IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (posameznike, podjetja, vlado, civilno družbo, mlade …) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebah po in o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in globalno. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. IRDO je prostovoljska in raziskovalna organizacija in organizacija v javnem inetresu na podrocju dela z mladimi. Vabimo vas, da povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in tako prispevati k trajnostnemu razvoju. Izdajatelj: IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a SI-1261 Ljubljana-Dobrunje info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.model-m.si Uredništvo Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Novinarji: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast, Gašper Cvetic, Kaja Bracic in drugi mladi Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Canva Photos Fotografija na zadnji strani: Unsplash, Brenard Hermant V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem, mladim ter poslovni in širši javnosti. Vsebine 4 12 16 22 27 35 37 39 IRDO intervju Tanja Tamše, Center Noordung IRDO intervju Tjaša Mesinger, Ceberol'ca DOP v Sloveniji Prva generacija Strategov DOP IRDO spremlja Usposabljanje in spodbujanje sodelovanja za trajnostno ravnanje z odpadki na obmocju Mestne Obcine Maribor DOP v Sloveniji Novice in aktualno Trajnost zahteva 'potrpežljiv' kapital CSR Europe Novice Razpisi, priložnosti, seminarji, konference V skladu z odlocbo št. 61510 6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Serijska publikacija z naslovom "IRDO Mozaik" ima dodeljeno mednarodno standardno serijsko številko ISSN 2712 5629. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIV, november 2021, str. 2 Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji objavil trinajsti razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021. Za nagrado Horus 2021 se lahko potegujejo profitne in neprofitne osebe vseh velikosti, med njimi podjetja, zavodi, neprofitne in druge organizacije, lokalne skupnosti, osebe javnega prava, novinarji in posamezniki, ki delujejo družbeno odgovorno. Pogovarjali smo se s Tanjo Tamše, vodjo projektov v Centru Noordung. V intervjuju lahko preberete vec o delovanju Centra Noordung in njihovimi projekti. Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj nudi usposabljanje za strateško in razvojno trajnostno nacrtovanje. Po usposabljanju boste lahko v vaši organizaciji ali podjetju družbeno odgovornost in trajnostni razvoj upravljali bolj celovito, strateško, participativno in inovativno ter tako izboljševali in utrjevali ugled vašega podjetja oz. organizacije. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! »Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskoncen." (Mati Tereza) Naše besede imajo mnogo mocnejši vpliv, kot si mislimo. Z njimi lahko nekomu polepšamo dan, ga prizadenemo ali izboljšamo pocutje. Izobraževanje o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da se udeležite teh aktivnosti. Vabimo vas tudi, da inštitutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine, s katero boste podprli nadaljnji razvoj tega podrocja, zlasti pa naše delo z mladimi. V tokratnem IRDO Mozaiku vam predstavljamo aktualno iz IRDO Inštituta, razmišljanja clanov IRDO in intervjuje z zanimivimi clani Inštituta IRDO in drugimi. Vabljeni k branju in sodelovanju! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIV, november 2021, str. 3 IRDO intervju TANJA TAMŠE, CENTER NOORDUNG Novinarka: Nomi Hrast Pogovarjali smo se s Tanjo Tamše, vodjo projektov v Centru Noordung v Vitanju. Kdo je Herman Potocnik, kaj je Center Noordung, kdaj je nastal in zakaj? Herman Potocnik Noordung je pionir vesoljskih znanosti in vizionar še neuresnicene ideje Mednarodne geostacionarne vesoljske postaje z umetno gravitacijo, imenovane tudi bivalno kolo. Slovenski znanstvenik je s svojo edino knjigo Problem vožnje po vesolju – Raketni motor ter s svojim vizionarskim gledanjem in razmišljanjem pustil velik pecat v zgodovini na podrocju razvoja vesoljskih tehnologij. Temeljna razstava v našem centru je posvecena prav njemu – predstavljena je njegova življenjska pot in njegova povezava z Vitanjem. Razstava zajema tudi predstavitev njegove najznamenitejše vizionarske ideje – bivalnega kolesa oziroma vesoljske postaje na geostacionarni orbiti. Prav tako je na ogled edinstvena knjižna zbirka prevodov in izdaj Potocnikovih knjig, vkljucno s prvim originalnim izvodom v nemškem jeziku z naslovom Das Problem der Befahrung des Weltraums – der Raketen-Motor iz leta 1929. Center vesoljskih tehnologij Hermana Potocnika Noordunga od leta 2017 nastopa kot javni zavod, soustanovljen s strani Republike Slovenije, in sicer Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Obcine Vitanje. Zgradba je bila zgrajena in dokoncana leta 2012, ko je potekala tudi slavnostna otvoritev. Zasebni zavod KSEVT in stavba sta bili ideji Dragana Živadinova in Mihe Turšica, ki sta že pred tem v Vitanju Hermanu Potocniku Noordungu posvetila tudi spominsko sobo v prostorih Obcine Vitanje. Za izgradnjo so bila pridobljena sredstva Evropske unije. Življenjska zgodba Hermana Potocnika, njegovo vizionarsko delo in povezanost z Vitanjem po mamini strani so razlog za nastanek vesoljskega centra v Vitanju. Kaj so kljucne dejavnosti vašega centra in komu je namenjen? Osnovno poslanstvo Centra Noordung je raziskovanje, zbiranje in posredovanje dognanj o vesolju in vesoljskih tehnologijah javnosti na nacin smiselnega povezovanja in prepletanja znanosti, gospodarstva, turizma in umetnosti. Osnovna dejavnost javnega zavod je promocija vesoljskih tehnologij in manifestacija cloveških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in visokih tehnologij. Naša ponudba obsega razvoj, postavitev in trženje vesoljskih vsebin v obliki umetniških razstav, razstav eksponatov in multimedijskih interaktivnih aplikacij, ki jih ponujamo splošni javnosti. Prav tako s povezovanjem in vkljucevanjem v mednarodne povezave skrbimo za vecjo prepoznavnost slovenskih in mednarodnih inštitucij na podrocju vesoljske dejavnosti na vseh podrocjih. Kateri so aktualni projekti, ki jih izvajate in kako se lahko posamezniki vkljucijo vanje? Delujemo na treh zelo razlicnih podrocjih, ki jih skušamo uspešno povezovali. Prvo podrocje je seveda vesolje in vse, o cemer govorimo v odgovoru na prejšnje vprašanje. Na tem podrocju delujemo povezovalno v smislu predstavitve slovenskih podjetij, ki delujejo na podrocju vesoljskih tehnologij, in povezovanju z NASO in ESO. Veliko casa posvecamo raziskovanju in postavljanju novih razstav, ki jih smiselno umestimo v sklop že obstojecih razstav ali pa predstavljajo njihovo dopolnitev z inovativnimi multimedijskimi digitalnimi tehnologijami (AR, VR in druge tehnologije, ki obogatijo izkušnjo spoznavanja vesolja). Na tem podrocju ves cas išcemo izvajalce in razvijalce vsebin. Drugo pomembno podrocje je lokalni turizem, saj smo s koncem leta 2020 postali turisticna informativna tocka v Vitanju. Razlog je jasen – Center Noordung v Vitanje privablja najvec turistov in obiskovalcev. Povezujemo se z akterji v destinaciji Rogla-Pohorje, ki dopolnjujejo našo ponudbo, in lokalnimi ponudniki, ki so gradniki naše turisticne ponudbe. Aktivnosti dopolnjujemo z dogodki, koncerti, kulinaricnimi izkušnjami, doživetji v naravi in ostalo ponudbo, ki jo moderni popotnik išce, potrebuje in/ali zahteva. Tretji steber našega delovanja je oblikovanje in podpora ekosistema družbenih inovacij, kjer se povezujemo in izvajamo projekte na lokalni in mednarodni ravni. Trenutno izvajamo projekt SEED, o katerem vec v nadaljevanju in pri katerem V roku dveh let bomo izvedli vec dogodkov in izobraževanj, kamor bomo vkljucevali aktivna podjetja in organizacije s tega podrocja. Vsi podatki so na spletu, vsi dogodki pa odprtega tipa, zato se lahko pridruži kdorkoli. Veseli in ponosni smo tudi na naše projekte, kjer združujemo visoko tehnologijo in umetnost. Kmalu bo v ponudbi Centra Noordung na voljo nova virtualna izkušnja, ki smo jo poimenovali Potovanje v vesolje zavesti, pri kateri sodelujemo z umetnikom in arhitektom Rajem Per Totom, režiserko Svetlano Dramlic in VR ekspertom Antoniem Giacominom. Izkušnja sledi konceptu spremljanja odzivov cloveške zavesti med izvajanjem glasbeno-vizualnih performansov v živo s pomocjo BCI senzorjev. Na to edinstveno potovanje se bodo lahko podali vsi obiskovalci centra. sodelujemo pri oblikovanju kompetencnega centra za družbene inovacije. Kako na vaše dejavnosti vpliva Covid-19 situacija? Kot povsod drugod smo se soocali oz. se soocamo z izpadom prometa. Z izjemo nekaj mesecev, ko smo zaradi ukrepov za zajezitev virusa morali zapreti svoja vrata, smo se zares mocno trudili