V Ljubljani, 5. aprila 1902. Leto VI. Štev. 2. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč! bnavlja sedemdeseto se leto, odkar Ti žitja luč je zasvetila; v korist rojakom delo započeto z uspehi je preteklost okrasila, sedanjost Te časti in se Ti klanja globoko vdana Ti od spoštovanja! Ta moč plamenov, ki skrivnostno vstane, ko pride noč in nas zaziblje v spanje! Iz tihih domov v plašno noč izgnane bežč družine, a njih domovanje na kup grmi in se v pepel seseda, nad razvaline strah hiti in beda. Let mladih svojih Ti si vztrajno silo človeštvu na oltar položil v službo, v ponosno rast je seme čisto vzklilo: ob sebi čvrstih mož Ti zbral si družbo ki danes v bran še druži se ljubeče, ko moč plamenov se zbudi preteče. O kolikrat in kolikrat — kdo vedi? — prišel si na pomoč Ti s svojo četo, da s smelo roko pot zaprl si bedi in v pokoj spet uklel moč ognja kleto da solze si otrl, nesrečne tešil, kar trud ustvaril, Ti pogina rešil. Kar storil si dobrot, ob Tvojem godi najlepše Ti je pač odlikovanje, v kar Ti življenje mirno, dolgo bodi, ponosen danes Ti si lahko nanje! A med rojaki Tvojimi ostala zaslužena na vek bo Tebi hvala! GASILEC Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. — Za neudo stane vsaka številka 20 vin. 8 ft A S I L E C Franc Doberlet. Črtice v spomin njegove sedemdesetletnice. veseljem primem za pero, da spišem po svojih skromnih močeh spomenico možu, ki si je stekel nevenljivih zaslug za gasilstvo v naši mili domovini in nje stolnem mestu, beli Ljubljani, pa tudi ne malih zaslug v sosednih kronovinah. Cii in krepak 38letni mož, stopil je prvi v vrsto boriveev za gasilstvo na Kranjskem in v isti dosegel 70. leto svojega plodonosnega življenja; a še sedaj, ko šteje že sedemdeset let, je duševno in telesno čil in svež, še vedno mu je največje veselje gibati se v krogu gasilcev, ki ga pa tudi spoštujejo in ljubijo, kakor otroci svojega očeta, in kateri so mu tudi nadeli to ime, ki ga v polni meri zasluži in s katerim se ponaša. Franc Doberlet se je rodil dne 6. aprila 1832. 1. v Ljubljani v trnovskem predmestju. Šolski pouk je dobival v tedanji župni trnovski šoli eno leto; potem je pohajal normalko in tedanjo realko, dokler se ni začel učiti ta-petarstva, za katero rokodelstvo je imel izredno veselje. Vedno se je učil in spopolnjeval svoje znanje z raznimi risarijami v dekorativni stroki in postal v tem pravi mojster in strokovnjak. Uvažuje, da mora vsak rokodelski pomočnik.v tujino, da si znanje popolni po raznih krajih in delavnicah, prijel je tudi naš Doberlet za potno palico, obhodil več krajev, vedno se učeč; dobro si je zapomnil vsako novost v svoji stroki in jo obdržal, da bi jo pozneje koristonosno uporabil. Prišedši nazaj v domovino, ustanovil si je 1. 1857. lastno delavnico in trgovino s hišno opravo; spojil je s tem tudi dekoraterstvo. Kmalu so zasloveli njegovi izdelki zbog solidnosti, trpežnosti in finega okusa, ne le po naši domovini, ampak tudi daleč preko njenih meja. Kot dekorater izvršil je več krasnih spomina vrednih del. Prenovil je pred prihodom presvetlega cesarja v Ljubljano 1. 