Iz naše organizacije. Društvene vesti. -i- Učiteljsko društvo za siovenjgraški šolski okrai je zborovalo dne 18. avgusta 1921 ob skoTaj polnoštevilni udeležbi.  Uvodoma ic izrazil tov. predsednik iskreno sožaljc n:id bridkn izsubo, ki je zadcla našo državo s smrt.o njenesa prvega kralja Petra I. Velikc;_:a Osvoboditelja. Pokoj veliki njegovi duši — a V svoji slavi nam ostane večno živ! — T_) izjavo s slavo-klici na pokojnena kralja so poslnšaii vsi zfooroivalci stoje. Nato ie oozdravil tov. predsednLk navzoče, zlasti prof. Gvajca iz Maribora, ki se je tako priiazno odzval naš&mu povabilu, dalje še strokovnesfa učitelja K. Sovreta in abit. E. Vaupot, ki. sta prisostvovala zborovainju kot gosta. — Ke^ tokrat ni bilo društvenih poročil, ki bi jih moralo rešiti članstvo na skupnem zborovanju, je predav.il takoj prof. Ovajc »o risainju v ljudski šol'«. Prcdavatelj, ki je pri_!iian strokovnjak v risanju, nam je slikal z izredno tcmeljitostjo prejšnje in sedanje stanje risarske metode. Predaval je prav na/orno in iiašteval ninogovrstnc ipripornočke, ki »lajšaj. i-čke.iu tcžkoče Pri poučevanju tcsa prcdrneta. — Keierat je bil izredno temeljit, zato se predsednik profesorju iskreno zahvali. Na splošno željo vseh navzočih je obljubil gosp^id  profcMir podati svoio metodo v risanju v kratk'h skicah.  Koneono sc še sldene sogla-sno, da se pošlje poverjcnišivu L'.'U v Ljubljani vloKa, da se nai  uvedejo enotne potitnice. Žcleč vsem naivzočim prav prijetne počitnice, zakljnči predsednik zborovanje. + Učiteljsko druitvo za Svetolenartski okraj je zborovalo 6. in 9. avgusta t. 1., obakrat pri Sv. Trojiei Sl. g., prvokra_ s prav dobro udeležbo, če je tudi biilo preloženo zborovanje na 9. t. m. Zvedelo se je namreč dan poprej, da dospe šef za prosceto naše pokrajinske vlade !v zborovanju, radi katerega je bilo vse na nogah. V lepo oikrašer.i solski sobi z eksotioninii cvetlicami in tepihi po zaslugi g. Eme Vobičeve in Ilenrike Kovačičeve se je zbralo raz.un 90% društvenikov obilno število odličoiih gostov, katere pozdravi predsednik radostnega srca, posebno pa dobrodošiega šefa za prosveto, g. dr. F. Skaberneta. Po njegovi želji se je izvrševal dnevni red. Predvsem se ie izročila krasno izde lana diploma tov. ravnatelju Radi Kopiču. K)t 40letni šolnik, učit. zastopnik v o. š. s., bivši drsuštveni predsednik, posebno pa kot junak izza 1. 1914. na šentlenarškili zagrizenih, da neznosno osovraženih tleh, je to odlikovanje zaskižil v polni nieri. Vse mu je čestitalo in priznalo njegovo izvenredno narodno delovarije. Na to se ie zapela »Lepa naša doanavina«. Do solz ginjen odlikovanec se srčno zahvaljuje vsem ter izraii v svoji skromnosti, da bi ta dragoceni dar v teh časih lahko nadomeščal že njemu podeljena pola z origina.nimi podpisi vseh društvenikov. — Dopis tov. Jos. Rajšpa iz Ormoža se prečita, v katerem se zahvaljuje za izkazano društveno Pijeteto njegovemu rajiicmu nad 50 let delujočemu očetu. To je bil v_or učitelja, časten društven član, dolsoleten blagajnik, a v šoli dobrini mil, nereduim strog, skrben za njih bodoči bksor, zato živi še danes med ljudstvom v najblažjem spominu. Slava mu! — Dopis g. nadaornika za šol. vrtnarstvo A. Škulja se prečita. V njem sporoča tov. Skulj, da je za dan 6. t. rn. zadržan, vsled česar se je njegovo predavanje ;>reložilo na dan 9. t. m. Predavanje g. dr. Skabenieta je bilo zelo zanimivo. V nad 2 uri trajaj.čem govoru je podajal navzočim z-lata navodila za prosvetno delo. Potrebna je vsestransia naobrazba učiteljstva, ki ima sicer prvo in najr flogiavitnejše delo v šoli; učitelj pa nosi ime tudi za narod, med katerim živi, da tudi zanj deluje. Gospod šef je priporočail pristop h Jugoslov. Matici in CMD. Priporočal je, naj se vsaik resno poprimc poiika o državnem jeziku, marJjiivo cita »Naš list«, »Srbski književni glasnik«, »Prosvet..i glasnik moderne knjižervnosti« itd. Ljudstvu je p&magati izven šole. Ooje naj se obrtno - nadaljevalne šole, dalje petje med narodom; ustanavljajo se bradna in sokolska društva, go]i na] se orglanje, ccriiveno petje, gosli itd. Tudi naj se prirejajo tečaji za kmetijstvo, trtorejo, sadjarstvo, živinorejo, čebelorejo in razna dru&a potrebna predavania. Poučevati je Ijudstvo o davkih, proti alkoholu, gojiti je dramatičua društva ir. naj se povsod ustanavljajo odseki za prosvetno delo. — Učiteljski stan je elitni stan. V bodoče se bo delovaio za 6 letnikov učiteljišča. Naš jezik in srbohrvaščina se morata Intenzivno goiiti, nikjer več naj se ne nemškutard. Z vzorno šolo se mora začeti prosvetno delo z vsemi divševnimi in telesnimj močmi posanneznika v blagor našega naroda. Te smernice so bile sprejete s hvaležnlm srcem vseh navzočih, kar je pričalo vsestransko | wm**w1M^ *.