, 3. marca, nnj pridejo ob 8 v šolo učenci 4.b, o, d, e ln vsi pctošolcl, popoldne ob 13.30 pa vsi prvošolcl ln učenci 2.a, b, o. V soboto, 4. marca, naj pridejo zjutraj v šolo vso šosto-, sedmo, in osmošolci. popoldne pa učonol 2.d, 4.a in vsi tretJeSolcl. Za oba dnova volja žo objavljen petkov urnik. Za učence, ki stanujejo Izven blokn. Jo ravnateljstvo proBllo za prepustnico. Ravnatelj. Dnevne novice Stolnica. Danes, v petnk, 3. marca, l>o imel zvečer prevzv. g. škof dr. Gre-gorij Rožmnn drugo iiostno pridigo. Ob 18 sv. križev pot, ob 18.30 pridiga, nato litanije z blagoslovom. Mosečna rekolekolja ljubljanskih gg duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj ua prvi potek, 3. maroa. Ob 16 adoracljsku ura, ob 17 premišljevanje. Konforonca odpade. V«l ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. V nedelja ob II ho uprizorjena v frančiškanski dvorsnl mladinska Igra »V Indijo Koroinandijo«. Predprodaja vstopnic v trgovini BfltlgoJ, na dan predstavo pa od 10—1! in od 14 daljo pri dnevni blagajni. ftupnl uradi la vsi, kl lellte knjlilco »Molitveni url« (zu mir med narodi In blagoslov domovini), oddajte svojo prednaro. čilo ali v Mladinski založbi (Start trg 30) ali v upravi Knjlile na Rakovniku alt tudi na škofijskem ordinariatu. Pri ponovnom natisu so bodo upoStovata lo prednaročila. Cns nnročbe do 7. marca. Knjliloa (53 strani) bo stala 3 Url. Naročniki Xašo knjige: Izšla je druga knjiga letošnjega leta: Pierre L'Krmito: »Vclilea prijateljicaSI,OVENEO, petek, 3. marca 1944. Sle*. 51. IM krvpii pmII nm slovenski iw?i?d 34 Ko so lc'a 1478 Turki divjali po Koroškem. so so prebivalci Starega trga zatekli v svoj tabor. Malo je bilo branilcev, pn so se dobro držali. Turki so skušali ponovno z gorečimi puSčicami zažgati cerkev in tako streti obrambo. Pa branilci so vedno pogasili požar. Turki so morali osramočeni oditi, fe sedaj spominja na to srečno obrambo napis na cerkvenem obzidju. Tole nem pove: i Leta 1178 so začelj Turki naskakovaU to božjo hišo v torek, 4. avgusta ob sedmih z vso silo. Trikrat ?o začeli cerkev lizali ognieni culdji. toda reSila sta jo ljubi sveti Ru-pert in sveli Maksimilijan s svojimi zaslugami pri Hogu, ki je izkazal milost in pokazal znamenja. Le malo mož je branilo obzidje." Da so tabori dobro služili svojemu namenu. liani dokazuje njihovo veliko število. Naši predniki so pri obrambi teh svojih trdnjav prav gotovo često pokazali, du so hraber rod. Le škola. da tedanji anali o vseh teh premnogih junaštvih molče Pač pa ho naši pisatelji radi ob- j delavati to snov. Primerilo pa se je tudi, da tabor ni mogel vzdržali in tedaj je bila vsa fara pokončana, bodisi v plamenih goreče cerkve, bodisi pod turškim mečem. Mladino pa so odvedli Turki s seboj. Največ taborov jo bilo na Kranjskem In v Istri. Bili so pa tudi na Štajerskem in Koroškem. Se sedaj stoje ostanki taborov, razvaline obzidij okrog premnogih cerkva, obdanih od pokopališč. Na tabore nas spominjajo tudi krajevna imena »Tabor? ali »Na Taboru«. Morda največji je bil tabor pri cerkvi svetega Štefana v Košani pri