ostati odprti in smo se ves cas prilagajali novim razmeram. Zaradi ukrepov smo nekaj casa delovali tudi v omejenem obsegu – izvajali smo le samostojne oglede razstav, kasneje tudi vodene oglede za najvec 10 obiskovalcev, kot dodatno storitev pa smo omogocili mobilno aplikacijo, ki je obiskovalce vodila po naših razstavah. Kmalu po sprostitvi ukrepov po prvem valu epidemije smo v Slovenijo pripeljali kamen z Lune in tudi ta neprecenljiv artefakt nam je omogocil visok obisk v sicer težkih razmerah. V casu pandemije smo dodali tri nove razstave – v letu 2020 smo pripravili razstavi o raziskovanju Lune in umetnih satelitih (vkljucno s prvima slovenskima satelitoma v vesolju), letos pa smo dodali še razstavo o raziskovanju Marsa. Kaj pocnete na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja? Zakaj ste postali podporni clani inštituta IRDO? Javni zavod Center Noordung je z letom 2018 pristopil k projektu ASIS (Alpine Social Innovation Strategy), ki je bil financiran s strani Interreg Alpine Space, katerega glavna tema je bila oblikovanje podpornega okolja za ekosistem družbenih inovacij. V obdobju do konca projekta (april 2021) smo se postavili kot mocan akter v ekosistemu družbenih inovacij. V sklopu projekta smo se povezali z mnogimi organizacijami, podjetji in podpornimi institucijami, ki so trenutno aktivni na podrocju družbenih inovacij v Sloveniji. Takrat smo se povezali tudi z inštitutom IRDO, s katerim smo pripravili del spletnega izobraževanja za javno upravo na temo družbenih inovacij v Sloveniji. Družbeno odgovornost in trajnostni razvoj vidimo kot del družbenih inovacij in zato smo tudi videli dodano vrednost v tem, da postanemo podporni clan. Kot koncni produkt projekta ASIS smo pripravili belo knjigo in predloge politik, ki bi bolje podprli nadaljnji razvoj družbenih inovacij v Sloveniji in ostalih državah EU (oz. alpskega prostora). Kot nadaljevanje aktivnosti na tem podrocju nas je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prikljucilo še na projekt SEED, kjer s partnerji iz štirih držav oblikujemo kompetencne centre za družbene inovacije. Z izvajanjem projekta smo priceli maja 2021, zakljucili pa ga bomo aprila 2023, ko upamo, da bomo ne le uspešno aktivirali kompetencni center, temvec se tudi povezali tako z vsemi ostalimi nastajajocimi kompetencnimi centri v Evropi kot tudi s krovnim centrom za družbene inovacije, ki bo ustanovljen s strani Evropske komisije in bo na nek nacin koordiniral vse nacionalne centre. Sami ugotavljamo, da so družbene inovacije postale eno od treh kljucnih podrocij našega delovanja in veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vsemi akterji, ki so prav tako odprti za sodelovanje in sokreiranje ekosistema družbenih inovacij v Sloveniji in Evropi. V vašem centru živi humanoidna Robotka Kakšne razstave si lahko ogledamo pri Vita. Nam poveste kaj vec o njej? vas? Vita je prišla v Center Noordung februarja 2021. Obiskovalce sprejme, jih usmeri na razstave in na recepcijo, predstavi Center Noordung, igra kitaro, pove kakšno šalo. Robotka Vita je sodoben primer humanoidnega robota in spada med 10 najboljših robotov za splošno uporabo v svetu. Je tipa Pepper proizvajalca SoftBank Robotics. Ima privlacno obliko, ustvarjeno po podobi cloveka, kar daje obcutek prijaznosti in ne zbuja strahu ali odpora pri ljudeh. Ima množico senzorjev, s katerimi zaznava okolje in ljudi: kamere kot oci, mikrofone in zvocnike za zaznavo in oddajanje zvoka, funkcionalne roke, s katerimi lahko dvigne cca 1,5 kg težko breme, ultrazvocne senzorje za zaznavo objektov v prostoru in razdalje, mehanske senzorje za zaznavo dotika, gibanje s pogonom na kolesa itd. Vsekakor bo popestrila obisk vesoljskega centra in poskrbela, da bo ta še bolj zabaven in interaktiven. Center je v prvi vrsti posvecen življenju in delu Hermana Potocnika Noordunga, zato je prva razstava namenjena prav spoznavanju njegovega življenjskega potovanja iz Pule, preko Maribora na Dunaj in do izida knjige v Berlinu. Ker smo javni zavod pod Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, je naša naslednja razstava posvecena slovenskim podjetjem, ki so aktivna na podrocju vesoljskih tehnologij, posebno razstavno mesto pa sta lansko leto v tem sklopu dobila tudi prva slovenska umetna satelita v vesolju – TRISAT in NEMO-HD. Nadaljujemo s predstavitvijo evropskega projekta Kopernik, ki v zemeljske orbite pošilja konstelacije satelitov, s katerimi Evropska unija nadzira spremembe v zemljini atmosferi, spremlja kopno, oceane in morja ter meri intenzivnost klimatskih sprememb. Te informacije pomagajo na raznih podrocjih delovanja Evropejcev (kmetijstvo, turizem, ekonomija, varnost, podnebne spremembe in druga podrocja). Razstave so postavljene v arhitekturno zanimivem prostoru, ki je brez oken in vrat, tla pa so pod naklonom. Prostor vas izziva, da uporabite svoje fizicne sposobnosti, saj vam približa obcutek breztežnosti. Na vrhu razstavnega prostora se nahaja interaktivna multimedijska soba VESOLJE 360, kjer se obiskovalci potopijo v vesolje. Soba je skrbno zasnovan koncept predstavljanja vesolja, ki se približuje virtualni resnicnosti brez uporabe posebnih ocal. Edinstvena soba s projekcijami omogoca interaktivno spoznavanje vesolja in razlicnih misij, kot so planeti našega Osoncja, pojavi v vesolju (soncni mrk, lunin mrk), projekt Voyager, Hubblov teleskop. Vse to in še vec spoznavate preko animacije, ki se vrti v 360° prostoru in daje poseben obcutek virtualne resnicnosti. Ko se tla pod vami prevesijo navzdol, se podate na raziskovanje življenja v vesolju. Najprej si ogledate predstavitev življenja na Mednarodni vesoljski postaji, ki se nahaja 400 km nad Zemljo in od koder se astronavtom ponuja prekrasen pogled na naš planet. Predstavljamo tudi nastanek Lune in misije njenega raziskovanja. Pred kratkim nas je zapustil originalni vzorec kamna z Lune, ki je bil pri nas na ogled vec kot leto dni, sedaj pa je odpotoval naprej v Budimpešto. A brez skrbi, na njegovo mesto smo postavili hologram omenjenega kamna in s tem obiskovalcem omogocili, da doživijo in vidijo delcek tega izjemnega primerka v virtualni obliki. Naša najnovejša razstava govori o raziskovanju rdecega planeta – Marsa. Kaj se lahko o vesolju naucimo pri vas? Prav temu smo namenili kar nekaj casa v zadnjih letih. Želeli smo postaviti in predstaviti takšne razstave in programe, ki bi bili primerni in zanimivi družinam, šolskim skupinam, posameznikom, starejšim, nakljucnim turistom. Šolskim skupinam ponujamo izobraževalne delavnice, kjer se šolarji in srednješolci podajo po naših razstavah, ogledajo si film o življenju in delu na Mednarodni vesoljski postaji in sami izdelajo vesoljsko vozilo ali razmišljajo o biosferi. Z delavnicami spodbujamo razmišljanje in aktivno sodelovanje ucencev. Metode dela temeljijo na neformalnem ucenju, vsebine posameznih programov pa izhajajo iz tematskega polja razstavnega programa. V pomoc so nam nova multimedijska edukativna orodja, VR aplikacije, kjer se posamezniki in obiskovalci s pomocjo navidezne resnicnosti znajdejo v vesolju med planeti našega soncnega sistema (VR Noordung) ali pa se urijo v vožnji nad Zemljo v vesoljskem plovilu (Electra VR). V Centru Noordung se lahko naucite marsikaj, ce ste le željni znanja in imate dovolj volje in energije, da ste z nami skozi celotni proces. Vedno smo veseli, ce se obiskovalci vrnejo in ponovno razišcejo kakšen del razstav. V procesu je že priprava nove razstave, ki bo na ogled v prvih mesecih prihodnjega leta (2022). Kje vas najdemo? Ali si lahko razstave Kaj bi za konec sporocili našim bralcem iz ogledamo tudi virtualno? vašega vesoljskega centra? Nahajamo se v majhni pohorski vasici Vitanje, med zelenimi gozdovi. Naša stavba je arhitekturna posebnost, moderna zgradba, ki izgleda kot leteci krožnik, ki je pristal v samem centru obcine Vitanje, zato nas skorajda ne morete zgrešiti. Do nas se lahko pripeljete s strani Celja (Vojnik–Stranice–Vitanje), s strani Maribora (Slovenske Konjice–Stranice–Vitanje) ali s Koroške (Mislinja–Vitanje). Trenutno si lahko preko mobilne aplikacije naložite naš vodic, ki vas popelje po razstavah Centra Noordung. Vkljucenih je tudi nekaj fotografij. Podrobnejši opis razstav je na voljo na spletni strani centra. Sodelujemo še s platformo Vimuseo, kamor smo na ogled postavili naše razstave: https://vimuseo.com/museum/center_no ordung-vitanje. Kamere v živo še nimamo, smo pa v casu zaprtja centra naredili kar nekaj video posnetkov razstav, ki si jih lahko ogledate na našem Youtube kanalu (Center Noordung -YouTube). Ostanite radovedni in bodite vedoželjni. Za doživetje vesolja pa vabljeni v Vitanje. IRDO intervju TJAŠA MESINGER Novinarka: Anita Hrast Pogovarjali smo se z mlado podjetnico Tjašo Mesinger. Kdo je Tjaša Mesinger in