1883. notranje dekoracije v starem deželnem gledališču, a tudi dekoracijo novega deželnega gledališča so večinoma Doberletovo delo. Izvršil je dekoracije tudi v gledališču na Reki, poleg tega pa še krasno opravil več palač v Opatiji in drugod. Poleg te trgovine zasnoval je «prvi zavod za pokopavanje mrličev v Ljubljani», kar ni mala stvar, če se pomisli, da je v raznih dekoracijah, vozeh in opravi precej glavnico naložene. Priredil je mnogo krasnih pogrebov, da ni v tem pogledu Ljubljana zaostala niti za mnogo večjimi mesti, kar sami tujci priznavajo. Ko so pripeljali telesno ostanke slavnega Kopitarja z Dunaja v Ljubljano, priskočil je «Slovenski Matici» hitro v pomoč s tem, da je brezplačno oskrbel prepeljavo z kolodvora na pokopališče, in s tem pokazal, da je tudi zvest sin svojega naroda. Užival je tudi zaupanje svojih someščanov, ker so ga isti volili v občinski zastop, kupčijsko in obrtno zbornico, v upravni odbor meščanske imovine itd. V vseh korporacijah je marljivo deloval in užival spoštovanje tudi nasprotnikov, ki pa pravzaprav niso bili njegovi nasprotniki, kajti užival je in še uživa spoštovanje obeh strank, zbog povse koncilijantnega vedenja in ker je bil vedno vnet le za blagor svojih someščanov. Doberlet se je poročil dne 2. julija 1860. 1. z Leopoldino Harisch z Gradca. Bog mu je dal šestero otrok, od katerih m žive še štirje: Franc, Leopoldina, Rajko in Viktor, ki so vsi dobro preskrbljeni. Družinsko njegovo življenje je mirno in srečno, le leta 1901. 25. januarja je njegovo gospo zadel mrtvoud, a je vendar v toliko okrevala, da zamore sama hoditi, in da ostane družini ohranjena. Poleg vsega navedenega imamo pa z Doberletom opraviti kot s prvim gasilcem v naši domovini in to hočem v kratkih potezah očrtati, da se bodo tovariši še bolje seznanili s svojim «očetom», in isto tako tudi precejšnji del občinstva, ki menda še ne pozna tako dobro delavnosti moža, čigar ime je sicer itak daleč na okrog znano. Po vzgledu drugih mest, sprožil jel. 1869. tedanji ljubljanski župan gosp. dr. Josip Suppan misel na ustanovitev prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani in poveril to misijo someščanu Franu Dober-letu, ki je že prej za gasilstvo deloval. Doberlet, ki je bil provizoričnim načelnikom ustanavljajočega sc gasilnega društva po gospodu županu imenovan, podal se je 1. 1869. na potovanje, da prouči naprave in pravila vže obstoječih gasilnih društev. Ko se je povrnil v Ljubljano, sklican jo bil ustanovni shod v gostilno «pri Virantu», kjer je Doberlet razložil svoje misli. Leta 1870. bilo je gasilno društvo v Ljubljani, kot prvo na Kranjskem, ustanovljeno in stalnim načelnikom bil je izbran naš Doberlet. Dne 12. junija 1870. 1. bilje prvi gasilski shod v Ljubljani, kamor so dospeli tudi gostje iz Zagreba, kjer je Doberlet tudi pripomogel k ustanovitvi tamošnjega gasilnega društva, iz Siska, in iz mnogih drugih krajev. Za razne posebne čine gasilnega društva došla so Doberletu kakor tudi odboru mnoga priznanja, od katerih naj bodo omenjena le najvažnejša. Dne 29. aprila 1872.1. priznanje mestnega županstva, radi gašenja ognja v Vodmatu, kjer je gorelo v hramu z opojnimi pijačami. Dne 21. julija 1872. 1. priznanje celega mestnega sveta za dosedanje delovanje gasilnega društva. Dne 7. aprila 1873. 