__.«_-•• ..n . uvvii.j >-~—• jv j-- I pritrjevanie gospodu govorniku. Tov, predsednik se niu prav toplo zadivaljuje, povdarjajoč živo potrebo tega pouka v sedanjih časih, zagotavljajoč ga, da bo pravi narodnjak srčuo rad storil vse dobro za svoj naroc. Po tem predinetu se o vprašanju sprejemt uruštva mešč. š. uč. v UJU sklene, da iinajo delegati glasovat! na skupščiui proti sprejeanu. Nadalje se sklene na podlagi poročila g. nadzornika za vrtnarstvo A. Škulja in g. dr. M. Kovačiča, da se vrši prihodnje zborovanje v torek 9. t. m. Po sklenjenem dnevnem rcdu je bil skup.ii obed pri Oolobn, kjer so se vršMe spodbujajoC-Liiapitnice za_ vnefo, narodno delavanje. V torek 9. t. m. se je zbralo 70% društvcn,kov z nekateriui. gosti. K.r ie bil g. Škulj ra-.h opasne bolezni svojega si.na — petošolea np/avieeno zadržan, razmotrival je g. prof. dr. M;::Vs Kovačič o cdmstvu naše dr/.ave, _ iije iu.t..;.'.r.Liiji vrlo zanimivo nad celo uro, za kar ie /..1 laskavo pohvalo. Prosimo ga šc vcčkrat! Vsled imenovanja in odhoda iz našega «kr.ja g!.. tov. Ztnagc Trošt, ki je 22 let vr.o dclcvala pri Sv. An.orni Sl. g. in Ajitonijc Kabja.i, 10 li?t pri Sv. Bencdiktu Sl. i;.. se oboina. prirc-k prisrčne poslovilnicc. Predsednik zaključi zborovanje žc'.cč vsci.i naivcselejšc počitinice! K sklepu izrazi še željo, da se novembra zopet podnoštevilno zberemo v Št. Lenartu Sl. g. -.- Slovenjebistriško učitejjsko društvo jo zborovalo, dne ls. avgusta t. 1. v dekliški šoli v Slovenski Bistrici ob poivoljni udeležbi. Predsednik tov. Karbaš sc spotninja v začetku zborovan.a smrti Njega Veličanstva kralja Petra I. — Osvoboditdja, ki je navdaJa srca troimenesa naroda z globoko žalostjo. Izraža vesclje, da se je ohranilo dragoceno življeuje kralia Aleksandra, obžaluje, da se je posrečil naklep komunista, ki je umoril delavnsga ministra Draškoviča. Naglaša z veseljem, da se ie Vidovega dne sprejela ustava, prvi pogoj državnega napredka. Pozdravlja vse navzo-če, posebno pa dr Pivka, kateresa idealno delovanje poznamo še celo vrsto let pred vo.ino in za časa vojne, po znauno tudi njegove zasluge za naše ujedin.enje. Pozdravlja soste, tovariša Kumarja iz CreS- njevca in tovariša Kregarja iz Laporja ter ome- nja, da je k društvu pristopil nov član, tovan? Oaberšček iz Makol. Predsednik z ostrimi besedami obsoja, da se nekaieri člani našega društva redoma odlikujejo s s-vojo odsotnostjo. Kar smo dosegli, in to je mnogo, je vse delo oriianizacije; netovariško je, uživati sadove njcnega dela, a jo prej in potem prezirati. Pri orihodnjem zborovan.u S€ otojavljo v -Tovarišu« vs! oni, ki so brez tehtnega vzroka izostaii. Zapisnik zadnjega zbarovania se prečita In odnbri. Prcdscdnik omenja, da je društvo poslalo na vse šole našega okraja vabilo k rednim pevskim vaiarni Odzvale so se samo tri šole. Navdušuje tovariše in tovarišice za to stroko prosvetnogd drlovanja in želi, da bi našlo v novem šolskem letu več zanimanja. Ker jc nova čitanika za II. šolsko leto predrasa, — stane namreč 28 K, — se obrne aruštvo potom organizactie na višji šolski svet, da temu odpomore. Nafo poroča predsednik o seji širšega sosvetn v LjubliaTii, pri tem pai ne navaja poročii, objavlicnih v »Tavarišu«, temveč svoje osebnv vtiske, -- ki so poshvšalce jako zanimali. . Nadalje poroča, da je odbor izvolil delegate za sknpščino v RogaSko Slatino in pozivlje navzoče, naj se je udeleže v največjem Šte^ilu. Zaradi sprejema dmštva meščanskošolskega učiteljstva v UJU ie zbrano učiteljstvo mnenja, — ki /a bodo tudi delegati zastopali, — na] meščansko šolski »čitelii, ki so vendar izrastli iz naših vrst, ostanejo pri naši organizaciil, pr! vsein