RAZDELITEV PROIZVODNJE IN NARODNEGA DOHODKA Vresničenje temeljnih gosptidarfko poli-tičnih smotrov dTUŽbencga plana lnhko za-gotooimo z ustrezrm razdelitvijo proizDod-nje in nacionatnega dohodka. Zaio je tudi zadoooljilev raznih dmžbenih potreb od-visna od u&to&rjene proizoodnje m njene strukture. Shipna proizDodnja in družbeni brulo proizood se r&zdetita na. doa temeljna od-delka: proizoodnjo pruDzoodnih sredsteo in proizvodnjo potroinih tredsteo. V druž-bencm plaiui gospodarskega razooja Jugo-tlax>ije za. l. 195? do 1961 je dnločefio, da se bo druibeni bruto proizood pooečal za 5?,6 odstotka ali pooprečiw za 93 othtotka^ na. leto. Zaradi zagotoDiioe nujne mate^ rialne podlage "a polrmnjo, » kaiero ra-čunatno, je pri tcm potrebno, da se pro-izoodna sredstva pooečajo za 58,8 odstotka ali povprečno za 9/ odstotka na leto, po-trošna sredstoa pa za 55,4 odstotka ali pooprečno 9,2 odeiotka na leto. Proizood-na sredftoa jbsegajo deloonu sredstoa, to je oprcrno in gradltene objekte, ter deloo-ne predmete, to je surooine In drug repro-dukcijski material. ki ga potrebuje pro-izoodnja. potroina sredstva pa različne proizDode za osebno pofroinjo, druibeni standard, za potrebe driamuh organoo in Ijudske obrarnbe. ZadoDoljitne raznih družberiih poircb ni mogoče zagotooiti samo na po<[lagi lastne proizoodnje. Pri tein im-a važno ologo tucli zamenjava z inozemstvom. Ker je ena iz-med temeljnih nalon, gospodarske pclilike za prihodnje razdobje zmanjšanje pri-Tnanjkljaja v zamenjavi z ino2enis1'>om, jc potrebno hitrejc povečeoati izooz blaga in uslug kakoT uvoz. Zato je z družbemm pla-nom določeno, da se bo izooz do 1. 1961 povečal za povprečno 11.9 odsfofka n-a leio, ud&z pa za 8 odsiolkoo. SKVPNO IN NETO RAZPOLOtLJFVA SREDSTVA Sredstva. ki n&m osianejo po zamenjam z inozenisloom za razdeliieo, da bi zado-vtoljili različne družbene poirebc. imenu-jemo skupnd razpoložljipa sredstna. Ker izvajamo politiko znizanja 'primanjkljaja v zamenjaoi z inozeinsioom, laiiko skupno razpoložljioa sredstna do 1. 19f>) pooečamo v bnlj počasnem tempu, kakor bo naraščal druibeni bruto proizvod. Nnjveč skupnn razpaložljimh sredsteo (to je približno 5? o(!>totkov) uporabljamo za pntrebe proizcodne potrošrik. Od tcgn manjši dcl (pribliino 53 odsloik. ) so sred-stva, ki služijo za nzdrževanje in zamenja-vo nedanjih delonnih sredsteo (opreme in gradbenih objcktor?). a večji del (pribliinn 513 odstofka) shiži kot potrošnja deloonih predmcton (fo je zurouin in drugega re-produkcijskcga maieriala) za potrebe pro-izvodnje. Če od skupno razpoložljimh sredsten od-štejemo srcdstoa. ki služijo za ozdrženanfe in zamer.jaoo delovnih sredsfcv. in tista, ki služijo kot potrošnja delonnih predme-tot>. ontanejo tako imenovana neto razpo-loiljina xrcdstua. V sfntkiuri skupno raz-položljioih sredstev, ki jih določa diruž-bcni plan od /. 