št. Petru. Postavili so si ga prebivalci 12 vasi ko-šanjske dolino v začetku 10. stoletja. Tloris obzidja je bil elipsa. Šest po štiri nadstropja visokih stolpov je varovalo obzidje. Tabor je imel 24 pritličnih shramb, kamor so spravili žito, vino in druga živila. Tja so se zalekle tudi ženske, starčki in otroci. Nad temi shrambami so bili leseni hodniki, kjer so stali branilci. Skozi strelsko line pri stolpih «e je dalo imenitno streliali s puškami in topiči na sovražnika. Tabor je imel svojo upravo. Vsako leto so se 25. aprila zbrali na praznik svetega Marka, ko jo bil v Košanji semenj, možje iz okolice, da pregledajo v kakšnem slanju so utrdbe, kaj je treba popraviti in preskrbeti. Oh tej priliki so izvolili tudi upravitelje tabora. Načeloval je upravi gvardijan, ki je imel pod seboj 12 kapitanov. Račune jo vodil višji kapitan. Košanjski tabor je bil vzdrževan če v 18. stoletju, Na Notranjskem so bili sledeči tabori: šilentabor pri Zagorju, zidan 1. 1471. Bil jo posebno velik. Okoličanom jo nudil zavetje grad Predjama in grad Prem. Pri Podstonju so se ljudje zatekali v »Pod jamo talior«. Tabore so imelo še Dolenja vas pri Senožečah, Vrabče, št. Vid. Ustje, vipavski trg, Studeno Begunje pri Cerknici Cerknica, Zgornji in Spodnji Logatec, Zavruc in 2iri. Mogočen tabor so sezidali grofjo Turjaški okrog cerkve svetega Urha pri Nadlišku. Na Oorenjskem so imeli svoje tabore lilo kraji: Taberjo pri Sostrem, Št. Jakob ob Savi, šmarna gora. Sv. Urh pri Horjulu, Primskovo, št. Jurijska gora, Rep-nje, Komenda. Šmartin v Tuhinjski dolini, Češnjica, Gorlčica pri Domžalah, podružnica sv. Kunigunde na »Taboru« pri Ihanu, Cerklje, Poljano, Preddvor. Na Dolenjskem: fara Loški potok Pod-tabor v Strugah, podružnica srv. Nikolaja pri Šmarju in sv. Ahca pri Turjaku, Stara Loka. Osilnica; vasi Stari in Novi tabor, Črmošnjice; Trebnje, Mirna peč in Semič. Na Primorskem:. Tabor v Skocjanu, Repen tabor, Tabor v Štijaku, Dutovljah, Sežani, Štanjelu, Tojjiaju in drugje. Na Štajerskem so se okoličani zatekli v močno utrdbe Zajčkega samostana, samostana Jurjevo in Gornjega grada, kjer je ljubljanski škof Ravbar dal napraviti močno obzidje in jarke. Dobro je bila utrjena ludi župna cerkev na Žalcu. Prav do naše dobo je bil dobro ohranjen na Koroškem tabor ua Dnjekšah. Nihče ni mogel obvarovali naših prednikov - kmetov pred turško silo. Meščana je varovalo obzidje, plemiča strme pečino in grajski stolpi. Kmetu je preostal lo breg. In če je tudi sam srečno ušel turški sablji, domačijo je našel upepeljeno, ko se jo vrnil. Tudi živino je odvedel s seboj nenasitni ropar. Že jo mislil naš kmet tedaj zapustiti zemljo očetov, zemljo, ki jo je oplodil s svojim znojem in se izseliti v varnejše kraje. A strašen je bil zanj ta korak in iskal je možnosti, da bi se mu izognil. Kdo ve kdo mu jo vlil dobro misel: začel si je gradili svoje trdnjave — tabore. Domača cerkev je dala soseski streho, zaupanja polna molitev vero v zmago. Skupaj s svojimi duhovniki eo se postavili na obzidja kmečki možje in fantje v obrambo lasinih življenj in življenj svojcev pa