tem pa imaio lahko svojo strokovno organizacfjo. Nato prcdava dr. Pivko o telovadbi in s:cer ne splošno, temveč podaja snovd za neka] telovadnih ur, ta snov pa je pr&ladna za vse stopnje Dobrodo^šla bo zlasti šolam, ki nimaio telovadnicc in telovadnega orodja. Rtdovne vaje nimajo povsod uspeha, samo igrice pa tudi ne zadostujejo. Rajalne vaje so pa ono, po katerih doseže učitelj strumnost, eksaktnost in disciplino svojih čet veliko lažje nego .. redovniimi vajami, poleg tega so te vaje za učitelja kakor za učence iako zanimive. Gosood dr, Pivico najn je nato obrazložil iako nazorno nekatere vaje, iz katerih se lahico razviiaio različr.e kambinacije. Poslušalci so sledili zanimlvemu in nazornemu predavanju z velikim zanimajijem. V imenu učiteljskega društva se predsednik iskrer.o zahvalil g. predavatelju. Ko ie bil dnevni red izčrpan, želi predsednik vsem zborovalcera vesele počitnice ter zaključi zanimivo zborovanie. Iz Jugoslavije. — Skupščina U.IU. Olavni odbor iJdruženja iugoslovanskega učiteljstva v Beogradu ie sklenil. da se vrši letošnja učiteliska skupščina z,a celo državo meseca oktobra v Zagrebu. — O naši skupščini v Rofiagki Slatini ie princsel -Slov. Narod« dne 6. t. m. kriisea pisaa uvodaik. ki ga sklepa z besedami: »Ugromno oa koristno delo je izvršilo naše vrlo ujjiteljstvo dne 3. in 4. •:. m. v Rogaski Slatini. Cast takemu učiicj.istvu! Vsa aapredna. vsa demokratična iavnost mora pi>dpjrati naše učitelie. ki s>. vu"li bojevuiki za procvit šole v aaši svobodni domoviai in za trdno boui.ižm.st Jugoslovensiva!« Kl.rikalni listi so posvetili naJi -kitpščini mnogo .pozornosti. vPosebno se /aittavnjo \r tov. Ciangla in Jelenca! Na \ .sc nai inn bc le la odgovor. da klenkaiii'.) blato n. doseza vrlin obeh inož ni ni v siaaa oiaajati aašega zaupanja do a,'ii. ki sta s! yfa pridobila s svojiin del'.ai in znsluirami za u.čitei.istvo in slovenski iiavc.l Klovelo ostanejo toiei kleve.iiiktin1 Nail)oli.si odgovor sc pa zrcali v sklci ili skupščine. ki jih prinasamo v dan.:šn.itm poročilu in v katerili bodeta našl.i tndi ona največ zadoščeaja. kcr viditu. da korakaaio v njili duhu riaprej! Obrekovalce našega at'.uiu te lcpmi piiSiciui i;o zobeb članek tov. Knafliča v šrevilki 35 aašega lista. Na Knafličev poziv ic vloženih do daries p;">;i manborskeniu .»Slovenskeinu Gos!..f_ar.:u". i\i se ie drzail aar>asti štajersko i!č:tel.it-t vo z lzirazom »davčni špiccljni -<. aad 201. tužb. V eai zadniili številk se skaša pobožno mariborsko Klasilo izgovariati itr nriobcuie nckako izjavo. v k-iw-\\ preklicuie svo.ie žalitve. Koliko isi\renosti ie. v takil' iziiivi-li nasih iuisin"otiuk'>v. le znano. Zaio ie ediaa prava pot sodišče. da se enkrat za vseie.i onemogoči izbmhe klerikalne besnosti proti šolj in učiieljstvu. — Učiteliska tiskarna na ljubljanskem velikem seimu. Tudi naša tiskarna ie razstavila svoje izdelke na Uubljanskom veloseiaiu tor |:i-ireJila prav okusen kotiček na nrostoru med liubljanskimi irrafičnnni zavodi in knjigarnami. Kot posebnost v tei izložbi ie zlasti omenjati novn vzarčao kniigo. kakršne nisino imeli prilike videti nikjer drugod pri drugih podobnih tvrdkah. Občo pozornost so vzbujali tudi razstavlieni šolski zvezki, k'ir ie vsekakor razveseljivo znamenje za razvoi tega našega krasno aapreduiočega zavoda. 0 priliki \elesejma ie posvetilo ljnbljansko -»hitro« z dne 6. t. m. Učiteljski tiskarni kai lepo pisan članek. v katerem izvaja sledeče: »Iz ene najstareiših tiskaren. iz bivše tiskarne »Klein 6i komp.«, se je osnovala leta 1906 »Učiteliska tiskarna« ter začcla poslovati 1. nilvia istega leta. Kmalu se le tiskarna preselila iz purvotnih pirostorov v Stritarievi ulici v večje 1'iostore v Gradišče .šicv. 4. Tudi ti novi prostori so postali kmalu protesni. Zavod ie začel proaičavati \iipraš.