1. priznanje gospoda c. kr. deželnega predsednika grofa Auersperga za neutrudno delovanje pri velikem ognju v Gornji Šiški. Dne 24. aprila 1877. 1. priznanje c. kr. deželne vlade za požrtvovalno delovanje pri velikem požaru na Viču. Dne 14. decembra 1877. 1. priznanje mestnega župana za požrtvovalno delo pri požaru v Špitalskih ulicah. Dne 18. oktobra 1878. 1. zahvala c. kr. upravne komisije garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani za pripornoč pri prenosu bolnih vojakov z kolodvora v bolnico. Priznanje in zahvala c. kr. okrajnega glavarstva ljubljanske okolice z dne 1. avgusta 1871). 1 za pripotnoč pri gašenju požara na Igu. Zahvala županstva z dne 22. novembra 1878. 1. in 9. decembra 1879. 1. za pripomoč pri sprejemu in pogoščenju domačih vojakov, vračajočih se iz Bosne in Hercegovine. Dne 15. in 16. avgusta 1880. 1. vršila se je desetletnica ustanovitve gasilnega društva v Ljubljani, kamor je tem povodom prišlo veliko gasilcev iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Hrvatske in Istre. Ta dan bil je pomemben, izročil se je namreč našemu Doberletu zlati zaslužni križec, katerega mu je presvetli vladar z odlokom z dne 5. avgusta 1880. 1. radi njegovih zaslug za obči blagor milostno podeliti izvolil. Blagoslovila se je ta dan tudi nova parna brizgalniea, ki jo je mesto društvu podarilo; bil je pravi dan veselja za vse stanove, brez razločka narodnosti. O priliki slavnosti 600 letnice združenja kranjske dežele z Avstrijo odlikovan je bil Doberlet z odlokom z dne 11. septembra 1883. 1. z zlatim zaslužnim križcem s krono. Dne 20. marca 1887. 1. izrazil je deželni odbor kranjski svoje polno priznanje za delovanje pri požaru starega gledišča. Dne 12. maja 1887. 1. zahvalilo se je županstvo v Kamniku za hitro pripomoč povodom požara v smodnišnici in dne 5. julija 1887. 1. izreklo je istim povodom c. kr. državno vojno ministrstvo, potom poveljstva 3. voja v Gradcu zahvalo in priznanje. Dne 6. maja 1888. 1. ustanovila se je «Zveza kranjskih gasilnih društev», kateri je Doberlet še sedaj načelnik. Ni moj namen o delovanju zveze poročati, ker je to vsakemu gasilcu dobro znano. Dne 12. avgusta 1894. 1. izvolil je občni zbor zveze svojega načelnika častnim članom, to je največje odlikovanje, ki je sploh zamore dati. Za zasluge, ki si jih je pridobil Doberlet po nsodepolnem potresu 1. 1895., izrekel mu je presvetli vladar z Najvišjo odločbo dne 19. julija 1895. 1. svoje Najvišje zadovoljstvo. Vže dne 30. maja 1895. 1. izreklo mu je c. in kr. vojno ministrstvo svoje priznanje in zahvalo za ustanovljenje in zagotovilo transportnih oddelkov v slučaju vojne. Povodom odstopa g. Doberleta kot načelnika ljubljanskega gasilnega društva izročil je gospod župan Hribar v novem «Mestnem domu» častno adreso mestnega sveta, poudarjajoč Doberletove neminljive zasluge za gasilstvo sploh in za ljubljansko mesto posebej; Doberletova zasluga je mej drugim, da ima ljubljansko gasilno društvo svoj krasni dom, ki mu ga je jedva najti blizu jednakega. V priznanje zaslug Doberletovih za gasilstvo sploh izvolila so ga nastopna društva svojim častnim članom: 1.) Tovarniško gasilno društvo bratov Tschinkelnov v Lobozicah dne 9. septembra 1873. 