FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3, 47–74, LJUBLJANA 2011 COBISS 1.01 1 Dr., NTF – Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, vasja.mikuz@geo.ntf.uni-lj.si IZVLEČEK UDK 563.95:551.782.1(497.4) Miocenski konolampasi (Echinolampadoida) Slovenije V nekaterih miocenskih skladih Slovenije so morski ježki še kar pogostni. Konolampasi so bili pogostni samo v enem slovenskem najdišču srednjemiocenskih morskih ježkov. Obravnavani primerki pripadajo nepravilnim morskim jež- kom iz družine Echinolampadidae in redu Echinolampadoida, so zelo lepo oblikovani, zanimivi in še vedno zagonetni. Zaen- krat smo jih registrirali le na treh lokacijah (slika 1), v okolici Šentilja v Slovenskih goricah (1), v kamnolomu Lipovica nad Brišami (2) in v Pavlovi vasi pri Podsredi (3). Ohranjenost nji- hovih koron je različna v vseh najdiščih, večina koron je bolj ali manj deformiranih, pogosto v aboralno-oralni in lateralni ter redkeje v anteriorno-posteriorni smeri. Vse naše primerke smo določili kot vrsto Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), čeprav je veljavnost te vrste po našem mnenju nezane- sljiva in vprašljiva, predvsem zaradi spregledane vrste Cono- lampas conoideus s Fruške gore, ki jo je opisal Pá v ay že leta 1873. Ključne besede: morski ježki, Conolampas, Echinolampa- doida, neogen, srednji miocen, badenij, Centralna Paratetida, Slovenija MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE THE MIOCENE CONOLAMPASES (ECHINOLAMPADOIDA) FROM SLOVENIA V ASJA MIKUŽ 1 ABSTRACT UDC 563.95:551.782.1(497.4) The Miocene conolampases (Echinolampadoida) from Slo- venia In certain Miocene beds in Slovenia the sea urchins are quite abundant. Conolampases have been found abundant in a sin- gle Slovenian locality of the Middle Miocene urchins. The here described specimens belong to the irregular sea urchins of Echinolampadidae family, order Echinolampadoida. They are very nicely shaped, interesting and still mysterious. For the time being we registered them in only 3 localities (Figure 1 ), in environs of Šentilj in Slovenske gorice (1 ), in Lipovica quarry above Briše (2) and in the Pavlova vas near Podsreda (3). State of preservation of their coronas varies from locality to locality, most coronas are more or less deformed, often in aboral-oral and lateral, more rarely anterior-posterior direc- tions. We attributed all our specimens to the form Conolam- pas subpentagonalis (Gregory, 1891), although the validity of this species is, according to our opinion, uncertain and ques- tionable, especially due to the overlooked species Conolampas conoideus from Fruška gora, described by Pávay already in 1873. Key words: sea urchins, Conolampas, Echinolampadoida, Neogene, Middle Miocene, Badenian, Central Paratethys, Slovenia 48 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 V Sloveniji poznamo samo tri najdišča konolampasov (slika 1). O konolampasih iz najdišča v neposredni bliži- ni Š e n til j a v S l o v e n s kih g o ri cah s o že p i s ali P a v š i č , Mikuž in Podgoršek (1997), Mikuž & Horvat (2003) in Mikuž (2006). Omenjeni raziskovalci so šentiljske konolampase primerjali z Laube-jevim (1871) primer- kom, prvikrat z imenom Conoclypus plagiosomus, dru- gič kot Echinolampas subpentagonalis in tretjič z vrsta- mi Conolampas subpentagonalis, C. elegans in C. conoi- deus. Kroh (2005) pa je omenjeni poimenovanji uvrstil med sinonime tretjega rodu že omenjene vrste Cono- lampas subpentagonalis (Gregory, 1891). V zadnjem času smo zbrali tudi nekaj konolampasov iz kamnoloma Li- povica v Zasavju, en primerek pa je iz Pavlove vasi pri Podsredi (inv. št. 1615), ki je že dalj časa shranjen v pale- ontološki zbirki Oddelka za geologijo. V letu 2005 je izšla monografija Kroh-a o neogen- skih morskih ježkih Avstrije in ostalih predelov nekda- nje Paratetide. Seveda so v raziskave vključeni tudi pri- merki iz sosednjih držav, iz Slovenije, Hrvaške, Madžar- ske itd., ki so bili pridobljeni še v času Avstroogrske monarhije. Danes so shranjeni v geoloških zbirkah ne- katerih avstrijskih inštitucij. Med mnogimi regularnimi in iregularnimi oblikami so obravnavane še zelo zani- mive hlebčaste oblike miocenskih morskih ježkov, ki so bile v daljnji in bližnji preteklosti pripisovane najrazlič- nejšim rodovnim imenom: Conoclypus, Conoclypeus, Heteroclypeus, Heteroclypus, Echinolampas, Hypsoclypus in Hypsoheteroclypus. Kroh (2005) je večino omenjenih rodovnih imen uvrstil med sinonime dveh vrst enega do sedaj samo recentnega rodu Conolampas. Izpostavlja pa predvsem dve konolampasovi obliki: Gregory-jevo (1891) vrsto Conolampas subpentagonalis in Airaghi- jevo (1900) C. elegans. Po podatkih P á v ay -a ( 1873: 219) je A. Koch v letu 1871 našel morskega ježka v srednjemiocenskih skladih v kamnolomu na Fruški gori v Srbiji. Dve leti pozneje je Pávay o najdbi napisal članek, v katerem je opisal novo vrsto iregularnega morskega ježka in ga poimenoval Echinolampas conoideus. Primerek s Fruške gore in nje- gov opis na novo opisane Pávay-eve vrste, sta v marsičem zelo blizu že večkrat omenjenima vrstama Conolampas subpentagonalis in C. elegans. Pričakovali smo, da bomo v monografiji o geologiji Fruške gore (Petković in sod. 1976) našli podatek o Pávay-evi vrsti Echinolampas co- noideus. Žal se v tej monografiji ta vrsta morskega ježka sploh ne omenja, kar je tudi razumljivo, saj v seznamu uporabljene literature ni Pávay-evega dela iz leta 1873. Slika 1. Položaj najdišč miocenskih konolampasov v Sloveniji Figure 1. Location of the sites of Miocene Conolampases in Slovenia UVOD 49 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 Tako Gregory (1891) kot tudi Airaghi (1900) pri določanju njunih novih vrst, najverjetneje nista pozna- la ali pa nista hotela? upoštevati Pávay-eve (1873) vrste Conolampas conoideus, ki je bila postavljena 18 let pred Gregoryjevo oziroma 27 let pred Airaghijevo vrsto. Kroh (2005) med svojimi referencami prav tako ne na- vaja članka madžarskega raziskovalca iz leta 1873. Iz tega sledi, da je taksonomska uvrstitev omenjenih pri- merkov zelo vprašljiva, saj bi potemtakem morali upo- števati prioriteto prvega veljavnega in najstarejšega vr- stnega imena ter določene oblike pripisati vrsti Cono- lampas conoideus (Pávay, 1873), Gregoryjevo in Airag- h i j e v o o b l i k o p a u v r s t i t i m