#.in.ie o gradnji svojega lasmesa Joma. In res, že leta 1910 se je tiskarna nreselila v nove lastne moderne tiskarnlške prostore v Fraričiškanski ulici št. 6. Zaradi vedno novih inveslicij se ie »Učitcljska tiskarna<s tako opremila. da ie daneb med prvimi fjrafičnimi zavodi v Sloveni.ii ter more izvršiti tudi največja naročila in zadostiii najskrainejšim zalitevam. Za tiskanje not ima tiskarna dobro oliranjen notni. materijal na razpolago. Tvočni stavek izpopolnjuje.io tri.ie stavni stroji. ki so v obcatu noč in dan. da se postaviio časopisi in kn.ii.re v naikraJSeni času. Za tiskanie izgotovljenega stavka so na razpolago 4 brzotisni stroii m a mali stroji (Tigel), za časopise pa rota-iiski stroi. Da sc pospeši tisk kniisr. si ie liskarna nabavila tudi dvoobratni brzoliskalni stroj znamke »Windsbrant« v fcrmata 96X130 cm z avtomatičnim vlagalnim aparatoin >Universal«. Ploščnata stcreotipi.ia za knjigotisk in okrogla srereotipija za rotaciiski tisk z vseml pomožninii siroji in aparati izpopolnjuje moderno uredbo tiskarae. Za vezavo v tiskarni tiskanih knjig iina tiskarna svojo lastno knjigoveznico. kjer se izgotavljajo tudi druga v to stroko spadajoča dela. Po preobratu leta 1919 je tiskarna zaradi i;einanjkan.ia šolskih zvezkov uvidela potrebo ustanovitve izdelovalnice šolskih zvezkov ter si nabavila vse potrebne stroje za to panogo. Rastrirni stroi za črlanie. šivalni in rezalni stroji omogočaio. da se izdela v lastnem zavodu nreko 20.000 zvezkov na dan. Zaradi novih nabav stroiev pa bo mogla izdelovalnica šolskih zvezkov izgotoviti dnevno 50 do 60 tisoč vsakovrstnih zvezkov. To so glavni obrisi delamožnosti »Učiteiiske tiskarne«. ki bo tudi v napirei posvečala svojo največjo pozornost izgraditvi in izporpolnitvi grafične stroke v Sioveniji in Jugoslaviji sploh.« Za lene besede smo liablianskemu »Jutru«. ki stoii od svojega početka ob naši strani ter zaslediuie z odkrito simpatijo razvoj naše organizaci;e. prav iz srca hvaležni. — Šolsko vodstvo v Adleši6h j. razstavilo na ljubljanskem velesciaiu krasae vzorce doaiače belokranjske obrti. Občinstvo ie skozi \se dni napolajevalo razstavni prostor. kjer ie daial tov. Račič potrebaa pojasaila k posaaiezaim j n'ediuetv)ia bek;kraajske narodiie umet\ aosti. Prelepe doinačc vezeniae so vzbuiale splošn.) pozm'iiost. Poleg Račiča iina tu svoje zasiage- iov. Poldka Bavdkuva, ki je r..'.zstavila |)rav lepe vzorce \ tej stroki. Zanimiv je bil v Kačič^vem prostoru oddelek. posvičea ui.mači preji. Tu se ic kar trlo radovednega občiastva, ki ie z zaaiinaniem cpazovala postanek bcleua d(,inačega platna. Tov. Rajiču. ki sc ni strašil truda in izdatkov. zaaioroiuo na lcni prirevlitvi le čestiiaii. Našcl naj bi oL-ilo posiiemovaleev, da otmeiao lutšo narodno nmetnost pozabljenosti ter jo dvignemo na višlno, kt jo v polni aieri zasluži! — Vse one, ki se obračaio zaraiii r.lač itd. na uredništvo in strokovno tajr:ištvo opozar.iaino aa Ročni zapisnik, kaierega vsebino navajaiuo v dana5n.ji številki pod »Književnostjo«, ker aa.ideio v njem vse določbe, ki se tičeio naših plač, Jraginjskih doklad, službane dobe itd. Obrtne in trgovske nadaiievalne šole. Učiteljsivo leh šol je imelo dne 4. siipteinbra v Rogaški Slatini sestanek. na kaerem se je sklenilo to-le: 1. Monorar z t \sako tedensko uro znašai v bodoče zii izprašano učiteljstvo 40 D in za aeizp-ašano pa 32 D. 2. Za vodstvo vsakega rarreda 25 D na leto. 3. Pouk nai se vrši ob delavnikih; kjer se pa mora vršiti pouk zaradi krajevnih raztner tudi ob neaeliah. pripade učitelju za nedeljski pouk dvoini honorar. 4. Vodstvo o. n. š. pripada liudskosolskemu učiteljstvu (n. pr. Novo inesto). 5. Za kritje mora skrbeti edinoie država. ki na.i prevzanie vse obrtne in trgovske nadaljevalne šole in imenuje za te šole stalao ačiteljstvQ s pirejeaiki učitelistva osnovnih šol. V tem slučaju odpadejo posebni hoaorarii. 6. Izvolila se ie deputaciia treh članov (Baeblcr. Dimnik. Rant). ki nai s.ori vse korake v dose.vro teh sklepov. 