2.) Prostovoljno gasilno društvo v Oberkreibitz-Schönfeld dne 9. maja 1873. 3.) Dobrovoljno vatrogasno društvo v Zagrebu dne 9. maja 1875. 4.) Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku dne 8. svečana 1885. 5.) Proštov, gasilno društvo v Celovcu dne 6. aprila 1889. 6.) Proštov, gasilno društvo v Kranju dne 7. aprila 1893. 7.) Zveza gasilnih društev Kranjske dne 12. avgusta 1894. 8.) Prostovoljno gasilno društvo na Studencu-Igu dne 19. avgusta 1894. 9.) Proštov, gasilno društvo v Kamniku dne 26. avg. 1894. 10.) Prostovoljno gasilno društvo v Spodnji Šiški dne 30. decembra 1894. 11.) Proštov, gasilno društvo v Krškem dne 1. julija 1895. 12.) Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji dne 6. oktobra 1895. 13.) Proštov, gasilno društvo v Postojini dne 9. avgusta 1896. 14.) Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince dne 22. novembra 1896. 15.) Prostovoljno gasilno društvo na Krki dne 18. novembra 1897. 16.) Proštov, gasilno društvo v Ljubljani dne 7. maja 1899. 17.) Proštov, gasilno društvo v Šmariji dne 9. marca 1902. 18.) Proštov, gasilno društvo v Škofljici dne 16. marca 1902. Poleg teh društev je Doberlet še častni član veteranskega društva v Ljubljani in sicer od 24. julija 1875 in prostovoljne rešilne družbe na Dunaju od 27. aprila 1895. Kot človek je Doberlet poosebljena ljubeznivost in skromnost. Kot načelnik zveze jo umeje modro in preudarno voditi in se vedno za gasilstvo poteza na merodajnih mestih; to vse stori brez najmanjše sebičnosti, kajti on je žrtoval v gasilske namene vže sam veliko iz svojega. Kot nadzornik gasilstva daje dobrohotne in odkritosrčne nasvete, kako bi se ena ali druga stvar dala zboljšati, kot izobražen mož ne pozna pristranosti, v ostalem pa hodi svojo ravno pot, ne oziraje se ne desno, ne levo. Mili Bog nam našega očeta ohrani še mnogaja leta, da bode v jeseni svojega življenja še veselega srca mogel gledati na drevo, ki je iz malega semena vzklilo in se tako krepko razvilo, da razprostira svoje veje in odrastke širom naše domovine. Gasilci pa se vedno ravnajmo po uku svojega očeta, s tem ga bomo najbolje častili in zadovoljen bode koncem svojega žitja vzkliknil: «Bog je blagoslovil od mene započeto delo, ki bode še poznim naraščajem v blagor in korist!» Na pomoč! Fran Ks. Trošt. Prostovoljna gasilna društva na Kranjskem v kronologični vrsti. (Z * zaznamovana društva niso pri zvezi.) z»P. Ht«V. 1 m e Sodni okraj Leto UHtH- nove Načelnik Btov. članov 1 Ljubljana Ljubljana 1870 Stricelj Ljudevit 68 2 Krško Krško 1871 Rupert Anton 24 3 Radeče Radeče 1872 Hrunschmidt Vilko 21 4 Vič-Glince Ljubljana 1874 Jenko Ivan 28 5 *Metlika • Metlika 1875 Gangl Leopold 50 j 6 Novomestö Novomesto 1876 Gustin Adolf 62 7 Škofjaloka Škofjaloka 1876 Debelak Ivan 63 1 8 Kočevje Kočevje 1878 Arko Ivan 37 9 Vrhnika Vrhnika 1878 Mayer Karol 34 10 Dolenji Logatec Logatec 1879 Smole Josip 30 11 Koprivnik Kočevje 1879 Wüchse Ivan 24 12 Kranj Kranj 1879 Pečnik Alojzij 67 13 Dolenjavas Ribnica 1880 Merhar Ignacij 33 14 Domžale Kamnik 1880 Janežič Matoj 25 15 Postojina Št. Jernej Postojina 1880 Petrič Matija 60 16 Kostanjevica 1881 Novosele Franc 23 ! 