Zvonček budi.
Ob robu potoka                              Lapuha pokliči,
bel zvonček poseda,                       presneta pokora!
veselo porednež                              Ne veš več? Pred mano
iz travice gleda.                              zmer vstaii on mora!««
Takole on draži:                            »Aha, zato skril je
»Zaspanke zaspane!                        grdun koledarček ...
Kaj niso še vaše                            Tako jaz izpustil
• mar srajčke oprane?«                     bi marsikak parček.«
Že očke mencajo                            Res. Malo je zrojil, trobentice zlate,                        .         ušesa mu stresel,
marjetice Ijubke                             ker vse mu je liste
pregrinjajo trate.                            po tvati raznesel.
»No, regratek, kaj bo?«         ~         In zvonček odpravil
spet dalje jezi se.                           spet se je na loko,
»»Počakaj še malo!                         ker solnčece stalo
Tako ne mudi se.                            precej je visoko ...
Albin Čebular
—                                                                                                                        —
-     •    . ¦                                  . ,                                                                                    .                                       239