7. Solidarnost učiteljstva cVtnih nadaljevahiih šol ie pogoi! Doklt-r se tem oi^ravičenim zahtevam učitel»stva ne pokaže od poklicanih faktor.iov dobra vol.ia. toliko easa se pcčaka, s pričetkom oouka. — Telovadni tečaj za učitelie v Ljubliar.i se je pričel 8. avgusta. končal pa 3. septembra t. 1. Prireditelji so ga zasncva!i v savslu naredbe ministrstva prcsvete z dne 19. janaarja 1920. O. N. Br. 374. Vodil j.a je profesor Bajžeij. ki ,ie eden izmed neumornih delavcev aa tclesn<_i-vzgo.inem polju. Tečai ie bil zasnovan i>reni:šljt'no. po jasncai načrtu in stvos/eui redu. Predavatelii so bili izbrani strokjovniaki iz sokolskib. vrst. Vsak ]e ;mel svo.ie posebae i^anoge. za katere se ic lahko temeljito piripravil in iih potem metodično in sistematicno priučeval. Tenni deistvu ie nripisovati izredno dober uspeh .teča.ia_ V teča.i se je nriglasiio baje okrog 70 ačiieljev. obiskov.alo ;<a ie ¦>_, končalo pa 36. Pouk je traial vse dni. razen nedel.i in prazaikov. Pričcl se je ob 7. r.ri do 11. aire? odnosno do 12. are ter od 16. ure do 18. ure. odnosrio od 13. uire do 18. ure. Vsa teoretično podana snov se ie tadi praktično izvedla. Zlasti nicxodi:no in praktično vežbanie prostih vaj ie vsakomur deiansko potisnilo >-pomen telovadbe« v celo niišičevje. Prvi teden si imel občutek. da imaš brbet. roke. boke in stegna .papolnovna razrezana. Predavatelii so živahno poučevah vsak svoj predmet. Vodja Bajželj: lestvs, plezala, gred. iiziologija; Vidmar: sestav. raznctorosti, nauk o orodjn. Čobal: proste vaie. drog. bradlja; Svetlič: redovne vaje, laiika atletika; Drenik: k!ji, koni; Jeras: zgodovina. palice. skoki; Kozak: koza, ig.re. kolebnica; Marolt: plavanje; dr. Rus; pirva pomoč; dr. Jamer: higijena. Učna tvarina je bila razvrsčena tako. da ie v sistema obdelana snov pripravliala pot metodicni ii. praktični izvršbi; praktično vežbane vaje ene panoge pa sc vai naslednie panpge. Največia utrujenost in zaposlenost se ie"pokazala zato v drueem in tretjem tednu. Teča.i so pcsetili: šef sosveta rninis_rstva proraeta z univerzivetnimi pToiesorii v Zagrebu ia Ljubljani. poverjenik za uk in bogočastje dr. Skaberne. viš. šol. nadzcrnika Poljanec in Gangl, ki se je tudi osebno udeležil kot zasiopnik učne uprave uoslovilnoga večera. ki so ga priredili obiskovalci recaia predavateljem. Pod vodstvom g. Bajžlia se je teča.i udeležil večiih telovadnih in športnih tekem. tako v Ljubliani kot na Bledu. Podpoco ali brezplačno ndeležbo ie omogočil vodia ki ie z \so \ neiuo pomai;al učitelj_'.vu na.uuje takrat. kadar ie bilo v naiveoa sili: zaio , bodi lzrečeaa najlepša zahvala njeniu, i kot vscin. ki so tečai oaiogočiii. Vsak. ki '¦ sv; ie vsai malo zanimal za snov. ie i riI dobil loliko. da ne bo več v zadivgi. kui ka voditi telovadbo. Kot pre-.-iea si s0 ! rocatil konci tečaja. Prvi tečai ie usre! sno končal; ietos saio naeli i nliko in ! dolžnrst mi. drn.ro leto. tovansi. io inia| te Vi! I. S. — Društvo upok učiieuh. va širne Slovenije naznanja. da bomo astanovilj ^kapiK.t učitelisko društvo ^ou nopi moč učiteliev širiie. Hovenije«. 1' :<\i\ laiiko \-sak iičitcli. Katcri ,ii: yr\ »Seihsiiiffe der ! Lehrerschaft Steiermarks« opusti ono iiemŠKO društvo! Vsi aktivni m upokoieni učitclji dobiino naše drastvo za šin.o Sioveniio - doina! Poročali boaemo pozneie se podrobne.ie. — Državno posoiilo. Učiteljska kuspodarska zadruga v Beogradu je podpisala 100.000 K diržavnega posoiila. - Obinejni škandal. — Uporaba šole za iniekciisko bolnico. Po pievraiu so trpele vse žole ob meii več ali rnani radi ptniiaa.ikania učifeljev. Močao le bila prizadeta šola v Prevaliah. ia ko ic koncno na to šolo prišlo dovol.i ačitelisiva. se je kliub pomanjkan.u aajrazličneiših učnih sredstev storilo pač vse. kar ie bilo po danih raznierah mogoče. Če <e romisiiaio. da so nekateri razredi itneli tekoiu. leta do 10 različnih ačnih moči. poteni si vsak pedagog nrore predstavliati mizeriio ki ie bila. V prebivalstva seveda ni Iprevladovala ljuber.en do takih razmor in kakor vedno ie bilo teniu krivo r.čiteUstvo tudi tukai. katero mnen.ie so iz\ cstni elementi izrabili za hujskani-i nroii nje-:i iv..u. soli. ustroia pouka itd. Hazmerc -O poslaiale v tem oziru tako slabe. c!a ie trebalo energije požrtvovalnih učiteljev, aa ni celokupno učitelistvo zaprosilo premestitve. Sele po letošnjem nadzorovalnein uspeliu je utihnilo zlobno obrekovar.ie. pa meiida samo za kratek čas. V Prevaljah ie začela razsaiati giriža in sola se ie nret\'orila v iolaico. Konoal se ie pouk predčasao in bo za doluo dobo še polcss onemogočen. Zaseglo se ie vso šolood stanovanjanadučiteljevega do razredov. Podali so se protesti po -županir krajnemu solskemu svetu. šolskeaui vodstvu. a vse zaman. Niso se našli rač i rimevnejši prostori za bolnico in tako smo, v nričakovanju. da okrop. 