195? do 1961, sndelujejo neto razpoložijiva. sredstr>a s približno po-vprečno 43 odstertki na leto, Neto razpo- ložljioa sredsloa so dejansko nurodni do-hodek, ki je ]xmečan ati znianjšan za raz-liko med planiranim izoozmn in uoozom. Nefo razpoloiljioa sredstoa ratdetimo po gdarsk! politiki, ki jo izvajamo, tia akiimulacijo ali neto g(*&iKxlars.ke inoc-siicije, osebno potrošnjo in druibcni stan-dard, držaone organe, Ijudsko obrambo ter /la družbene rezeroe in na nerazvrščeria sredstva. AKUMVLACIJA Akumulacija ali neto gospodarske inve-slicije obnega sredslua. ki sluiijo pooeča-nju razpoiožljioih proizbodnih. skladon in tako omogočajo realizacijo pngojeo za po-večauje proizovdnje ali razširjeno repro-dukcijo. Akumulacija obsega sredstba, s kalerimi se pooečujejo temeljni proizoodni skladi (zinogljivosti) iii obratni proizoodni skladi (ali obratna sredstoa), kcr osako pooečanje proizoodnje praoiloinu terja. da se poprej poDcčajo ti skladi. ker jc od akumulacijc odpisnc povečanje proiiood-njc, je razdeliiev sredsteo za akunuilacijo eden izmed najoazncjših momentoo pri uresničc>Danju določene gonpodarske poli-tike. Z družbenim pltinom je določeno, c/a bomo od neto mzpolniljivih sredsteo v razdobju od 19" do 1961 odoajali za po-trebe akumulacije pooprečno 19,6 odstoika na leio. Ker sivo v minulem razdobju (cxi l. 1952 do /956/ razporejali za akiimulacijo pooprečno 22,5 odstotka nelo razpoložlji-oih sreditfeD na lelo, to ponieni. da raču-namo z rela&ionim znianjšuiijem rfcleža akumulacije n skupni razdetilni. Do teh sprememb prihaja zaradi izoajanja pnliti-ke poDCČenanja' žinljenjskcga standarda v prihodnjpm razdobju, ki lerja. da cnloaja-mo v ta namcn ocč, razen iega pa je Uidi mogoče. da iudi s počasnejžirn pooečanjem akumulacije uresničimo povečanje proiz-vodnje, s katerim računamo. - Za polrebe oscbne polroinjc in družbe-ncga standarda je določeno, da bomo raz-delili n razdob^i od L 195? do 1961 po-oprečno 64,1 odstotku neio razpoložljioih sredstev na lelo, medlem ko snio v isz-dobju 6d 1. 1952 do 1956 razdeljeoali po-nprečno 62,4 odstotka na lelo. To pomeni, da računamo s liitrejšim porastom srcd-steo za žioljPTijski siandard (o.Kebna po-troinja in dmžbeni standard) od pooeča-nja neto razpoioiljivih sredstev. V okniru skupnega poaečanja sredsteo za y.it>ijenjski etandard je daločeno hitrejise jKmeianje sredstei? za druv.beui standard kakor sred- . steu zu osebn^ poirošnjo, ker so v minulom razdobfu tvuii bolj zanstajalu. Sredstva za osebno potrošnjo obscgajo sredstoa, ki nn potrebna za zadonoljitev skupne ozebne potrošnje v držam, to je sredstva, ici se nanašajo na pvtroinjo oseh proizvodov za ospbno potrošnjo, kakršni so žinila. irtdu-strijsko blago, različne prmznodne ushige in podobno. Sredstva za druibeni standard so sredstva. ki shižijo za pooečnnje s1a-ndoanjsko knmunalne dejaitnosfi. prosvei-ne in kiilturne dejaononti kaknr tudi za zdranštoene in focialne dejapnosii. Ta sredmtna slnžijo poiemtakem tudi za zgra-diteo potrebnih objrktoo irt nakup opreme za razhiriten teh dejavnosti kakor Uidi za nakup različnega potrošnega blaga, ki slu- ži za redno funkcioniranje teh dejaunosti. V planu razvoja od l. 195? do l. 1961 po-svečamo največjo pozornost stanovanjsko komunalni graditm, tako da. te bodo tudi v ta namen pooečala ustrezna