kako si se srecala z Inštitutom IRDO? Sem kreativka po duši, ljubiteljica vsestranskega ustvarjanja, navdihuje me narava in stremim k samooskrbnemu življenju. S svojo družinico rada kvalitetno preživim prosti cas. Ravno v teh dneh ustanavljam Kreativni zavod Art kamra za kulturo, izobraževanje in ozavešcanje, katerega namen bo spodbujanje umetniškega izražanja, trajnostnega in sonaravnega nacina življenja, samooskrbe, medsebojnega povezovanja, izobraževanja na kreativen in inovativen nacin, obujanja starih spretnosti, obrti in vešcin… Stopiti korak nazaj k naravi in v tej smeri z delavnicami in raznimi projekti ozavešcati cim vec ljudi, predvsem otrok in mladih… Z inštitutom IRDO sem prišla v stik v sklopu podjetniške delavnice Brez vez(e) do službe, ki jo je organiziral Mladinski ceh Ljubljana, kjer sta mi bila TR in DO prvic predstavljena iz širšega vidika. Delavnico je vodila Simona Roškar, ki me je izredno navdušila in ravno zaradi nje se mi je odprlo zanimanje v to smer. Potem sem na sklepni okrogli mizi spoznala še Anito Hrast, ki je bila tudi moja mentorica pri pridobivanju certifikata Vodja za TR in DO in je odlicno izpeljala izobraževanje. Si mlada mamica, ki se nenehno izpopolnjuje. Zakaj te zanima družbena odgovornost in trajnostni razvoj? Ker se mi zdi kljucno, da zacnemo korakati z veliko vnemo v to smer. Delati spremembe, zastavljati si velike cilje, postavljati si prioritete in jih dosegati postopoma z majhnimi koraki. Ob enem pa ozavešcati ljudi skozi razlicne pristope, saj je ozavešcenost kljuc do ''zdravega'' sveta in zdrave družbe. Tudi delo na sebi mi veliko pomeni, kajti ko spremenimo sebe, spremenimo tudi pogled na svet. Zakaj se lotevaš podjetnih idej in kaj ti to pomeni? Od nekdaj me je to inspiriralo in izpopolnjevalo. Vedno sem v vsaki stvari videla priložnost in rada iskala rešitve. Za razvoj, napredek, inovacijo, za kombinacijo vsega skupaj. Najraje združujem razlicne stile, pristope in namene v inovativne koncepte in delam na dodani vrednosti in detajlih. Razvila si izdelek Ceberolca. Kaj je to in komu je namenjen? Od kod ideja zanjo? Ceberol'ca je naravni ovoj za ponovno uporabo. Neke vrste alternativa vsem plasticnim folijam, ALU folijam, vreckam… Krpice organskega bombaža, ki jih sama obarvam z naravnimi pigmenti (cebulni olupki, rdece zelje, Rman..) so povoskane z mešanico ekološkega cebeljega voska, eko lanenega olja in smrekove smole. Ceberol'co se lahko uporablja v prav vsakem gospodinjstvu, za pokrivanje razlicnihi vrst posode, ostankov hrane, pekacev, skodelic in ovijanje razlicnih živil, kot so sir, zelenjava, sendvici, pecivo… lahko si vanjo zavijemo malico za na pot. Po uporabi se jo enostavno spere z mlacno vodo, po potrebi z blago milnico in, ko je osušena, je pripravljena na ponovno uporabo. Kompletek je odlicna in trajnostna izbira kot darilo prijateljem, družini ali poslovnim partnerjem. Ideja se mi je porodila, ko sem zacela spremljati zero waste nacin življenja in zasledila tako imenovane ''beeswax wraps''. Najprej sem jih poskusila izdelati zase doma in videla nešteto priložnosti za izboljšave. Po kar nekaj poizkusih sem prišla do idealne mešanice. Ker me izredno navdušujejo naravni pigmenti, sem se odlocila dodati vrednost še s tem, da krpice sama obarvam in s tem poskrbim, da je prav vsaka drugacna. Izdelek sem res izpopolnila in krpice so izredno tanke, voljne, prožne in dolgo obstojne. Sprva sem jih dala za poskusiti prijateljem in družini. Po odlicnih odzivih sem takoj vedela, da jih želim ponuditi tudi drugim. Ime za rolice se je porodilo mojemu partnerju in takoj sem vedela, da je to to. Tako se je rodila Ceberol'ca. Kdo ti je pri podjemu pomagal in s kom Kaj vse si že razvila in kaj še nacrtuješ v vse se povezuješ? kratkem? Produkt sem vse od zacetka razvijala sama. Vse kar se tice izdelka, iskanja pravih materialov, do logotipa in celotne graficne podobe. Vmes se je ustvarjala zgodba, ki je osmislila celoten koncept. Pri lesenih pripomockih in raznih dodatkih mi je pomagal oce, ki ima izreden smisel za rocna dela in domiselne rešitve. Cela družina pa mi je ves cas v veliko pomoc z neverjetno podporo in spodbudo. Naucila sem se, da takrat, ko gre kaj narobe, se pokaže priložnost za izboljšave in se spontano razvijejo najboljše nadgradnje. Se pa izdelek še kar spreminja in dopolnjuje in, ko paketki potujejo po pošti, se vsak na pot odpravi v drugacni opravi. Povezujem se z lokalnimi buticnimi proizvajalci in majhnimi ustvarjalci, s katerimi si delimo podobno vizijo. V kratkem se obeta tudi sodelovanje z manjšimi buticnimi trgovinicami brez embalaže in pa organizacijami, ki izvajajo razlicne delavnice. Pripravljam tudi program za osnovnošolsko delavnico, na temo ponovne uporabe na kreativen nacin. In pa v zacetku prihodnjega leta Res je da je Ceberol'ca le ena od idej, ki sem si jo želela uresniciti, a ker sem se pocasi sprejela, da dam prednost eni stvari sem se v zadnjem letu najvec posvecala njej. Poleg ves cas nastaja kaj spontanega in kakšen izdelek, ki ni v tako velikem obsegu. Sicer pa ves cas sodelujem z ocetom v družinskemu podjetju Trgovinica Megas, kjer se ukvarjamo z urarstvom in popravilom ur, za dušo pa izdelujemo izvirna darila. Oce se ukvarja predvsem z lesom in vdihuje novo življenje tistim kosom, ki jih drugi zavržejo. Skupaj pa ustvarjava razlicne darilne košarice in personalizirana darila. Na svojih kanalih pa bom kmalu delila novico o novemu produktu, ki bo združeval samooskrbo, ustvarjalnost in ohranjanje izrocila in nastaja v sodelovanju z znano zelišcarko. In pa seveda v sklopu zavoda se obeta kar nekaj novih sodelovanj, delavnic in projektov. sodelovanje z ilustratorji, mentorji sonaravnega življenja, zelišcarji in drugimi… Kje najdemo Ceberolco in druge tvoje izdelke, ideje? Zaenkrat me najdete na Instagramu in Facebook strani, spletna stran je zaenkrat samo še v glavi in pretežno izlita na papir. V kratkem pa se bodo Ceberol'ce razširile tudi po manjših trgovinicah po Sloveniji. Druge izdelke, pri katerih zaenkrat sodelujem, lahko najdete v naši Trgovinici Megas v Sevnici. Na svojih kanalih pa bom kmalu delila novico o novemu produktu, ki bo nastal v sodelovanju z znano zelišcarko in bo naravnan samooskrbno. S kom bi se želela povezati in kdo bi ti na poti k tvojemu uspehu še lahko pomagal? Vedno sem odprta za nova sodelovanja in z veseljem združujem in razvijam svoje ideje z drugimi. Kdorkoli bi zacutil kakšne možnosti za skupno sodelovanje, je vedno dobrodošel. Za zacetek mi lahko kdo pomaga tudi s tem, da poda naprej kakšno dobro besedo, priporocilo, predlaga kakšen prostor ali organizacijo za delavnice, ki jih bom izvajala s svojim zavodom, in pa seveda s tem, da se bo kakšne delavnice tudi sam udeležil. Novembra 2021 si pridobila IRDO certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Zakaj si se odlocila za to usposabljanje in kje meniš, da ti bo certifikat koristil? Ker me to podrocje navdušuje in se mi zdi zelo smiselno širiti znanje v to smer. Koristil mi bo pri moji organizaciji in prav tako v vsakodnevnem življenju. Preko zavoda bi rada tudi v druga podjetja vnesla te pristope in ta nacela. Razmišljam tudi o nadaljevalnem tecaju za stratega. Moje mnenje je, da bi prav vsak na tem svetu, ne le podjetnik, pac pa tudi vsak posameznik moral vsaj malo razumeti dolocene družbene pojme in prijeme, delati na sebi, to ozavestiti in to postopoma vnašati v vsakdan. Kaj bi še sporocila našim bralcem in kje te lahko najdejo? Verjamem, da prav vsakdo na tem svetu lahko najde nekaj, kar ga veseli, kar dela rad. In prepricana sem, da se na kreativen nacin prav iz vsake spretnosti in vešcine lahko razvije nekaj, kar mu omogoca zaslužek. In ko delaš to kar delaš rad, delo ni vec delo. Naša naloga je, da v sebi odkrijemo kaj nas žene naprej, kaj nas ''prižiga'', in stremimo k temu, da s tem hranimo našo življenjsko energijo. Kajti šele, ko si sam napolnjen, lahko daš tudi drugim. In ko zacneš pravilno dajati, dobiš vse kar potrebuješ. Družbena odgovornost v Sloveniji Slovenija je dobila prve certificirane stratege za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost 26. novembra 2021 je IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti na virtualnem srecanju podelil prve certifikate strateginjam in strategu za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Pilotno usposabljanje na to temo je potekalo od 1. oktobra do 26. novembra 2021, udeležilo pa se ga je šest strokovnjakov z razlicnih podrocij. Prvi certificirani Strategi oz. Strateginje za družbeno odgovornost v Sloveniji so postali: Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja in vodja družbene odgovornosti, Samo Pergar, strokovnjak za družbeno odgovornost v nabavi, ter Saša Vidmar, svetovalka za korporativno komuniciranje in CSR