300 otrok ne bo pol leta pouka deležno. P-a ie protestiralacbčina ie razamljivo. kajti ne samo. da otroci ne bo.lo pouka deležni, temveč tudf ^"sled deistva, da občina ne zmore stroJkov za popravo posiopja tal. belienja itd.. ki so '/. higijeničnega stalisčii potrebni proclno se bolnica pretvori zi pet v ši^lo. Stroški bodo narasli gotovo preko' 50.000 K, za koje se ni iskalo kritja. predno se ie spravila bolnica v solo. l)otledno bo pozno ieseni ponebala griža, in ko bo treba ..opravila v šoli. bodo najbrže demisionirali občinski itiožje. ka.Ui odgovornosti za take stroške ne prenese. lahko vsak. Popravila se bodo ne sainovsled slabih klimatičnih razmer zavlekia. ampak kakor povedano tudi iz razlo«rov.' krit.;a. pomanjkanja materiiala, itd. Gospod okrožni zdiravnik se ie izrazil. da ie itak zadnii čas. da ?e šola popravi. a vendar bi želeli^ da bi ne bilo tega treba. \-sIed takih vzirokov. ki zadržukio pouk za nedocrledeti čas. Sola ,ie že davno¦" ootrebna popravil. Poleg te^a sto-.ii tesno ob železnici iz Nemške Av..trije. Kako se pač mora.io spogledovati inozemci ko se voziio mimo šole, ki ie že odzunai videti nehigijeniška. Kdo bo torei kril stvoškepopravil? Kakor smo se informirali. ie v bolnici v šoli 90% rudar.iev in samo v drugi vrsti so občani drugih nrivatnih poklicev. Ako ^remogovnik^ grofov Henklov ni bil v. tem oziru zadosti preskrblien. nosi on vse te stroske pop .avil. Ce pa povorieništvo za socijalno skrbstvo nekaj doda. če vlada sama končno prispeva in če se vsi ti faktorii zavedajo, kai ie obme.ino življenje. imamo uipanje. da se reši zadeva čeravno ne v zadovoliivem času. pa vsai na tehnično zadovoliiv način. Več občanov in mnogi dclavci so izjavili. da v slučaiu slabega roopravila niti ne pošliejo otrok v šolo. ker bi z drueim poletjein zopet začela še v večji ner| razsaiati griža med šolsko mladino. V očigled vseh teh nezaosnih razmer se na" proša iavno višji šolski svet v I.jubljani. da se zanima za to zadevo ter reši on čast šolskih ofolasti p^o svoii znani pre" vdarnosti in to prejkoslei. da ae zatnudimo preveč vsl.ed zanikrnosti. — Kai se godi v Prevaliah. Pcjen smo pod tem naslovom: Ne bo ga kraja v Me/iški dolini. ki bi ne bil tako podvržen raznim epidemijam. kakor so r-rv ,p pi-.vali-. V/rok za ta pojav je iskati v skr^-.iao slabih stanovanjsikih razmernh :,, t:> p;)scbao v tistih porsonalnih hišah, j^i so zidane proti vseni bUi.eničnim pravilom. lzbodišče bolezni so stranišča teh \-\\s. ki so precei orimitivna. Letos razsaia \- toia kraki hudo griža. ki si ie izbrala Iq precei žrtev. Zdi se aam. da se kraievna zdVavstvena oblast iji zavedala jvoie odgovornosti. da b; bila dala kar v začetku pirve slučaie primerno izoliirati, ^mpak ie čakala. da se ie bolezen tako razpasla. da ni bilo več drugega izhoda, Kakcr ph zaseči šolsko poslopje za bolnico. Učiteljstvo je siccr protestiraio iu (inozorilo oblast na veliko momlieno in ir.aterielao škodo. ki bi io povzročil tak" u.crep. pa bilo ie vse zaston.i. Pripoinniti ie treba. da ie šola skoro vsako lcto radi kakc epidemije za več ali. man.i časa^ zaprta — Stranka. ki je bivala y šolskom poslopiu - - bivši šolski nadzornik g. KoMt\ ie moralu izi>r azniti stanovanje. Ob¦čma. ki \f dala povelje za izpraznitev. ie roteni nakazala g. K. stanovanje. obstoieče iz ene sobe s kuhiiiio v neki gostilai. kar Pa ie strctaka ki iina otroke in gosnodinjstvo. odločno odklonila. Ne občina in ne okraino glavarstvo ni hotclo rrcvzeti ianistva za povračilo škode. ki jo ntrpi stranka radi deložiiran.ia. ^ele po . reteku Uolgih dni. griža si ie pa meu •em daljo zbirala svoie žrtve, jc stanovaniska oblast nakazaia gospoda K. del stanovan.ia. ki ea ima •zasedenec.a nek •odstavl.iem neaiški nradnik tuka.isn.iega ireinotrovnika. Stanovan.ie bo šele tcda.i <iocela izpraznjeno. ko dobi odstavljeni ivradnik iz Beoirnida dovolienie za izvoz ¦svojili kromienia v Avstri.io. Dotlei pa se porata obe stranki zadovoljiti s skupno luhin.io. (!) Da ie tak položai za obe prizadett stranki zelo inučen. bo sleberni uvidel. Učiteli. ki bi se potegoval za nadučitel.isko mesto v Prevaliah. bi torei ne "bii nikoli varenv da era