ludi v obrambo hiše božje in krščanstva. šilentabor pri ŽagorJn na Notranjskem, Bil je to eden največjih taborov nu Slovenskem. Del obzidja, ki se je dvigal nad prenadom, je bil varen pred resnim napadom, zato so mogli branilci tem bolj na gosto zasesti ostali del utrdbe Zgodovina so ponavlja. Tudi v današnjem boju proti rdečim neveruikom si jo moral naš kmet pomagati najprej sam. Šele ko je z zidom svojih teles zadržal prvi naval sovražnika — vmes je prišla še strašna izdaja 8. septembra 1943 — se je uredila za boj proli komunizmu vsa dežela. Ko je komunistično zlo z vso sild udarilo po našem narodu, je znalo prej čudovito uspavati vse sile pravičnosti in reda, da se niso takoj uprle močem teme. Strašen je bil ta mir za tiste, ki so videli, da prihaja lievi' a. Potoki krvi nedolžnih, dim iz neštetih dom~v, pa je dviguil na boj z zloni silo reda. Vsakdanja Liubliana no Uronistnvih zapiskih Senijakobsko šolo popravljajo Pred dnevi so začeli od vojaštva iz- •njeno šentjakobsko dekliško šolo raj temeljito popravljati in snažiti. ___.olicvski junaki 80 šolo silno poškodovali in ponesnažili. Po mr.ogih razredih so bila vrata popolnoma razbita, ključavnice pokvarjene. Da bi se zavarovali pred vsemi nevarnostmi ker so imeli pred strahom velike oči so ti junaki zazidali do primerne višine vsa okna v pritličji in višje. Sedaj odmetavajo z oken opeko. Popravila bodo traja!« več tednov. Šentjakobska dekliška šola je bila sezidani po hudem velikonočnem potresu tia mestu, kjer je stalo poprej poslopje redu le, l.i jo jc potres 1. 1895 silno poškodoval. Vtlifc naskek na vse ljubljanske pošle Kronislova dolžnost je, da kratko in sutopirno, brez vseh trpkih in jedkih komentarjev zaznamuje velikanski naval občinstva vseh vrst in sloiev na vse ljubljanske pošte. Prednjačila ie podjetna mladina, pa ludi starejši moški in ženske so se drcnja!i in prerivali pred poštami. V četrtek so pošte prodajale razne pre-tiskane znamke manjše nominalne vrednosti do 5 lir. 2e ob jutranjih urah so se račeli nakuoovalci znamk zbirati okoli pr.š'nih uradov. Celo drugače močno pozabljeni urad na dolenjski mitnici je bil 'detožen velikanskega obiska. Pred to pošto jc bil nenavaden drenj Tja so prijatelj fantiči cclo iz Most in Šiške. So itekaleri zelo prebrisani. Najprej kupijo znamke pri eni pošli, nato pa hite v ja- Iz Hrvaško Odlikovanje /,a borce proli komn-nističnim tolovajem. Fiihrer Veliko-nemškega Rciclin jc ustanovil posebno odlikovanje zn borce proti komunističnim tolovajem n* vzhodnem lio-jišču. kakor tudi proli njihovim vrstnikom in moskovskim plačancem v posameznih pokrajinah jugovzhodne 1, v rope. Odlikovanje ima tri stopnje ter jc Iirabrostna kolajna, izdelana iz brona, srebra in zlata. Dobe jo lahko pripadniki nemških oboroženih sil ter pripadniki vseh ostalih oboroženih sil zavezniških narodov, ki si prisegli zvestobo Fiihrerjn in ki se ramo ob raroi bore proti tolovajem z nemško vojsko. Bronasta kolajna je namenjena tistim borcem, ki so v bojih proti tolovajem prebili 20 dni, srebrna je določena /a 30 dni in zlata za 109 dni boja