koordinatorka, vsi trije iz podjetja Lidl Slovenija d.o.o., k.d.. Certifikate so pridobili tudi Majna Šilih, vodja službe za komuniciranje iz podjetja Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Martina Drakulic, sekretarka zadruge iz Kooperative hotelirjev Maribor z.o.o., in mag. Danijela Kocuvan, višja svetovalka podrocja III iz Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor. 10. decembra 2021 bodo ob podelitvi nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2021 podelili tudi posebno priznanje za Stratega oz. Strateginjo leta 2021. Glavni 'cutilci in misleci' v podjetju, kot jim pravijo v tujini ali Chief Sustainability Officer (CSO) oz. glavni direktorji za trajnostni razvoj, so v svetu in pri nas vse bolj iskan kader. Zaenkrat še ni veliko strokovnjakov usposobljenih v tej smeri, a se podrocje naglo širi. Prvo znano imenovanje za CSO je bila Linda Fisher v podjetju Dupont leta 2004. Do leta 2011 je bilo v javnih podjetjih v ZDA 29 CSO-jev, leta 2020 pa so podjetja Fortune 500 zaposlila vec CSO kot v preteklih treh letih skupaj. PwC ima glede na tuje vire nacrt vložiti 12 milijard dolarjev za ustvarjanje 100,000 neto novih zaposlitev v ESG (Environmental, Social, Governance) do l. 2026 (36 % povecanje zaposlenih v podjetju, sedaj jih imajo 284,000). PwC-jevi najvecji konkurenti — Deloitte, EY, KPMG, McKinsey, Boston Consulting Group in drugi na mednarodni ravni prav tako nacrtujejo povecanje zaposlovanja na podrocju ESG. V Sloveniji smo spodbudili zeleno transformacijo, zato je IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti že leta 2016 pricel usposabljati vodje in strokovnjake za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Na prvi stopnji tega usposabljanja je v petih letih osnovni certifikat pridobilo že 210 strokovnjakov, podjetnikov, mladih, za stratega pa je danes prvih šest oseb prejelo certifikate druge stopnje. Usposabljanje je oktobra in novembra 2021 potekalo v sedmih modulih, ki so vkljucevali tako virtualna srecanja, kot poslušanje dodatnih predavanj s posnetki, opravljanje prakticnih nalog in koncnega izpita. Podrocje trajnosti in družbene odgovornosti izjemno raste, prav tako spremembe EU direktiv in posledicno nacionalnih zakonodaj. Podjetja morajo biti vse bolj pripravljena vkljucevati okoljske, družbene in upravljalske (ESG) vidike v svoje poslovanje, zlasti podjetja iz financne panoge. V ta namen je potrebno imeti usposobljen kader, s katerim lahko vodstvo ustvarja nove poslovne modele v smeri zelenega in digitalnega prehoda, kot so trenutne svetovne in evropske usmeritve. Da bi ta proces cim lažje izpeljala podjetja vseh velikosti potrebujejo ozavešceno vodstvo o tem podrocju in usposobljen kader za ustvarjanje poslovnih transformacij v zeleno in digitalno. Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj oz. CSO ima temeljno vlogo pri upravljanju trajnosti z vzpostavitvijo struktur upravljanja ESG za zagotovitev ustreznega upoštevanja tveganj, z zagotavljanjem nadzora in ravnovesja pri odlocanju, tako da so interesi deležnikov ustrezno zastopani navzgor, navzdol in v celotni organizaciji ter s prispevanjem k upravnim organom v njihovih organizacijah -od svetovanja upravnemu odboru, predsedovanja pododborom ESG, sodelovanja v delovnih skupinah in pomoci pri oblikovanju dnevnega reda o odborih za tveganje, revizijo, odškodnine in vecje spremembe. Vsekakor bodo podjetja vse vec zaposlovala Chief Sustainaibility Officer-je, torej direktorje za podrocje trajnosti in družbene odgovornosti. Ti so tik pod vrhnjim menedžerjem in postajajo vodje novo ustanovljenih strateških oddelkov. Da bi oseba uspešno koordinirala podrocje, mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ali vec, dolgoletne delovne izkušnje ter strateški pogled na razlicne teme. Oseba mora biti zmožna povezovati številna podrocja – od okoljevarstva do odnosov s skupnostjo, dobavnih verig, prodaje, razvoja, inovativnosti, kadrov… V ta namen mora biti sposobna povezati razlicne oddelke in ljudi ter s svojim delom aktivno prispevati k razvoju podjetja. CSO mora biti sposoben podati kratke in jasne informacije vrhnjemu menedžmentu in le­tega navdušiti za uvedbo podrocja v celotno organizacijo in za sodelovanje s številnimi deležniki, s katerimi se podjetje, organizacija srecujejo v svojem poslovnem in širšem družbenem ter naravnem okolju. V EU in mednarodno se namrec pripravljajo številne spremembe, tudi zakonodaje na temo trajnosti in družbene odgovornosti. Ce podjetje ni v koraku s tem, svojih poslovnih modelov ne bo zmoglo prenoviti, prilagoditi novim zahtevam tako zakonodaje, kot trga. Primer podeljenih certifikatov Spoštovani, Vabimo vas, da pridobite certifikat II. zahtevnostne stopnje – Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno nacrtovanje. Po usposabljanju boste lahko v vaši organizaciji ali podjetju družbeno odgovornost in trajnostni razvoj upravljali bolj celovito, strateško, participativno in inovativno ter tako izboljševali in utrjevali ugled vašega podjetja oz. organizacije. Predpogoj: pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (I. zahtevnostna stopnja) ali drugo ustrezno dokazilo o temeljnem znanju. Prijavite se TUKAJ! 1. Se v vašem podjetju ukvarjate z družbeno odgovornostjo in trajnostnim razvojem, a vam na poti do uspeha manjka strateški pristop? 2. Vas zanima, kako voditi trajnostno transformacijo in uporabiti orodja trajnostnega razvoja za vkljucujoc vecdeležniški dialog? 3. Bi želeli imeti vpogled v dobre prakse drugih ter konkretne rezultate z akcijskimi nacrti po zakljucku usposabljanja? KLJUCNE PREDNOSTI USPOSABLJANJA: Pridobili boste strokovno znanje in vešcine, ki so kljucne za celovito, razvojno naravnano strateško vodenje DO in TR podrocja v podjetju ali organizaciji; Napredovali boste od porocevalcev do strategov aktivnega upravljanja DO in TR podrocja znotraj vaše pravne osebe; Skozi usposabljanje se boste usposobili za trajnostno upravljanje – pasivni pristop k boste zamenjali za aktivni pristop trajnostnega upravljanja; Primerjali boste delo v vaši organizacijami s praksami slovenskih in tujih podjetij; Opravili boste 6 prakticnih nalog, ki bodo koristile razvoju vašega podjetja oz. organizacije; Razvili boste vse kljucne elemente strategije upravljanja DO in TR v vašem podjetju oz. organizaciji in izmenjali izkušnje na to temo s sodelujocimi na usposabljanju; Pridobili boste “vstopnico”, da lahko kandidirate za naziv STRATEG/INJA LETA. Družbena odgovornost v Sloveniji Znani so finalisti za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2021 15. novembra 2021 je z ocenjevanjem zakljucila skupina strokovnjakov 1. kroga ocenjevanja za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021. Za nagrado Horus 2021 se poteguje devet pravnih oseb in posameznikov in vceraj so prav vsi postali finalisti. Med finaliste so se uvrstili naslednji kandidati: za Strateško nagrado Horus 2021 sta v kategoriji profitnih pravnih oseb finalista Saubermacher -Komunala Murska Sobota d.o.o. in Nova kreditna banka Maribor d.d.. V kategoriji Priznanje za projekt so med profitnimi pravnimi osebami finalisti Press Clipping d.o.o., Primera skupina d.o.o. in SSI Schaefer d.o.o., v kategoriji neprofitnih pravnih oseb pa VDC Polž Maribor. V kategoriji Posebno priznanje -splošno so finalisti vsi trije kandidati in sicer: Nataša Grom Jerina, Kulturno izobraževalno društvo PiNA ter izr. prof. dr. Marjan Skalicky, dr. med.. Ocenjevanje sicer poteka v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste so morali kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih tock. Ce jih ne zberejo, niso upraviceni do priznanja oz. nagrade, ne glede na število kandidatov v kategoriji. Med finaliste so se vceraj uvrstili vsi kandidati. V 2. krogu ocenjevanja bodo ocenjevalci na podlagi statisticnih ocen izbrali zmagovalce. Podelitev nagrad Horus 2021 bo 10. decembra 2021 potekala virtualno. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2021 so bili razdeljeni v vec podskupin. Skupaj je vloge v prvem krogu ocenjevalo 6 strokovnjakov. Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 5. novembra do 14. novembra 2021, neodvisno (brez predhodnega vedenja ocenjevalcev o sestavi ocenjevalne komisije in rezultatih drugih ocenjevalcev). Delo ocenjevalne komisije drugega kroga ocenjevanja poteka od 14.11.2021 do 29.11.2021, prav tako neodvisno. Zmagovalce bodo dolocile ocene ocenjevalcev iz 2. kroga ocenjevanja. Razpis za nagrado Horus je bil 2. julija 2021 objavljen trinajstic zapored, nanj pa je do 29. oktobra, ko se je razpis zakljucil, prispelo devet vlog. Z razpisom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021 podeljuje IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter Urad RS za mladino. Podporni partnerji so: PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo novinarjev Slovenije, Društvo za marketing Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Združenje socialna ekonomija Slovenije in drugi. Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter Urad RS za mladino. IRDO spremlja USPOSABLJANJE IN SPODBUJANJE SODELOVANJA ZA TRAJNOSTNO RAVNANJE Z ODPADKI NA OBMOCJU MESTNE OBCINE MARIBOR Eva Žunec, Mednarodni institut za implementacijo trajnostnega razvoja, MIITR Maribor Odgovoren odnos do okolja, trajnostno upravljanje z odpadki ter vsakodnevna uporaba nacel krožnega gospodarstva, nicelnih odpadkov in trajnostnega razvoja so v splošnem in na ravni posameznikov še vedno premalo prepoznani in posledicno tudi slabše uporabljani. Slednje smo zato naslovili v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki predstavlja najvecjo vseevropsko pobudo na podrocju ravnanja z odpadki v tem prostoru. Mednarodni institut za implementacijo trajnostnega razvoja, MIITR Maribor smo zasebni zavod, ki se ukvarja s podrocji trajnostnega razvoja, z vizijo ustvarjanja pozitivnih družbenih sprememb. Delujemo v evropskem prostoru, kjer preko mednarodnih projektnih sodelovanj naslavljamo aktualne problematike in izzive v družbeni, okoljski in gospodarski dimenziji trajnostnega razvoja (npr. predvsem z oblikovanjem neformalnih e-izobraževanj za dvig kompetenc in opolnomocenje mladih za realizacijo poslovnih idej znotraj zelenega podjetništva, z uporabo nacel krožnega gospodarstva, z višanjem prakticnega znanja o evropskem zelenem dogovoru, financni pismenosti za mlade, …). Evropski teden zmanjševanja odpadkov pa nas je spodbudil, da dosežemo, spodbudimo in povežemo tudi lokalne deležnike v našem domacem mestu. S so-financiranjem Mestne obcine Maribor (Skupne službe varstva okolja) smo zacrtali, organizirali ter izvedli 2-dnevni izobraževalni dogodek: »Usposabljanje in spodbujanje sodelovanja za trajnostno ravnanje z odpadki na obmocju Mestne obcine Maribor«. Dogodek je potekal v hibridni obliki – v živo ter online za vse zainteresirane. Vsebino smo predstavili skozi tri osrednje sklope: sklop 1: Odnos do okolja: posameznik in organizacija. Eva Žunec, vodja projektov in managerka trajnostnega razvoja pri MIITR, je predstavila evropski projekt »Train-CE-Food«, katerega osrednji projektni rezultat bo e-tecaj s tremi e-moduli za spodbujanje mladih pri pridobivanju inovativnih, prakticnih ter specializiranih kompetenc, ki jim bodo omogocile uspešno uporabo podjetniških in zadružnih spretnosti za ustvarjanje ucinkovitih skupnih rešitev. E-tecaj ponuja mladim spoznavanje in uporabo poslovnih modelov na podrocju krožnega gospodarstva in prehranskih verig, ustvarja dodano vrednost poslovnim idejam ter nudi potrebno znanje za bodoce »change-makerje«. sklop 2: Odpadek kot inovativna rešitev. Urša Zgojznik, iz nevladne organizacije Ekologi brez meja, nas je popeljala skozi idejno zasnovo poznane akcije »Ocistimo Slovenijo« ter predstavila pomembne iniciative in ideje, kako povecati zanimanje ter sodelovanje lokalnih skupnosti za okoljevarstvo, podala primere dobrih praks in popravila naše dojemanje koncepta nicelnih odpadkov. Za konec je obenem podala tudi nekaj inovativnih primerov za »zeleno« praznicno obdarovanje, ki bo kmalu pred vrati. sklop 3: EU smernice, evropski zeleni dogovor ter trajnostni razvoj do 2030. Zasl. prof. dr. Peter Glavic z Univerze v Mariboru pa nam je pripravil pregled trenutno aktualnih smernic Evropske unije v povezavi s krožnim gospodarstvom in trajnostnim razvojem, nadaljeval s poglobljenim vpogledom v obstojece stanje predvsem na podrocju podnebnih sprememb, predstavil koristi podrocnih tem evropskega zelenega dogovora ter orisal še dobro prakso trajnostne univerze v Gradcu. Sklenili smo, da je vsak posameznik dolžen in zmožen prispevati k trajnostnim spremembam v svojem življenju, lokalni skupnosti in širše. Pomen izobraževanja, ozavešcanja ter sodelovanja smo naslovili skozi prakticne primere strokovnjakov, ki ta nacela že upoštevajo in živijo. V upanju na deljenje naše vizije po dolgorocnih in trajnostnih spremembah Vam želimo »zelen« božic v družbi toplih ljudi in naj vstop v novo leto pospremi trajnostna miselnost, okolju prijazne navade in dobra dela. Celoten dogodek je na voljo za ogled na našem MIITR YouTube kanalu: https://www.youtube.com/watch? v=i1r5wf2NmoQ IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIV, november 2021, str. 24 Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige… na: novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. POSEBNA PRILOŽNOST: CLANI LAHKO OGLAŠUJETE BREZPLACNO! Ste se že vprašali, kaj nas caka v bližnji in kaj v daljni prihodnosti? Cas je, da vsi zacnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno! Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. IRDO novosti PRIDOBITE CERTIFIKAT VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ Vabimo vas, da pridobite strukturiran vpogled v podrocje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, da boste to podrocje lažje vpeljali v svojo organizacijo. Pridobite Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tega je od leta 2016 dalje pridobilo že vec kot 200 managerjev, strokovnjakov in mladih. Poglejte, kdo v Sloveniji ga že ima, pridružite se jim tudi vi! Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta postala glavna usmeritev svetovnih Potrebujete dodatno znanje, kako podjetij. Bodite na tekocem tudi vi. strateško vpeljati trajnostni razvoj in Vec: www.irdo.si družbeno odgovornost v vašo Prijave: info@irdo.si organizacijo, podjetje? Želite pridobiti splošno razgledanost in osnovna znanja s tega podrocja? Želite organizirati projektno skupino in 1. 2. 3. delo znotraj organizacije ter pridobiti nova znanja, spoznati aktualne trende? Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Termini jesenskih izobraževanj: DECEMBER: 13., 16., 20. in 23. 12. 2021 1.10.2021 smo priceli še s 1. generacijo za 2. stopnjo usposabljanja za pridobitev certifikata Strateg/Strateginja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Pridružite se nam tudi vi! Vabljeni na usposabljanja v letu 2021. Vec: www.irdo.si. Izpolnite prijavnico cim prej in nam jo pošljite na naslov info@irdo.si. Veselimo se sodelovanja z vami! Pridružite se vec imetnikom tega certifikata in širite znanje na to temo tudi vi! Zacnemo kmalu s štirimi srecanji po 2 uri, s posnetki in razpravami, nalogami in izpitom. Družbena odgovornost v Sloveniji Listina raznolikosti Že poznate LISTINO RAZNOLIKOSTI SLOVENIJA? Listine raznolikosti so ena izmed aktualnih prostovoljnih evropskih iniciativ raznolikosti, s ciljem spodbuditi organizacije (zasebne, javne) k implementaciji in razvoju politike raznolikosti znotraj organizacij. Globalni trendi ter trendi v evropskih podjetjih nakazujejo, da podjetja trenutno veliko vlagajo v raznolikost, s pricakovanji vlaganja v kratkorocne, srednjerocne in dolgorocne priložnosti, kar jim odpira nove trge ter vecjo prisotnost na že obstojecih. S podpisom Listine se pridružite Evropski platformi listin raznolikosti, ki jo koordinira Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike Evropske komisije in združujejo vec kot 12.000 organizacij podpisnic in vec kot 16 milijonov zaposlenih (2021). Vljudno vabljeni k podpisu Listine raznolikosti Slovenija (vec o Listini si lahko preberete: TUKAJ ) Listina raznolikosti je kratek dokument, ki sestoji iz NACEL, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri promociji raznolikosti, nediskriminacije in enakih možnosti na delovnem mestu. Gre za pozitivni prostovoljni pristop. Slovenska Listina je bila vzpostavljena v letu 2017, kot 20-a po vrsti v državah EU. Listno je do sedaj podpisalo že skoraj 180 podjetij. Podpisniki: Podpisniki – Listina raznolikosti Listina raznolikosti bo v prihodnjem letu (od marca 2022) s pomocjo projekta WIC­WORKPLACE INCLUSION CHAMPION, preko izobraževalnega portala ponudila 7. modularno izobraževanje, ki bo organizacijam zagotovila podporo in mentorstvo pri uveljavljanju nacel Listine. Družbena odgovornost v Sloveniji Družba Dravske elektrarne Maribor slavi 70 let obstoja Leta 1918 so slovenski del reke Drave prvic zajezili – z izgradnjo hidroelektrarne Fala – in leta 1978 zadnjic – z izgradnjo hidroelektrarne Formin. V vmesnih šestdesetih letih pa so na njej, ob omenjenih dveh, zgradili še šest velikih hidroelektrarn. Prve elektrarne so v prvih letih delovale kot samostojne poslovne enote. Ideja o združitvi tedanjih elektrarn na reki Dravi v enotno podjetje pa se je prvic pojavila leta 1950. Kolektivi posameznih elektrarn so idejo sprejeli zelo razlicno, saj so bili delavci vecinoma zadovoljni s takratnim stanjem. Pobuda zato seveda ni prišla od kolektivov, temvec od politicnih struktur. Za njeno