lepeea dne. če šoio spet rcklainiraio za bolnico. ne vržeio na cesto. Moral bi aied driigim pu:Stiti tudi vse nasade na zelo obsežaem šoiskeni vrtu. Pripomniti ie še treba. ua ic vrt ob cesti in že oar let z npinan.kliito ograjo ozir. ie sploh ni o čcmcr sc je laiiko prepričal višii šolski nadzornik g. ¦Gabršček. ko ie nadzoroval r»red kratkem šole v Mežiški čiolini. O zadevi bonio svoičas še poročali. — Poziv učiteliem vrtnarjem. Vsi tisti. ki želite naročiti za pomladno ceKitev iabolčnih in hruševih divjakov, storife to do konca tega meseca! Tovariši iz | fcivše Kranjske in iz Prekmaria pošljite *¦ naročila meni. oni iz bivše Sta.jerske pa tovarišu ^kulju! Cena podlogam bo za Prvovrstno blago po 1 K. za drugovrstno UG vin.. za podloge. ki iih bo treba še!e nik.rati pa 50 vif. Sicer pa čitaite »Sadiar.ia« ki prinaša tozadevno oznanilo! Na zdar! Črnagoj. — Vurbera; pri Ptuju. Še nam je v spominu živahen nastoip tukajšnje šolske  Emladine Vidovega dne Dne 28. m. m. ie  fPam ta mladina zopet nudila priietno za-  pmvo. Dasiravno je bil vzpored prireditve  TDrecei obširen. ie bilo gledalcem vse pre-  kratko. ki kai radi gledajo naše malčke  Ha gledališkem odru. Eden učenec in ena  ^Čeiika sta z vzaniim govoTstvom govo-  fila v siovo tovarišem ia tovarišicani. ki  ,so tekpm šol. leta dopolnili 14. leto. Naj-  T>oliša učenka ie ginljivo slavila prvega  kralia iugosl. države. kralia Petra Osvo-  boditelja. Temu je sledila dekl. »lugo-  slaviji«. ki je bila nekak uvod k petju..  »Klic Sokolov«. kjer so nas nežni. čuv-  ^tveni glasovi opozarjali na neodrešene  »rate na Primoriu in v Korotanu. Nad vse  <|obro pa ie uspela igrica »Bratovska  litibezen« Ostali del vzporeda ie z igro-  K''znimi prizori »Pijanec«. »Županov sin«  žn s solapetiem -.>Alkohol lindska bol« raz-  :<Wel vsestransko škodliivost pijančeva-  ^ia. Do solz ie marsikaterega _r.anil žu--  ^anov sin. ki ie vsled popivania zabredell  *ako daleč. da ie ubil .svojega sopivca in  ^»kvartavca. zato ga odvede onožnik v  *e.o. Pred odhodom prosi starše odpu-  ^nia in tolaži ir.ater: »Ne bodite preveč  . ^ostni, sai bo še vse dobro.« Da bo mla-  i ^a. ki «e tako skrbno vzgaja. ponos  i «rza-ye. roditeljev in vzgoiitgljev, ie pač  ^Htno^ Dobiček se ie porabil deloma za  "rehranitev ub^gih šolarjev na poučnem  "^etu v ptuiski g/rad in v muzei. za ostalii  T1 J>a se nabaviio mladinski spisi za  "^azelino šolsko mladino. , — Člannrina in darila za učiteljskii  jonvikt. Posetniki hotela »Bellevue« v  ^°s:aški Slatini so zložili dne 2. septem--  loV^* ^" — Stiene Serafina iz Sostrega  '_ i ~ Učiteliski zbor v Kostanjevici na  J0|enjskem 35 K. žjI — Za Učlteliski rezer _ni sklad ie zlo1 10 učitelistvo v. Rogaški Slatini 1100 K..  — BrezobresUiejia PosoiUa za učilel.ski konvikt so poUpisaii zborovalci v Rogaški Slaiini b^.UOU K. — Za učitel.^ki zdraviliški dom v Rogaski blatmi «_o podpisali zborovalci UiK' 4. scptoaibra 30.00U IX. — Za CirU-Mctodovo družbo so zložili učitel.jski jU- in 20ietni jabilarji v Rogaški siatini 1GUU t\. — Za Učitcljski konvikt so darovali: rraajo Vendraaiiii, aadučitelj St. LenairtLaško 50 K; Jana Brišnikova.. učiteljica, Orla vas pri biaslo\caa 400 H. — Klerikalue zahteve aa šolskem poljtu. Kot kroaisti beiježinio siedeče _klepe-klerikalnega shada: V šolskem odsc<\a katoliskega siioda aa Brezjaa so bile -srre.iete sleaeče resolucijc: 1. Upoštevay.:č velike ploaietijke. verske, gospodarskc in kultunie ra/iike zalitevamo siovensko pokrajiasko šolsko avtoaoini.io. 2. Otroci krščaaskih siaršev aa.i poaajajo )e v šole. ki iiaajo za podlago Kristusova aačela. 5. Učeace katoliških- -taršev smeio poučevati in pouk nadzorovati le katoliško aiisleči in živeči učitelii ia nadzoraiki obeh spolov. 4. Zastopniki staršev inura..o iaieti odločilno besedo v vseh solskih korporacijah. 5. Pouk v svetnili predinetili naj se razvi.ia v sinislu krščanskega svetovnega aazgra. Na isteai telKel.iu aiorajo biti sestavljeaa vsu šolska berila in v:-,e drutre uiae knjige. 6. Naslaaiajoč se aa dokuzaao dejstvo. da je le dober kristjaa zvest državljan, naj ne dela dTŽavna oblust aobeaili ovir ustaaavl.ianju verskih kongregacii in drugih krščansko svetovno naziranje utriujočili društev ated šolsko ailadino. 