e d s i n o n i m e P á v a y e v e vrste? Po pregledu člankov Gregory-ja (1891) in Airag- hi-ja (1900) ugotavljamo, da v njunih seznamih upora- bljenih virov ne navajata dela Pávay-a iz leta 1873, torej njegove vrste Conolampas conoideus s Fruške Gore, nista poznala. Tudi Gregory-jev (1891: 599-600) opis nove vrste Heteroclypeus subpentagonalis je po našem mnenju nekorekten ali pa morda celo neveljaven, torej gre za »nomen nudum«, saj v omenjenem članku nima podane diagnoze nove vrste, prav tako nima ustrezne in zahtevane dokumentacije, torej ne ustreza predpisom zoološke nomenklature. Razen naštetega je Gregory (1891) določil novo vrsto H. subpentagonalis na podlagi avstrijskega primerka, ki je predstavljen z risbo v članku Laube-ja (1871: Taf. 19, Fig. 3). Laubejev primerek je v bistvu holotip Gregoryjeve nove vrste, za katerega pa Kroh (2005: 126-127) navaja, da ga ni v seznamu Kata- loga avstrijskega Geološkega zavoda na Dunaju in da je primerek najverjetneje izgubljen. V starejši literaturi so problematične tudi risbe opi- sanih fosilov, ki so sicer zaželjene in so včasih zelo dobre, vendar pa so lahko tudi zelo subjektivne in ne predsta- vljajo prave podobe obravnavanega fosilnega ostanka. Velikokrat fosilnih ostankov ne rišejo sami raziskovalci ampak drugi, nepaleontologi. Prav risba Laube-jevega (1871: Taf. 19, Fig. 3) primerka na že omenjeni tabli ni korektna, predvsem pri predstavitvi peristoma. Na risbi izgleda, kot da so filodi kratki in da se končujejo pred peristomom. Zato je peristom videti zvezdaste oblike. V resnici se filodi končujejo globlje v peristomu, ki je po- globljen in je dejansko peterokotne oblike. Tudi risba ovalnega periprokta ni povsem realna, ker je dejansko polkrožne oblike. Prav tako so lahko risbe Pávay-evega ( 1 8 7 3 : T ab . 1 , fi g s. 1 - 3 ) p rim e r ka ze l o s u b j e kti vn e in morda zavajajoče? Po našem prepričanju so si miocenski primerki vseh omenjenih “različnih vrst” rodu Conolampas zelo blizu in gre najverjetneje za eno in isto vrsto, saj so njihove korone podobnih oblik in velikosti, z enako oblikova- nim peristomom, periproktom, ambulakri, vbočenostjo oralne strani itd. Očitno je bila ta vrsta konolampasa v določenem obdobju miocena zelo razširjena tako v ob- močjih nekdanje T etide oziroma po Kroh-u ( 2005 ) v Protomediteranu kakor tudi v nekaterih predelih Cen- tralne Paratetide. SISTEMATSKA PALEONTOLOGIJA Sistematika po: Kier 1966, Kroh 2005 in Kroh & Smith 2010 Ordo Cassiduloida Claus, 1880 Familia Echinolampadidae Gray, 1851 Smith (1984: 171) in Kroh & Smith (2010: 171-172) predstavljajo nekoliko prenovljeno sistematsko uvrsti- tev družine Echinolampadidae. Ta družina nepravilnih morskih ježkov sodi k novemu redu Echinolampadoida, ki sta ga postavila Kroh in Smith (2010). Irregularia Latreille, 1825 Microstomata Smith, 1984 Neognathostomata Smith, 1981 Ordo Echinolampadoida Kroh & Smith, 2010 Familia Echinolampadidae Gray, 1851 Genus Conolampas A. Agassiz, 1883 P o podatkih Kr o h -a ( 2005: 1 25 ) je vrsta Conoclypus si gs bei Agassiz, 1878 “tipična vrsta” za rod Conolampas. Ekologija: Po podatkih Kroh-a (2005: 126) živijo danes v svetu štiri