proti odmetnikom. Odredba o državnih in samoupravnih nradnikih. Hrvatska vlad« je izdelala odredbo, po kateri državni, kakor tudi samoupravni uradniki ter name-soenci v javnih ustanovah ne smejo zapustiti svojega službenega mesta in stanovanja brez posebnega dovoljenja predpostavljenih oblasti. drnern diru na drugi konec mesta k drugi pošti. Filatclistična borza pri »Slonu« je imela v sredo in čelrtck velik dan. Nesreče in zaslrupljenja z gobami Redkost, da bi kronika zaznamovala po zimi zaslrupljcnjc z gobami. Nemogoče pa ni! Lahko sc primeri zastruplje-nje s suhimi gobami. To jc bilo v Zgornji Šiški Pod hribom v hiši štev, 68, kamor so bili v sredo poklicani reševalci Zastrupljenje z gobami so ugotovili pri 76 letni ženi policijskega stražnika Leo-poldini Globclnikovi ki jc bila takoj prepeljana na interni oddelek splošne bolnišnice. Na stopnicah poslopja pohci|ske uprave jc padla in si zlomila desno nogo 55 letna služkinja Ivanka Gcršetova. — Reševalci so bili v sredo poklicani v Podutik kjer jc srčna kap na domu v hiši štev. 30 zadela čevljarja Franceta Erjavca, zaposlenega pri čevljarskem mojstru Ivanu Šavsu na Cesti v Loko. Reševalci so ugotovili pri Erjavcu nastop smrti zaradi srčne kapi in se nato vrnili na svojo postajo. Milil OGLASI kontoristinjo (tudi začetuico) j>« možnosti takoj »c Išče ntoti dobremu plačilu. Naslov v lipravl Slo-, tnia pod it. 1776. UČENCA za meSano trgovino in »laik i njo za v»a ItiS-na dela sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod .št. 1763. "~~wem opremljeno sobo z 2 posteljama. Po možnosti s posebnim vhodom. Ponudba opravi »Slov« pod »Mirna stranka« St. 1773. (s 100.(10®—2(10.001) LIK gotovine vložimo v dobro že obstoječe podjetje. Resni intere. somi naj se zglasc pri Rudolf Zoro, Ljubljana, Gledališka Ii PAPAC.A JčTK mali. zelenkaste barve je u^e.1 1. Iti. Prosi te, oddati pa proli uagradi: Sv. Tetra cesta 3-11. Kajfež. KOLO DAMSKO IN MOŠKO se. kol v n.overa stanju Ln en trieikelj za izredno nizko črno naprodaj. SuStcrSie, Tvr-ševa 1» (figovec levo dvorišče). mifti. podgane in Ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki pa dobite v drope-riji K A N C, židovska ulica 1. ROKAVICE 1 komadi (samo po 11, ki mi jih strinke izgubile ob nakupovanju jabolk v Maistrovi SI. 10, sc dobe s predložitvijo odgovarjajoče rokavice. Javiti se t pisarni (iospodarsko zveze, Maistrova 10. TRICIKELJ in več rabljenih koles ter dve motorni kolesi po zelo ugodni ceni naprodaj. SuSterSič — Tvrseva f, (ligovec levo dvorišče). PES SI. 837. »1 unipi«, nilad rjnvodlak sc je zatekel. Najditelj, odn. kdor sporoči, kje tc pes nahaja, prejme visoko nagrado. — M. Pcteln. ttolfova nI. 3. _(e POSODO za nasotilcv me«a. Iz mehkega in trdega lesa. dobite pri Gospodarski zvezi, fllcivrel. sova 2*1. (1 SENO - SLAMA Prosimo, da se inle-lesenti (prodajalci in kupci) za vugonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Elci-vvcisova 20, (I VINSKE ŠKAFE in putrihe raznih velikosti dobite pri Gospodarski zvezi, Dlei-veisova 21. d KLAVIR prodam. Naslov v upr. »Slov.c pod ši. 1774- TEl