7. Brtz doibrega U-itel.ia ni dobire šole. zato nujno zahtevaino skoraiša.io ustanovitcv velikoga katoliskeira ačiteljišča. S. Odlocao p:'otestirauio piroii oficielni uvedbi sokolski., tclovaubc ln sokolske pirotiverske m aiilitarističae vzgoje po aašili sloveaskiii šokih in zaatevamo. da sokolska propaSiaada aied šolsko ailadino takoi preneha. 9. Država aaj posvečuje vso pažnjo kineti.iskim, obrtnim ia drugirn strokovnim šolam in društ\'om. Vendar aai poučajejo na teh šolah ačitelji, ki ne bodo podiraii tova. kar zi'.la družiaa m Cerkev Bcljše aobene. kot ljudski časni ia večni blagor izpodlkopava.oča učilnica. 10. Pozivljaiao ; ru.se voditelje. da v zvezi :_ vernimi HrI vati in Srbi in aaslanjajoč se na svetovno silo mednarodne krščanske ideje tudi v jugoslaviji povzdignejo do popolne veljave svobodo krščanške šole in krščanske vzgoje. 11. Učiteljstva »Slomškove Zvezp« izražamo zahvalo in poipolno zaupanie slovenskega katoliškega liudstva. — K tem sklepom pripominjamo. da kierikalci ne zahtevajo aičesar nemogočega, ker zahtevuio to - • kar že imajo. — Lrarla ie dne 13. t. m. našemu tovarišu Vendehnu SaJarju njegova žena Adelina Sadar roj. Ničeva IX) kratki mučni bolezni. — Uloboko užaloščeiieniu tovarišn, kl inu ie bila pokojnica r.ad vse zvesta in skrbna družica, izra/.amo našo iskreno in globoko sožalje! ^laredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo, s katero sc urejata področje m poslovanie okrajnih (mestiiih) nadzornikov za mcščanske šole v Sloveniji. Člen 1. Nadzorniku 7a meščanske šole pripada nadziranje tistih mtščanskih šol, kj so' po odločbi pokrajinske uprave za Slovenijo, oddeika za prosveto in vere, njeinu podrejene, in referat o predmetih, ki se tičejo teh šol. Clcn 2. Nadzornik je član okrajnih (mestni.i) šolskih svetav vseh tistih okrajev, flcjer so ujcniu podrejene jaivne in zasebne meičanske šole. Zavezan ie, da se udeležuje stj tch okrajnih (tnestnih) Solskih svetov takrat, kadar se v dotični st-ji ra/pravlja o predmetih, ki se tičejo njemu podrejer.ih mešoaiiiskih šol. Drugih sej teh okrajnih (mestnih) šolskih svetov se sme udeleževati, pa ni zavezan, da se jih udeležuje, razcn če je obenem okrajni šolski nadzornik za ljudske šole tega ali onega okraja. Člen 3. Pri sejah glasuie le o predmetih, ki se tjčejo niešča.nskih šol; sicer pa ima v vseh drugih zadevah, ki S3 razpravljajo v sejah, iposvetovalen glas, razen če je obeneni iiadzonuk liudskih šol dotičnega okraja. Člen 4. Da ne nastopajo za nadzornika meščanskih šcA. težkoče glede njegove navzočnosti pri tistih sejah otkrajnih (mestnih) šolskih svetov, katerih se mora udeleževati, se morajo na njegov predlog dotični okrajni (mestni) šolski sveti glede slolicevania sej za vsak primer posebe med seboj dogovoriti in sporazumeti. Člen 5. Vse poslovne spise pedagioške ali didaJ.tione vsebine, ki se tičejo meščamskih šol, podrejenih nadzorniku za te šole, prideljuje predsednik dotičnih okrajnih (mestnih) šolskih svetov nadzorniku za meščanske šole v obdelovanje; leta pa mu jih vroča neposredno ali po pošti z vsemi potrebnimi predhodnimi spisi. Prav tako sme predsednik zahtevati od nadzornika za meščanske šole pismene izjave in poročila, ki se tičejo teh šol. Nadzornik predlaga po isti poti rešitve teh spisov ali zahtevane izjave in poročMa predsednikn v odobritev ali vednost. Normalne ra/pise in okrožnice splošnega pomena, kj jih izda.a oddelek za prosveto in vere pri pokrajinski upravi za Sl.veuiio ali višji šolski svet v Ljub ii.Mii, dobiva nadzornik za meščanske šole pj okrajiiem (mestnem) šolsikem svetu svojega službunega sedeža. Člen 6. O zadevah, ki se tičejo skupno lindsikih iu meščanskih šol, se morala okrajni (me^stni) šolski nadzornik za ljudske .n okrajui (tnestai) šolski nadzornik za meščanske šoie posvetovati skupmo. Referat o teh zadevah in izvrš.tev dotičnih ukrepov ali odločb oikTainoga sveta prisoja prcdsednik okrajnega (mestue^ii) šolskega sveta po važjiosti in iposebnosti prcdmcta alli temu ali onenvu nadzarnikii. Ako se razipravlja taka stvar iv seji akrajnega (mestnega) šolskegu sveta, imata oba šolska nadzornika pravico do glas-vanja. iii