konolampasove vrste. Tri so v Indo-Pacifi- ku, Conolampas murrayana ob Maldivih na globini 229 m, C. diomedeae na globinah od 181 do 265 m ob obalah Filipinov in vzdolž Malajskega polotoka živi na globinah od 245 do 400 m vrsta C. malayana. Četrta oblika Cono- lampas sigsbei živi v Karibskem morju na globinah od 120 do 800 m. Konolampasi so epibentoški in se pasejo po zelo drobnozrnatem substratu, ki sestoji iz karbona- tnega mulja in hišic malih foraminifer. Pogostokrat so na njihovih koronah opazne poškodbe v obliki okroglih vdolbinic in luknjic, ki so jih naredili polži iz družine Cassididae. Fosilni konolampasi so največkrat najdeni v apnencih in apnenčevih peščenjakih. 50 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891) Table 1 – 8 1847 Conoclypus plagiosomus Agass. – Agassiz & Desor, 167-168 1869 Conoclypus plagiosomus Ag. – Laube, 183 1870 Conoclypus plagiosomus Ag. – Laube, 314 1871 Conoclypus plagiosomus Agassiz (Teste Wright) – Laube, 67, Tab. 19, Fig. 3 1873 Echinolampas conoideus. Páv. n. sp. 1873. – Pá v ay, 223, Tab. 1, Figs. 1-3 1891 Heteroclypeus subpentagonalis, n. sp. – Gregory, 599 1900 Heteroclypus subpentagonalis (Lb.), Greg. – Ai- raghi, 174 1900 Conoclypus Pignatarii, n. f. – Airaghi, 174, Tav. 1, Figs. 1, 2 1900 Heteroclypus elegans, n. f. – Airaghi, 176, Tav. 1, Figs. 3, 4 1900 Heteroclypus Nevianii, n. f. – Airaghi, 177, Tav. 1, Figs. 5, 6 1926 Hypsoclypus plagiosomus Agassiz. – Checchia- Rispoli, N.17 , 2, T av. 1, Fig. 1; T av. 2, Figs. 1-2; Tav. 3, Fig. 2 1938 Heteroclypeus cotteaui Lambert 1907 – Poljak, 194, Tab. 9, sl. 1, 1a 1961 Heteroclypeus semiglobus (Lamarck) Cotteau – Veiga Ferreira, 549, Est. 9, Fig. 57; Est. 16, Figs. 72-73 1965 Echinolampas conoidea Pavay 1873 – Roman, 275 1965 Hypsoclypus plagiosomus Agassiz 1840 – Roman, 307 1972 Echinolampas doma (Pomel) – Comaschi Caria, 46, Tav. 1, Figs. 5-6 1997 Conoclypus plagiosomus – Pavšič, Mikuž & Pod- goršek, 33 1998 Echinolampas subpentagonalis (Gregory) – Sc- hultz, 118-119, Taf. 53, Fig. 3 1998 Echinolampas (Hypsoclypus) plagiosoma (Agas- siz, 1840) – Philippe, 98, Pl. 18, Figs. 10-11 2003 Echinolampas subpentagonalis (Gregory) – Mikuž & Horvat, 116 2005 Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891) – Kroh, 126, Pl. 58, Figs. 1, 3; Pl. 59, Figs. 1a-b; Pl. 60, Figs. 1-2 2005 Conolampas elegans (Airaghi, 1900) – Kroh, 130, Pl. 57, Figs. 1-2; Pl. 58, Figs. 2, 4 Opis: Hišica je velika, konično-hlebčasta, srednje visoka in v obodu ali ambitusu ovalna do subpentago- nalna. Ambulakri so petaloidni, ravni, od vrha proti spodnjemu robu se širijo, ob robu so najširši, proti ustom ali peristomu se znova ožajo in končajo s poglobljenimi ter bočno perforiranimi žlebiči ali filodi (phyllode). Sprednji trije ambulakri so krajši, vendar enakih dolžin, zadnja dva sta za 9% daljša. Na vsaki strani ambulakrov potekajo nizi drobnih okroglih parnih in vzporednih por. Koti med ambulakri II in III, III in IV ter V in I so enaki in znašajo 70 0 , kota med ambulakroma I in II ter IV in V sta večja in merita po 75 0 . Interambulakralna polja aboralnega dela so široka in sestavljena iz dveh nizov 14 do 15 ploščic, ob vrhu so