17 Toplice Novomesto 1881 Zupanc Josip 33 18 ♦Veliki Otok Postojina 1881 Jurca Franc 62 19 Vipava Vipava 1881 Mesesnel Ivan 32 20 Begunje Radovljica 1882 Gašperin Ivan 28 21 Črnomelj Črnomelj 1882 Spreitzer Anton 48 1 22 Kamnik Kamnik 1882 Fajdiga Josip 45 Zap. ntev. 1 m e Sodni okraj Leto usta- novo Načelnik Štov. članov 23 Mokronog Mokronog 1882 Povše Alojzij 30 24 Nemškaloka Kočevje 1882 Loške Andrej 34 25 Stara cerkev dto. 1882 Siegmund Matija 30 26 *Svetli potok dto. 1882 Tschinkel Matija 18 27 Šmarje Ljubljana 1882 Babšek Ivan 28 28 Horjul Vrhnika 1883 Marinčič Ivan 23 29 Radovljica Radovljica 1883 Resman Vinko 32 30 Studenec-Ig Ljubljana 1883 Trošt Franc Ks. 40 31 Bizovik dto. 1H84 Verbinc Josip 27 32 Kočevska reka Kočevje 1884 Schneider Peter 20 33 Trebnje Trebnje 1884 Zupančič Franc 22 34 Tržič Tržič 1884 Mally Karol 60 35 Bled Radovljica 1885 Rus Ivan 35 36 Bohinjska Bistrica dto. 1885 Piber Matija 41 37 Borovnica Vrhnika 1885 Drašler Anton 32 38 Šmartno Litija 1885 Porenta Gregor 40 39 Verd Vrhnika 1885 Jelovšok Karol 35 40 Višnja gora Višnja gora 1885 Škufca Josip 20 41 Št. Vid pri Zatičini dto. 1886 Lavrič Josip 27 42 Cirknica Cirknica 1887 Werli Franc 34 43 Litija Litija 1888 Preželj Karol 25 44 Lukovica Brdo 1888 Mlakar Luka 20 Zap. «tev. 1 m e Sodni okraj Loto usta- nove Načelnik Štev. elanov 45 Planina Logatec 1888 Kovšca Anton 23 46 Stari trg Lož 1888 Mlekuž Tomaž 50 47 Spodnja Šiška Ljubljana 188H Maurer Vilko 35 48 Št.Vid p. Ljubljani dto. 1888 Belec Anton 49 49 Žužemberk Žužemberk 1*88 Dereani Jakob 32 50 Polliovgradec Vrhnika 1889 Rihar Franc 29 51 Dob Brdo 1890 Mahkot Anton 26 52 ♦Gradac Metlika 1890 Stipančič Ivan 15 53 Dovje Kranjska gora 1890 Janša Ivan 30 54 *Idrija idrija 1890 Šepetave Josip 38 55 Mengeš Kamnik 1890 Majdič Vinko 23 56 Zagorje Ilirska Bistrica 1890 Domicelj Alojzij 24 57 Belapeč Kranjska gora 1892 Mittendorfer Josip 34 58 Dol Brdo 1892 Šimenc Franc 30 59 Kranjska gora Kranjska gora 1*92 Budinek Franc 38 60 Morovec Kočevje 1892 Mihitsch Pavel 20 61 Št.Vid pri Zatičini Višnja gora 1892 Uršič Anton 28 62 Žiri Idrija 1892 Mlinar Jernej 27 63 Dolenjavas Cirknica 1893 Mele Luka 24 64 Kropa Radovljica 1893 Hafner Luka 36 65 Leskovec Krško 1893 Riedl Karl 24 66 Jesenice Kranjska gora 1893 Trevn Anton 39 67 Crni vrh Idrija 1894 Lampe Ivan 35 68 Gorje Radovljica 1894 Črne Vinko 45 69 Ilirska Bistrica-Trnovo Ilirska Bistrica 1894 Domladiš Albert 40 70 Komenda Kamnik 1894 Mejač Andrej 32 71 Mojstrana Kranjska gora 1894 Košir Josip 32 72 Predgrad Črnomelj 1894 Majerle Peter 15 73 Ribnica Ribnica 1894 Rudesch Anton 41 74 Stari trg Črnomelj 1894 Bižalj Mihael 24 75 Stari log Kočevje 1894 Krisclie Anton 29 76 Breznica Radovljica 1895 Finžgar Ivan 20 77 Nova vas Lož 1895 Modic Franc 31 78 Poljane Škofja loka 1895 Šubic Valentin 29 79 Senožeče Senožeče 1895 Čehovin Janez 14 80 Dolsko Brdo 1896 Rovšek Ivan 18 81 Hiušuje-Slavinje Senožeče 1896 Milhavčič Josip 23 82 Krka Višnja gora 1896 Bregar Ivan 26 83 *Velike Lašče Velike Lašče 1896 Doganoc Ferdo 23 84 Gorenji Logatec Logatec 1897 Lenassi Julij 31 85 Koroška bela Kranjska gora 1897 Potočnik Anton 52 86 Moste Ljubljana 1897 Zakotnik Franc 24 87 Preddvor Kranj 1897 Urbančič Janko 27 Zap. štev. 1 m e Sodni okraj Leto usta- novo Načelnik Štev. Članov 