KINO »MATICA« ,W1 Romantična ljubavna pustolovščin« t gorah t smučanjem, petjem in glasbo »Šola za ljubezen« V glavnih vlogah; tenorist Johannes Heer-sicrs. Viktor Staal, Luise Ulrich. PREDSTAVE ob dalavnlkltat IS In 17.501 m KINO »SLOGA« ,7S0 II. leden! — Že nad 10.000 gledalcev! Najsrnznc lonalnejSI film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Ileinrieha C.eorge »Usoda« Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melnika in njegovih olrok. — sodelujejo: Gisela Ublen, vVerurr Hm*, Oskar Sitna. Christian kuyssler, dunajska filharmonija. Režija: Gczo v. Bolvary, PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17. TEL KINO »UNION« "" Zabavna komedija neverjettrih ljubezenskih znpletljajev in lova za biserom, ki se odigrava na mednarodni filatelistični razstavi »Jenny in gospod v fraku« V glavnih vlogah: Gusti lluber, Johannes Hecster", llihlc llildftbraod, Paul Kcmp itd. PREDSTAVE ob dolavnlklhi IS.SS In U.JOI KINO »KOTHZLJEVO« Tcleton 41« TI1EO LINGEN kot režiser in dirigent T sijajni muzikalni komediji »Noč zmešnjav« V ostalih vlogah Marte Ilarcll in Gustav Kriilich! — Odlična zabava! Moderna glasba. Krasno petje! PREDSTAVE ob delavnikih ob 17, t nedeljo ob 14 »0 in IMS! Kupujte in berite knjige »Slovcnčeve knjižnice«! KLOBUOABNA nP AJ Kw ;am strokovno oanaAt, preobilica la prebarva Vai klobuk, da tzgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K , LJUBLJANA* SV. PETRA CKSTA 8T. SS MIKLOŠIČEVA CESTA »T. 12 (Nasproti hotela Union) fr* V41 nitmti' V vsako hišo »Slovenca«! Vsem sorodnikom in znuneem nar.ua-njnnio žalostno vest, da je danes, dne 2. nmren umrla naša sestra in teta, gospodična Ivana Zore Pogreb blage pokojnice bo v pete«. V marca 1044. ob pol 3 popoldne z žal, iz kapelice sv. Petra ua pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, doc 2. inarca 1914. Žalujoče družine: TREGELJ, ZORE in VIVOD PREČIŠČENA PO DOLGOTRAJNEM TRPUEN3U DE ODStA PO SVOJE PLAČILO IC STVARNIKU MOJA ZLATA MAMICA, STARA MAMICA, TAŠČA, SESTRA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA ŠTEFANIJA LAPAJNE ROJ. GUZELJ RAVNATELJEVA VDOVA NJENO IZMUČENO TELO BOMO SPREMILI K VEČNEMU POČITKU V PETEK DNE 3. MARCA 1944 OB TREH POPOLDNE Z ŽAL, KAPELA SV. NIKOLAJA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, 1. MARCA 1944. MARIJA POR. MARINKO, HCI; JOŽE, ZET; MAJDKA IN JOtEK, VNUCKA IN OSTALO SORODSTVO ZAHVALA. — Vsem. ki so nam ob siniti ljubljene inaine, gospe Leopoltiine Cankar izkazali svoje sočutje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej sc ^zabN aljujemo čč. očetom frančiškanom, zdrav niet dr. Furlan-Ruprehtnvi za njeno plemenitost in vsem, ki so na kakišeO koli način počastili spomin blatre pokojniee. — Sv. muSa zadušniea bo 4. mnrca ob pol S v cerkvi Marijinega Oznonjcnja. Cuukarjevi. V 85. lelu starosti nam je umrla naša ljuba mama, stara mama, prababica, teta iu tašča, gospa Ana Osredkar vdova po pazniku bivše prisilne delavnice Na zadnji poli jo bomo spremili v petek, duc 3. narca 1044, ob pol 4 popoldne, iz hi.o žalosti. Rožna do. lina ccsta VII. St. 32, uu pokopu! išče na Viča. MaSa zadušnica bo brana t sobolo. 