sredstva z na-jhitrejšim tempom. PČTEEBE DRŽAVNIH ORGAHOV 1N LJUDSKE OBRAMBE Za poirebe driaonih organoo in Ijudske obrambe botno z druibenim planom od i 195? do L 1961 razdeljeoali pooprečno 1G,6 odstotka neio razpctloiijioUi sredsteo na leto, medtern ko smo v razdobju od l. 1952 do l. 1956 odoajali o enake nmnc-ne pt>t>i>rečn0 15,1 odstotka neto razpcdož-Ijioih sred$1ev na let-o. Tako zmanjianje deleža teh sredtfeo o razdelitoi nelo raz-položljinih nrednleo hkr&ti z opUanim zmanjšatijem akumulacije ornogoča, da bo-mo znatno oečja sredetoa odoajaU za iio-Ijenjnki staiidard kakm- tiuli 'za družbene rezerve in nerazorščeita sred&tva. Po drugi strani so možnosti, da bomo tudi s tako zmaujianim deležem zagvtooili nujna, sredsloa za normalno funkcioniranje teh dejaonosti. toliko bolj. ker *o ne pomeni zmanjianja sredntoo za navedene potrebe o absolutnih zneekih, temneč samo znatno zmanjšanje tempa pooečanja. Določeno je nnnireč da se bodo ta sredstva povečala od l. 195? do !. 1961 pooprečno za 2 od- -stotka na leto. ker pa se bodo neto raz-položljioa sredstvn povečala z znatno hi-irejiim tempom, bo priilo do prikazanega zmanjšanja deleža teh sredstev x> tkupnih neto razpoložljioih gredstmh. ¦ DIUZRF.SE REZERIE 1 1S NERAZVRSCENA SREDSTVA ^ Z družbenim ptatiom od l. 195? do 1961 je doloeeno: da bmno od neto razpoložlji-nih xred.=!ev odnajuli pooprečno 57 odstot-ka na leio za druibene rezerve irl neruTvr-ščcna sredstDa. Naj takoj poudarimo, da n miiiulem razdobju r> ta iiamen večinoma uismo odoajali nobcnih sredsteD. Razdeli-icn sredsieo za režeroc in nerazorščena gredstoa je nmogočena z optenno razdelit-oijo na razHčne kategorije potrošnje. V našili nr/nicrali je niijno. da razorstimo takn velikn srcdsina kot rezeroc in da jih v planih obdriirno kot nerazvr&čena. Drui~-bene rezerve in nerazorščena srcdstna slu-žijo predosem kot zavarovunje pred raz-iicnimi nepričakoDanimi okoliščinarni, ki lahko med vreoničeoanjem piana učinku-jejo rui gospodarska gibanja dmgače, ka-kor je bilo mogoče dLiti, ko se }e p!an irdeioval. Razen lega tako omogočanvo, d& prkiemo med ure*niLevan')vm plana do tiMrejšega jtooečanja jx>xajnezri4.h potrnšnih kategorij, kakor je bilo doiočeno s planom, kolikor bodo lo lerjale polrebc, a da bndo likrati ostali odnosi iia tritiču ntabilni. Del druibenih rezerv in nerazvršeenih sredsteo bomo uporabljali za obUkitDanjo družbe-nih rezern. ki se netiehno pooečujejo. upo-raliiti pa jih je mognče samo n $krajni sili, to jp o pruneru zelo liudili sušnih let, zelo oeiikih motenj na mednarodnem trzi-&ču. d primeru oojne in podobnih okolU ščin. Drugi del teh sredsteo bonio upo-rabljali kot druzbeno rezerno za operalio-no opliuanje' zuezc na uresničenjc določe-nih planskih nalog, kolikor $e bo v ta namen poknzata poireba. za inieroencijv na Iriifču itd. Največ ieh srcdsiev pa ne bomo razprttili r> poscbne skladc. lemoeč jih bnmo razdelili med operatirmim ures-ničpvafijem plana s posredooanjem triišča, s čimcr bo prišlo do dotočenih korekfur v l>1aniranU) oelik>ih in odnosih v ra7de-litoi sredsteo. S. J.