uresnicitev je bila pomembna Konferenca o vprašanju ustanovitve in organizacije nove direkcije za dravske elektrarne Dravograd, Vuzenica, Fala in Mariborski otok, ki je bila 22. oktobra 1950 v hidroelektrarni Mariborski otok in se je je udeležil takratni minister za elektrogospodarstvo Ljudske republike Slovenije, prisotni pa so bili še direktorji elektrarn in drugi sodelavci ter zastopniki delavskih svetov in upravnih odborov. Kljucno vlogo je imel minister, ki je prisotnim predstavil pomen združitve elektrarn in pozitivne ucinke tega. V razpravi so bili predstavniki elektrarn do predloga zelo kriticni in so izrazili številne pomisleke. Zaradi javnega glasovanja je bil, kljub bolj ali manj prikritemu nasprotovanju združitvi, rezultat glasovanja prepricljiv, in sicer enajst glasov za in en proti. Kasneje je ponovno prišlo do razdružitve in nato desetletje zatem do ponovne združitve, kot rojstni dan družbe Dravske elektrarne Maribor pa je zapisan 1. oktober 1951. Dravske elektrarne Maribor se zavedajo zavez, ki jih je glede prehoda v nizko­ogljicno družbo dala država, in zavedajo se odgovornosti glede varne, zanesljive in zadostne proizvodnje elektricne energije, do sedanjih in do prihodnjih generacij. Ob tem pa ne pozabljajo niti na skrb za naravno okolje, katerega del so elektrarne, ki ga neprestano vzdržujejo in nadgrajuje oziroma posodabljajo, da ostaja primerno za življenje rastlin, živali in ljudi. Posebno pozornost družba skozi vso zgodovino namenja tudi družbenemu okolju, s katerim sobiva in deli prostor. Nezanemarljiva sredstva so vsako leto namenjena podpori številnih dogodkov in organizacijam v vec kot dvajsetih obcinah vzdolž reke Drave. Posebno pozornost pri tem namenjajo humanitarnim in dobrodelnim dogodkom in društvom, ki se zavzemajo za lepši vsakdan šibkejših clenov lokalnih okolij. In prav z namenom, da se prižge svetlejša luc, so donacijo v višini deset tisoc evrov ob svojem rojstnem dnevu namenili Mladinskemu domu Maribor, kjer živijo otroci in mladostnimi, ki imajo custvene in vedenjske težave in iz razlicnih razlogov ne morejo živeti s starši v maticnih družinah. DRUŽBENA ODGOVOROST V SLOVENIJI Ministrstvo za pravosodje je objavilo novico, da je v okviru EU programa »Državljani, enakost, pravice in vrednote« (Citizens, Equality, Rights and Values Programme, v okrajšavi CERV), v okviru katerega so na voljo nepovratna financna sredstva za projekte nevladnih organizacij, javnih institucij in drugih neprofitnih organizacij, od tega tedna dalje na voljo slovenska kontaktna tocka: Kulturno izobraževalno društvo PiNA, ki jo bosta sofinancirala Evropska komisija in Ministrstvo za pravosodje. Vec na: Ustanovljena slovenska kontaktna tocka za program »Državljani, enakost, pravice in vrednote« za pomoc pri prijavah na razpise | GOV.SI. V Sloveniji deluje veliko posameznikov, ki jih poznamo, poslušamo in spremljamo njihovo delovanje. Ne poznamo pa njihovih osebnih poti in ravno to je namen naših srecanj. Spoznati osebno pot akterjev sprememb, pot, ki jih je oblikovala v to, kar so danes. Odgovarjali bodo na vprašanja kaj je njihov zakaj, kakšne so njihove vrednote, od kod motivacija, kakšni so plani in cilji za prihodnost in kje vidijo svojo vlogo v trenutnem stanju družbe? Prva gosta pogovora bosta bivša evropska komisarka za transport Violeta Bulc in trenutni CINO AMZS Janez Križan. 16. DECEMBER 2021 ob 10.00 Prijave so možne TUKAJ. 6. maraton pozitivne psihologije je v preteklih osmih tednih prinesel osem predavanj – o nenasilnem komuniciranju, veri vase, partnerstvu, (ne)motiviranju, koristni uporabi tehnicnih naprav … Vsa predavanja si lahko pogledate tukaj. Tudi predavanja 5. mariborskega maratona pozitivne psihologije -Vecer v živo bodo za vse brezplacna*. Vaše prijave zbirajo tukaj. Posnetke predavanj bodo predvajali ob sobotah: - O vdovstvu – Erica Johnson Debeljak (pogovor s Petro Vidali), 4. 12. 2021 ob 18.00 - O vzgoji – dr. Kristijan Musek Lešnik, 11.12. 2021, 18.00 - O glasbi – dr. Katarina Habe (pogovor z Natašo Licen), v sodelovanju s študenti psihologije Kako.si, 18. 12. 2021, 18.00 Izobraževanje mladih in drugih o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki potem osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da nam namenite 1,0 % dohodnine. To storite tako, da izpolnite obrazec na spletni strani www.irdo.si, ga podpišete in ga cim prej oddate na pošto ali prek aplikacije E-davki. Iskrena hvala za to! Hatidže Muratova, Turkinja iz odrocne in sicer zapušcene vasi v Severni Makedoniji, je ena zadnjih cebelark v Evropi, ki na starodaven nacin nabira med divjih cebel. V skromnem kamnitem domu brez vode in elektrike živi z ostarelo in bolehno materjo. Sicer trpko rutino vsakdana grobo spremeni prihod nomadske družine s številnimi otroki, ki se za vecji zaslužek poleg živinoreje loti še intenzivnega cebelarjenja – a, ker se ne držijo Hatidžinega vodila »pol zame, pol za cebele«, resno ogrozijo Hatidžine cebelje družine in vir njenega preživetja. Dokumentarni celovecerec je postal mednarodno zelo uspešen in je bil nominiran za oskarja za najboljši dokumentarni film in za najboljši mednarodni film. HONEYLAND / Severna Makedonija / 2019 / Režiserja: Tamara Kotevska in Ljubomir Stefanov. Vabljeni k ogledu: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/17474237 9?s=mmc&t=0 Program »Zaledje podjetnikom« se nadaljuje z brezplacno Podjetniško akademijo, ki ponuja 8 poglobljenih delavnic s priznanimi podjetniškimi mentorji. Naravnana je prakticno, da boste podjetniki in nosilci dejavnosti novo pridobljeno znanje lahko implementirali v vaše poslovanje takoj. Podjetniška akademija bo potekala na spletni platformi ZOOM, dan pred delavnico boste prejeli povezavo. Delavnice na temo razvoja podjetja, prodaje, marketinga, e-trgovine, kadrovske strategije, agilnega delovanja in vse do crpanja EU sredstev se bodo odvijale enkrat tedensko ob cetrtkih, med 9:00 in 11:00. Prijavite se lahko TUKAJ. Vabimo vas na Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2021, ki ga organizira Urad Republike Slovenije za mladino v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Dogodek za mladinske delavke_ce, voditeljice_e in predstavnice_ke mladinskih organizacij in organizacij za mlade, bo že drugo leto zapored potekal preko spleta in bo namenjen pogledu mladinskega sektorja na trenutno stanje in pripravi strateških usmeritev. Nacionalni posvet mladinskega sektorja bo potekal v torek, 7. decembra 2021, med 11.00 in 16.00, po spletu. Na posvetu bomo pregledali stopnjo implementacije Resolucije o razvoju mladinskega sektorja in mladinske politike 2014, ki nam bo v pomoc, da se kot sektor opredelimo do kljucnih izzivov in skupaj dolocimo naše strateške usmeritve. Vljudno vas prosimo, da se na posvet prijavite z elektronsko prijavnico za udeleženke_ce do vkljucno cetrtka, 2. decembra 2021. V primeru, da bo število prijavljenih preseglo zmogljivosti, bo število pri organizacijah, ki bodo prijavile vecje število udeležencev omejeno. Virtualni dogodek organizira Listina raznolikosti Slovenije. Digitalna preobrazba zajema razvoj in korišcenje novih digitalnih tehnologij. Za uspešno digitalno preobrazbo je nujno, da se opremo na dejstvo raznolikosti in zavežemo k vkljucevanju vseh. Okrogla miza bo osvetlila vlogo in priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije in prispevajo k boljši vkljucenosti na delovnem mestu. Digitalizacija nam lahko predstavlja oviro ali pomaga pri strateškem pristopu obvladovanja raznolikosti in vkljucenosti. Gosti iz kljucnih sektorjev, vkljucno s predstavniki iz gospodarstva, bodo predstavili izzive, dobre prakse, pasti ter priložnosti. Temo bodo osvetlili z vidika razvoja digitalnih kompetenc, raznolikega zaposlovanja ter obvladovanja podatkov. Spregovorili bodo o priložnostih za zagotavljanje vecje fleksibilnosti pri delu ter na podrocju izobraževanja. 