88 Selce Škofja loka 1897 Hajnrihar Ivan 28 89 Brezovica Ljubljana 1898 Klemen Franc 21 90 Bohinjska Bela Radovljica 1898 Ropret Anton 26 91 *Cerklje Kranj 1898 Kern Ivan 25 92 Dobrova Ljubljana 1898 Dolinar Anton 23 93 Loški potok Lož 1898 Thumherr Ferdo 36 94 Mošnje Radovljica 1898 Kocjančič Franc 28 95 Mozelj Kočevje 1898 Lackner Ivan 54 96 Rateče Kranjska gora 1898 Jalen Josip 36 97 *Reintlial Kočevje 1898 Lackner Mihael 20 98 Sodražica Ribnica 1898 Fajdiga Franc 29 99 Škofljica Ljubljana 1898 Ogorelec Vinko 41 100 Vinica Črnomelj 1898 Lovšin Franc 39 101 Železniki Škofja loka 1898 Košmelj Franc 46 102 Kamna gorica Radovljica 1899 Udir Franc 40 103 * Dolga vas Kočevje 1899 Klun Franc 20 104 Šmartno pod Šmarno goro Ljubljana 1899 Lavtižar Franc 29 105 Št. Peter Postojina 1893/99 Žele Peter 24 106 Razdrto Senožeče 1899 Michieli Ljudevit 27 107 *Rovte Logatec 1899 Kogovšek Franc 23 108 Št. Rupert Mokronog 1899 Kovačič Blaž 30 109 Onek Kočevje 1899 Stimpfl Josip 26 110 *Selce Postojina 1899 Dekleva Ivan 16 111 *Semič Metlika 1899 Stezinar Leopold 14 112 Šenčur Kranj 1899 Kuralt Franc 36 113 Štefanja vas Ljubljana 1899 Anžič Anton 23 114 Voglje Kranj 1899 Globočnik Mihael 20 115 Sv. Gregor Velike Lašče 1900 Oblak Franc 26 116 Leše Radovljica 1900 Slapfiak Julij 20 117 Moravče Brdo 1900 Detela Alojzij 32 118 Motnik Kamnik 1900 Aubelj Ivan 19 119 Staraloka Škofja loka 1900 Dolenc Franc 56 120 Trata dto. 1900 Pintar Ivan 25 121 Dobrepolje Velike Lašče 1901 Pirnat Ivan 40 122 Gameljne Ljubljana 1901 Virk Franc 23 123 Gotenice Kočevje 1901 Sumperer Janez 25 124 ♦Sv. Križ Kostanjevica 1901 Ruper Ivan 23 125 Škocjan Mokronog 1901 Rabzelj Ivan 28 126 Orehovica Novomesto 1901 Potočar Franc 39 127 Pirniče Ljubljana 1901 Hujan Janez 20 128 Srednjavas v Bohinju Radovljica 1901 Cvirn Janko 50 Tovarniška gasilna društva. 1. *C. kr, tobačna tovarna, sodni okraj Ljubljana, leto ustanove 1874, načelnik Tomc Ivan, Število članov 34. 2. «Papirnica Vevče, » » » » » 1879, » Hirscliegger Josip, » > 40. 3. *Jesenice-Sava, » » Kranjska gora, » » 1892, » Haas Anton, » > 54. Za grasilcel Slavno kopališko ravnateljstvo knez Auerspergovih toplic v Toplicah na Kranjskem objavlja nastopno ustanovo prejasnega kneza Karla Auersperga. «Aktivni gasilci zadobe proti izkazu z legitimacijo 50% popast kopališke pristojbine ako isti stanujejo v knezovih hišah. — V mesecu maju in septembru zadobe tudi ta popust, ako tudi v privatnih hišah stanujejo.» Tisti gasilci, ki so potrebni gorkih kopeli, naj se na ta razglas ozirajo. Legitimacijo ali potrdilo, da so gasilci, dobe pri svojem načelniku. 91 Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, cevij in ognjegasilnih. predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov R. A. Smekal v Czechu pri Prostejovu podružnice: Zagreb-Praga-Smichov odlikovan s 113 svetinjami, častnimi diplomami i. t. d. priporoča se za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic po najnlžjl ceni kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste po zdatno znižanih cenah. Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let S spoštovanjem Podružnica R. A. Smekal —Zagreb. Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.