'nc 4. marea 1044. ob S zjutraj v cerkvi sv. Antona ua \ iču. Ljubljana, Dachan, J. marca 1011. žalujoče drnžinr: Osredkar, Lukinan, KramarSič Naznanjamo, da se je za vedno poslovil od nas naš nad vse dobri in skrbni mož, oče, zlati dedek, brat, stric, zet, svak in tast, gospod Josip Schleigner upravitelj v pokoju Pogreb blagopokojnega bo v petek, 3. marra ob 5 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jožeta k Sv. Križu. Ljubljana, dno 2. marca 1011. Žalujoči ostali »NeVo risbo sem ti hotela pokazati,« pravi. »Mislim; da bi bilo povsem v redu, če bi dala midva napraviti spomenik na grobu matere z Bruseta.« ln je vzela list iz torbice in mu ga izročila. Kmalu sta sedela na zofi in tičala z glavama skupaj nad risbo. »■Menila sem, da bi bil iz brušenega granita,« reče Loviza. »Ali ti je prav?« »Zakaj ne! To bi bilo prav lepo,« Zdaj je bilo tu še neko vpraAanje, ki se ga je bala. Če bi rekla, da bo sama stroške krila, tedaj bi lahko tako razumel, ko da misli o njem, da je preveč reven, da bi prispeval. A če bi ga vprašaja, ali bo tudi on dal svoj delež, lahko da bi ji odvrnil, da ima ona največ povoda za lo, da to stvar sama plača. »Tako,* pravi Lovrenc in vstane, »lepo, da si se tega domislila Če ti jc prav, bi pa tudi jaz kaj iz svojega dodal.« »Prav?« Njen obraz je kar zasual. »Saj si lahko misli*, kako lepo se mi zdi. da bova to stvar v dvoje opravila!« Začel je hoditi po sobi; oblečen je bil v modro obleko, Imel je mehak ovratnik, bil je obritega obraza in lepe BOMAN NAPISAL JOHAN BOJER rasti. Videti mu je bilo, da se Se zmeraj ukvarja s Športom. Mogoče si še zmeraj maže divje kuštre z oljem in si jih čez noč preveže z ruto? A zdaj se niso dali nič več tako gladko počesati ko prej Obraz se mu je postaral, usta so bila bolj stisnjena in oči so mu bile pod košatimi obrvmi bolj vdrle. »Tak tukaj zdaj stanuješ?« Ozrla se je po 6obi. »Dn, tukaj Malo bolje je že, ko v kaki šludentovski kamri, kakor vidiš. Sicer pa lepo zahvaljena za namizni prt, ki si mi ga postala za božič. Vidiš, tamle na mizi je! In blazinice za na zofo so tudi tvoje — od prejšnjega božiča. Pa saj sem ti bil pisal in se zahvalil, ali ne?« »Moj Bog, toliko si mi pisal, da se je kar kadilo!« Zasmejala se je. »A povej mi — saj menda naočnikov nimaš zaradi kake bolezni?' »Oči so mi oslabele tisto leto, ko sem moral preorati mrtve iezike. Hotel sem jih kar no mah znati .., no, zdaj je pa že spet vse v redu. »Pomencal si je oči. Ta sestrska skrb je bila vendar nekam nenavadna, pa ta tu med samimi tujci. f »Pa si časih mrtve jezike jako v nič devai!« »So pač stvari, ki jih je treba predelati. Sicer pa —» kako je s teboj? Ali lepo napreduje, na Brusetu?« je dodal poln radovednosti. »Tako — A ccne padajo do neskončnosti.« »Konjske cene so pa stalne.« »Se zanimaš za to?« »Jaz ne bom nikdar nič drugega ko podeželski človek.« »Sicer pa je nekdo na Brusetu, ki zmeraj po tebi izprašuje. Ona te bolj pogreša, kot si misliš.« »Ona?« »Seveda — Lady Noče ji v glavo, kako da te nič več ne veseli ježa z njo.' »Saj jih je dosti, ki me lahko nadomestijo.