10.12.2021 ob 13.00. Vec informacj najdete TUKAJ. Organizacije, ki zagotavljajo e-storitve za seniorje 55+ na podrocju Mestne obcine Slovenij Gradec in Obcine Mislinja ter organizacije na podrocju obcin Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje so zbrale podatke o svojih e-storitvah in jih objavile v brošuri Kažipot e-storitve za seniorje 55+, september 2021. Oba Kažipota sta oblikovno enaka: skupna naslovnica, enotna oblika podatkov za povezavo (naslov organizacije, telefonska številka, spletni naslov, e-naslov). Na naslovnici so objavljeni emblemi sodelujocih obcin. Poenotena oblika omogoca, da je uporaba bolj enostavna in primerljivost podatkov lažja. Kažipota sta sestavini prizadevanj za e-vkljucevanje v aktivno staranje. Namenjena sta odraslim otrokom 55+, ki skrbijo za starše 75+. Izdala sta ju Zdravstveni dom Slovenj Gradec in Zdravstveni dom Trebnje: Kažipot e-storitev za seniorje 55+, september 2021 – Zdravstveni dom Slovenj Gradec Kažipot e-storitev za seniorje 55+, september 2021 – Zdravstveni dom Trebnje Ekonomska fakulteta v Ljubljan organizira konferenco na temo Marketing in emerging markets in the new normal, ki bo potekala med 30. in 31. majem 2022 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Konferenca bo organizirana v hibridnem formatu. Vabijo vas k oddaji povzetkov ali celotnih clankov iz 12 podrocij marketinga. Rok za oddajo povzetkov je 15. januar 2022, izbrane prispevke bodo objavili 15. februarja 2022. Vec informacij lahko najdete TUKAJ. Evropska komisija je objavila razpis za prijavo interesa za mesta, ki so se pripravljena pridružiti evropski misiji »100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030«, eni od petih misij, opredeljenih v strateškem nacrtu programa Obzorje Evropa. Cilj misije je doseci 100 podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest do leta 2030 ter zagotoviti, da bodo ta mesta delovala kot eksperimentalna in inovacijska središca, ki bodo zgled za doseganje nevtralnosti drugih evropskih mest do leta 2050. Komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel je povedala: »Mesta in regije potrebujemo na celu naših prizadevanj za dosego podnebne nevtralnosti. Pozdravljamo navdušenje in ambicije, ki so jih mnoga mesta že delila z nami. K sodelovanju pri razpisu bi rada spodbudila ne le mesta, ki so že zelo napredovala na poti k podnebni nevtralnosti, temvec tudi tista, ki so v zgodnejši fazi preobrazbe.« Izbrana mesta bodo v ospredju prehoda na podnebno nevtralnost v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in bodo svojim skupnostim prinesla številne koristi, kot so zmanjšanje onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom, prezasedenosti in bolj zdrav nacin življenja. Po prijavi interesa in oceni neodvisnih strokovnjakov bodo izbrana mesta objavljena aprila 2022. Namen projekta je »vrniti državo v upravljanje njenim državljanom in je ne prepušcati oblasti samozadostnih strankarskih “elit”, torej strankokraciji. Cilj projekta pa je uveljaviti tak volilni Vec o projektu lahko preberete TUKAJ. sistem kot enega od orodij, s katerim bi državljanom omogocili sprotni nadzor upravljanja države. S težnjo po cim vecjem dobicku ni nic narobe. Ravno obratno, cilj vsake gospodarske družbe je opravljati pridobitno dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobicka. A zaradi narašcanja zavedanja in oblikovanja nove definicije poslovanja, ki zahteva trajnejšo vrednost za vse deležnike, bi ta cilj moral biti realiziran skozi prizmo družbene odgovornosti. Razmerje med dobickom in družbeno odgovornostjo na novo definira odnos med gospodarskimi družbami in širšo družbeno skupnostjo. Skrajni cas je torej, da iz trajnostnih zavez preidemo na konkretna, družbeno odgovorna dejanja. Pri spodbujanju trajnostnega poslovanja je bistvena podpora vlagateljev oziroma lastnikov. Družbe, ki želijo bolj trajnostno poslovati, morajo poiskati vire t.i. 'potrpežljivega kapitala', kjer investitorji razmišljajo o 'nas' in 'kasneje', namesto 'jaz' in 'zdaj'. Pri transformaciji te miselnosti imajo kljucno vlogo managerji, ki bi morali v osrcje svojih strategij postaviti reševanje trajnostnih vprašanj, ki zahtevajo vnaprejšnje naložbe v prihodnost, pogosto tudi na racun kratkorocnih donosov in povecevanja stroškov. Le takšne naložbe namrec postavljajo temelje za prihodnje, vecinoma še višje donose. Gre za princip 'Worse Before Better' (slabše pred boljšim). Managerji se morajo zavzemati, da bi bili odgovorni ne le svojim vlagateljem oziroma lastnikom, temvec celotni družbeni skupnosti. Trajnostno poslovanje je dolgotrajen proces, a ce se vsi deležniki povežejo in zacnejo trajnostno poslovati skupaj, se lahko izognejo pomembnim tveganjem in se celo medsebojno zašcitijo. Sodelovanje je torej kljucnega pomena. In nenazadnje ima pri vzpostavitvi trajnostnega poslovanja pomembno vlogo tudi regulator, ki bi moral trajnostno poslovanje podpreti z normativnimi ureditvami. A vsak lahko zacne le pri sebi. Zato je morda ravno zdaj pravi cas, da se v praksi na novo osmisli vloga managerja, takšnega, ki se družbeno povezuje in ravna odgovorno do širšega kroga deležnikov. mag. Sanja Savic, vodja pravnega oddelka v PwC Slovenija "Kar seješ, to žanješ. kar rece ali Ce dajce daje l kritiziran; ce IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIV, november 2021, str. 36 CSR Europe NOVICE After a challenging year, let’s take stock and look to the future of education and training in the European Union (EU). The European Education Summit is the annual flagship event of the European Education Area, the EU’s shared vision for a modern and inclusive European education and training sector fit to face the digital and green transitions. You can find more info HERE. Prior registration will not be required to watch the live web streaming, which will be available on this page in English only. The event will take place 9. 12. 2021, 9:30. European Social Innovation Competition is a Competition run by the European Commission, with the support from the EIC across all EU Member States and Horizon Europe associated countries. Each year, three €50,000 prizes are awarded by the European Commission for the best socially innovative projects designed to change the world for the better. European Social Innovation Competition’s Closing Event and Awards Ceremony 8th December, 9.45am – 5.30pm CET More infomation are available HERE, You can replay the SDG Summit 2021 HERE. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIV, november 2021, str. 38 RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE EACEA -Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno podrocje in kulturo je v okviru programa za državljane, enakost, pravice in vrednote 28. oktobra objavila javni razpis za sofinanciranje mednarodnih projektov na podrocju spodbujanja sodelovanja državljanov in predstavniških združenj v demokraticnem in državljanskem življenju v Uniji s tem, da se jim omogoci izražanje mnenj in javna izmenjava mnenj glede vseh podrocij delovanja Unije. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe javnega in zasebnega prava iz držav clanic EU in drugih držav, upravicenih v okviru programa za državljane, enakost, pravice in vrednote. Prijavitelj je neprofitna pravna oseba (civilnodružbena organizacija, izobraževalna ali raziskovalna institucija), partnerji pa so lahko tako nevladne organizacije kot javni organi in regionalne oblasti. Sofinancirajo se mednarodni projekti, v katerih sodelujejo najmanj tri organizacije iz najmanj treh razlicnih upravicenih držav. Glede drugih pogojev in partnerskih zahtev glej razpisno dokumentacijo. Rok prijave je 10. 2, 2022, vrednost razpisa je 17 471 295 EUR. Vec informacij najdete TUKAJ. 5. JAVNI RAZPIS ZA PODUKREP 16.5 - PODPORA ZA SKUPNO UKREPANJE ZA BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB ALI PRILAGAJANJE NANJE TER ZA SKUPNE PRISTOPE K OKOLJSKIM PROJEKTOM IN STALNIM OKOLJSKIM PRAKSAM ZA PROJEKTE EIP Objavljeno: Uradni list RS, Št. 167, Datum: 22. 10. 2021, Stran: 2230 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo projektov Evropskega partnerstva za inovacije na podrocju kmetijske produktivnosti in trajnosti (projekti EIP). Cilj podukrepa: Cilj podukrepa je razvoj rešitev, namenjenih zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje, izvajanju skupnih pristopov na podrocju kmetijstva ali gozdarstva za varstvo biotske raznovrstnosti, izvajanju okoljsko ucinkovite kmetijske pridelave na vodovarstvenih in drugih varovanih obmocjih ali zmanjšanju ali blažitvi oziroma prilagajanju na podnebne spremembe v kmetijstvu ali gozdarstvu, prenos znanj v prakso ter razširjanje rezultatov projekta. Vec informacij najdete TUKAJ. RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE EACEA -Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno podrocje in kulturo je v okviru programa za državljane, enakost, pravice in vrednote objavila javni razpis »Evropski spomin« za leto 2022. Sofinancirajo se projekti, namenjeni spominjanju kljucnih trenutkov v nedavni evropski zgodovini, vkljucno z vzroki in posledicami avtoritarnih in totalitarnih režimov. Prednostno bodo obravnavani predvsem ukrepi, ki spodbujajo strpnost, medsebojno razumevanje, medkulturni dialog in spravo kot nacin za preseganje preteklosti in graditev prihodnosti, zlasti da bi se približali mlajšim generacijam. Razpis je osredotocen na: obeleževanje, raziskovanje ter izobraževanje o zlocinih, storjenih v totalitarnih režimih, krepitev odpornosti, demokraticne tranzicije in konsolidacije Na razpis se lahko prijavijo javni lokalni/regionalni organi ali nepridobitne organizacije, vkljucno s civilnodružbenimi organizacijami, združenji preživelih ter kulturnimi, mladinskimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami, iz držav upravicenk v okviru programa. V projektu morata sodelovati vsaj dve organizaciji, prednost bodo imeli mednarodni projekti. Glede drugih pogojev in partnerskih zahtev glej razpisno dokumentacijo. RAZPISUJE: EACEA -Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno podrocje in kulturo VREDNOST RAZPISA: 8 000 000 EUR DATUM OBJAVE NA RAZPISI.INFO:29. 11. 2021 ROK PRIJAVE; 24. 3. 2022 TRAJANJE PROJEKTA: Od 12 do 24 mesecev. Vec informacij najdete TUKAJ. RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE Evropska komisija je 25. marca objavila razpis za zbiranje predlogov za izvajanje programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ za leto 2022. V okviru tokratnega razpisa je na voljo skoraj 3,9 milijarde evrov. Razpis se nanaša na naslednje ukrepe programa Erasmus+: Kljucni ukrep 1 Mobilnost posameznikov na podrocju visokošolskega izobraževanja (rok prijave: 23. februar 2022) Mobilnost posameznikov na podrocjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih (rok prijave: 23. februar 2022) Akreditacije Erasmus na podrocjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih (rok prijave: 19. oktober 2022) Akreditacije Erasmus na podrocju mladine (rok prijave: 19. oktober 2022) Mednarodna mobilnost in sodelovanja s tretjimi državami (rok prijave: 23. februar 2022) Mobilnost posameznikov na podrocju mladine (rok prijave: 23. februar 2022) Mobilnost posameznikov na podrocju mladine (rok prijave: 4. oktober 2022) Ukrep za vkljucevanje v okviru pobude DiscoverEU (rok prijave: 4. oktober 2022) Virtualne izmenjave na podrocju terciarnega izobraževanja in mladih (rok prijave: 20. september 2022) Kljucni ukrep 2 Sodelovalna partnerstva na podrocjih izobraževanja, usposabljanja in mladine, razen tistih, ki jih predložijo evropske nevladne organizacije (rok prijave: 23. marec 2022) Sodelovalna partnerstva na podrocjih izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih predložijo evropske nevladne organizacije (rok prijave: 23. marec 2022) Sodelovalna partnerstva na podrocju športa (rok prijave: 23. marec 2022) Manjša partnerstva na podrocjih izobraževanja, usposabljanja in mladine (rok prijave: 23. marec 2022) Manjša partnerstva na podrocjih izobraževanja, usposabljanja in mladine (rok prijave: 4. oktober 2022) Manjša partnerstva na podrocju športa (rok prijave: 23. marec 2022) Centri poklicne odlicnosti (rok prijave: 7. september 2022) Uciteljske akademije Erasmus (rok prijave: 7. september 2022) Program Erasmus Mundus (rok prijave: 16. februar 2022) Koalicije za inovacije (rok prijave: 15. september 2022) V prihodnost usmerjeni projekti (rok prijave: 15. marec 2022) Krepitev zmogljivosti na podrocju terciarnega izobraževanja (rok prijave: 17. februar 2022) Krepitev zmogljivosti na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja rok prijave: 31. marec 2022) Krepitev zmogljivosti na podrocju mladine (rok prijave: 7. april 2022) Krepitev zmogljivosti na podrocju športa (rok prijave: 7. april 2022) Nepridobitne športne prireditve (rok prijave: 23. marec 2021) Kljucni ukrep 3 Evropska mladina skupaj (rok prijave: 22. marec 2022) Ukrepi Jean Monnet in mreže (rok prijave: 1. marec 2022) Upraviceni prijavitelji Za financiranje v okviru programa Erasmus+ se lahko prijavi kateri koli javni ali zasebni subjekt, ki je dejaven na podrocju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Poleg tega lahko skupine mladih, ki so dejavni v mladinskem delu, ne pa nujno v okviru mladinske organizacije, zaprosijo za financiranje za ucno mobilnost mladih in mladinskih delavcev ter za strateška partnerstva na podrocju mladine. Naslednje države lahko v celoti sodelujejo v vseh ukrepih programa Erasmus+: 27 držav clanic Evropske unije ter cezmorske države in ozemlja, tretje države, pridružene programu: države Efte/EGP: Islandija, Lihtenštajn in Norveška, države kandidatke EU: Republika Turcija, Republika Severna Makedonija in Republika Srbija. Poleg tega so nekateri ukrepi programa Erasmus+ na voljo organizacijam iz tretjih držav, ki niso pridružene programu. Za nadaljnje podrobnosti o nacinih sodelovanja glej Vodnik za prijavitelje Erasmus+ za leto 2022. RAZPISUJE: Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo VREDNOST RAZPISA: Skupni proracun za ta razpis za zbiranje predlogov je ocenjen na 3 179 milijona EUR, in sicer: izobraževanje in usposabljanje -2 813,11 milijona EUR, mladina ­288,13 milijona EUR, šport -51,89 milijona EUR, Jean Monnet - 25,8 milijonov EUR. DATUM OBJAVE NA RAZPISI.INFO: 29. 11. 2021 Vec informacij najdete TUKAJ. RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE Evropska komisija je v okviru programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije (2021–2027), objavila javni razpis za pridobitev sredstev ERC za potrditev koncepta za leto 2022, ki je namenjen nosilcem ERC raziskovalnih projektov, s tremi prijavnimi roki: 15. 2. 2022, 19. 5. 2022 in 29. 9. 2022. V okviru razpisa lahko glavni raziskovalci, ki so trenutni prejemniki nepovratnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta, pridobijo nepovratna sredstva do 150 000 evrov za trajanje do 18 mesecev. Glede drugih pogojev glej razpisno dokumentacijo. RAZPISUJE: Evropska komisija VREDNOST RAZPISA: 25 000 000 EUR DATUM OBJAVE NA RAZPISI.INFO: 29. 11. 2021 ROK PRIJAVE: 29. 9. 2022 Vec informacij najdete TUKAJ. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov lokalnih akcijskih skupin (v nadaljnjem besedilu: LAS), ki nastanejo pri izvajanju posameznih operacij sodelovanja LAS, tako znotraj države (sodelovanje med LAS) kot z obmocji v razlicnih državah clanicah Evropske unije ali z obmocji v tretjih državah (transnacionalno sodelovanje). Namen podpore: Podpora je namenjena sofinanciranju stroškov LAS, ki nastanejo pri izvajanju posameznih operacij sodelovanja LAS tako znotraj države (sodelovanje med LAS) kot z obmocji v razlicnih državah clanicah Evropske unije ali z obmocji v tretjih državah (transnacionalno sodelovanje). Vec informacij najdete TUKAJ, "Širiali IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIV, november 2021, str. 44 IRDO založništvo ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (2. knjiga – prakticni primeri) Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. ucit. slov. jezika v pokoju Kljucne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 015 Cena: 29,00 EUR Uredniki in avtorji s soavtorji: dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokojenec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti; mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost; mag. Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markic, izr. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. uc. slov. jezika Ostali avtorji: Andrej Kirn, Peter Glavic, Igor Perko, Nuša Basle, Sonja Sibila Lebe, Simona Šarotar Žižek Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 014 Cena: 29,00 EUR IRDO clanstvo POSTANITE CLANI! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svojo konkurencnost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki podpira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslovnih podrocij, osvešcamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Obcasno organiziramo srecanje clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo vec kot 80 clanov ter partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, štu­dentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih strokovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posamezniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato sorazvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clanstvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clanstvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše clane dodatno informiramo o novostih na tem podrocju v svetu. Vec: www.csreurope.org IRDO clanstvo ZAKAJ POSTATI CLAN? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pravice in ugodnosti: sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, promocija clana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogocajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, brezplacen dostop do primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, brezplacna udeležba na srecanju clanov inštituta, brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktualnih dogodkih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), brezplacen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s clanarino, dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). IRDO MOZAIK Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju ter tako prispevajmo k trajnostnemu razvoju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si