« »Res je — nič ne rečem.« Zdaj je priprla oči, da bi videla učinek. In vzradostilo jo je, da ga je malce streslo in je na široko razprl oči, vendar samo za hip. Videti je bilo, da jc neče izpraSevati. »Ali si srečen tukaj Lovrenc?« »Listnatih gozdov pogrešam. Saj brez teh ni ne pomladi ne jeseni.« Za hip sta oba v duhu zagledala obširni razgled z Bruseta: jezero, kmetije, brezove in trepetlikove gaje, zlasti še slari iavorov drevored, ki vodi v grad, ki je spomladi poln napetih pookov in jeseni ves zlat, in vsa tista pobočja Z zelenimi tratami in rumenimi njivami In dalje veliki sadovnjak, ki je spomladi ves posejan s cvetjem, jeseni pa poln rdečih jabolk in raznih jagod! Nastal je odmor in zagledala sta se drug v drugega in bila združena v spominih. »Lovrenc«, jc dejala Loviza nenadoma, »zakaj si to storil«? »To?« Njen glas je mahoma postal bolj jasen, bolj tih, še bolj ko takrat, ko sta bila še oba otroka in se jc on nahote ravnal po njej. »Saj prav dobro veš, kaj mislim!« Pogledala je na zvezke na pisalniku. »Ali je treba o tem govoriti?« Otožno si je nasmehnil. »Pripoveduj mi, dragi moj — počemu si to storil?« »Ali je to zasliševanje?« »Je « »Potem ne bova nikamor prišla.« Naslonil se je s hrbtom na pisalnik in se zazrl skozi okno Loviza je vstala, se počasi bližnla oknu in je pogledala ven. Potem se je okre-nila k njemu: »Lovrenc, ali veš, kaj vse te čaka?« >Prekrasno delo!« »In . in ne potrebuje? nobene pomoči?« Spet je potišala glas in ga skoraj proseče pogledala. Dvignil je pogled, jo seveda motril in se nasmehnil »Nobene,« je dejal. Zdaj ie sklonila tf'avo in ie za hip tako obstala. Potem se je ozrla po plaSču. Lovrenc ie spremenil način govorjenja. »Glej, kaj vse sem zbral,' in poiskal je debel zvezek. »Zbiram različne božje besede Tu je, na primer, stara delavka, ki ie svoi živ dan prenašala premog v vrečah, dokler ni dobila kile na obeh straneh Mož in sin sta pijanca, in skrbeti je morala za vso svojat. Zdaj ji je osemdeset let, a je še zmerai židane volje. Nekoč je prišla soseda k njej in ji je izvabila desetak, češ da ie njen mož padel z lestve in si zlomil nogo Koj nato pa je starka zvedela, da ie bila to laz. Ah veš, kako je ona to dojela? .Pomislite', mi .e rekla, ,da ti nalaže Boga samega'! O tem bi nekoč rad pridigova!.« »Ali greš večkrat med delavce?« »Večkrat.« »Mt ti je všeč med njimi?« Odložil je knjigo in se obrnil k njej: »Ne,« je odgovoril, »Mnogo nasprotnikov si boš nakopal na glavo, Lovrenc, ln svoje sestre in stare domačije ne potrebuješ nič več?« »To so stvari, ki se drugi ne smejo vmešavati vanje. Lahko da bo nekega dne vse drugače.« »A očeta in matere si vendarle potreben?« »No — to ie pa stvar zase.« Nemara je že težko čakal, da bi šla? »Kaj boš pa za božič, Lovrenc?« je l.oviza tako previdno vprašala. »Tu bom in bom pridno delal.« »V gledališče tudi ne hodiš več?« FQt »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože liramaric — llcrsujseber, i«' jalelj: Inž. Jože SoJJa — Scluillleiter, ureduik: Jauko Ualner.