štiri manjše nepravil- no oblikovane ploščice, sledi 11 pravokotnih in različno velikih ploščic. V spodnjem oralnem delu hišice sta v nadaljevanju interambulakralnih polj še po dva niza s 6 do 7 različnih ploščic. Interambulakralna polja se na oralni strani končajo s petimi ploščastimi in nekoliko štrlečimi zaključki (bourrelet), ki so različnih velikosti, trije manjši in dva večja. Šivi ali suture med ploščicami interambulakralnih polj potekajo v cik-cakasti črti. Vrh hišice ali apeks na dorzalni in usta ali peristom na ven- tralni strani korone, ne ležita povsem na sredini, ampak sta subcentralna in nekoliko pomaknjena proti spre- dnjemu robu. Ob vrhu so lepo vidne okrogle gonopore. Spodnja stran hišice je rahlo vbočena (konkavna), peri- stom je velik in meri 9 x 7 mm, poglobljen ter pentago- nalne oblike. Periprokt ali analna odprtina leži ob poste- riornem robu 5. interambulakra (inframarginalno), je subtrigonalne oziroma polkrožne oblike in usmerjen transverzalno. Velikost periprokta 12 x 8 mm. Celotna površina hišice je posuta s številnimi drobnimi in okro- glimi nastavki ali tuberkli za bodice. Tabela 1. Velikost obravnavanih konolampasov iz Slovenije (D = dolžina, Š = širina in H = višina) Table 1. Measurements of conolampases from Slovenia (L = Length, W = Width and H = Height) Primerek Specimen D (L) mm Š (W) mm V (H) mm Najdišče Site E – 204 (tab. 1, sl. 1a-1c) 110 117 68 Šentilj E – 302 (tab. 1, sl. 2a-2c) 101 96 58 Šentilj SB/10 (tab. 2, sl. 1, 1a-1c) 122 117 62 Šentilj SB/11 (tab. 2, sl. 2a-2c) 114 111 60 Šentilj SB/12 (tab. 3, sl. 1a-1c) 82 80 47 Šentilj E – 305 (tab. 3, sl. 2a-2c) 104 102 67 Šentilj E – 303 (tab. 4, sl. 1a-1c) 108 104 68 Šentilj E – 304 (tab. 4, sl. 2a-2b) 99 93 53 Šentilj E – 278 (tab. 4, sl. 3a-3b) 112 111 65 Šentilj SB/9 (tab. 5, sl. 1a-1b) 127 119 70 Šentilj E – 203 (tab. 5, sl. 2a-2b) 115 106 67 Šentilj SB/13 (tab. 5, sl. 3a-3b) 99 104 61 Šentilj Š (tab. 6, sl. 1a-1c) 118 112 58 Šentilj Lip-1 (tab. 6, sl. 2a-2c) 116 105 57 Lipovica Lip-2 (tab. 7, sl. 1a-1b) ? 92 ? Lipovica Lip-3 (tab. 7, sl. 2a-2b) 102 93 38 Lipovica 1615 (tab. 8, sl. 1a-1b) 145 114 67 Pavlova vas Lip-4 (tab. 8, sl. 2a-2c) 103 78 38 Lipovica Lip-5 (V. R.) 90 90 48 Lipovica 51 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 Oznake primerkov iz slovenskih najdišč: Š (bližnja okolica Šentilja v Slovenskih goricah), Lip-1 – Lip-4 (ka- mnolom Lipovica pri Brišah) paleontološka zbirka Od- delka za geologijo, Lip-5 (kamnolom Lipovica) zbirka V . Rakovca in inv. št. 1615 (Pavlova vas južnovzhodno od Podsrede) so iz paleontološke zbirke – Oddelka za geo- logijo, primerki z oznakami E in SB so iz okolice Šenti- lja, z oznako E so iz zbirke V. Podgorška s Ptuja in z oznako SB pa iz zbirke na Gradu Slovenska Bistrica. Pripombe: Kroh-ovo (2005) ločevanje oblik rodu Conolampas se nam zdi neupravičeno in precej neuteme- ljeno, saj razmerja med dolžino in višino koron ne morejo biti zadosten in odločujoč razlog za postavitev dveh raz- ličnih vrst: Conolampas subpentagonalis in C. elegans! Upoštevanje teh razmerij pomeni le, da ima ena oblika višjo in v profilu bolj strmo, druga pa nižjo in v profilu bolj položno hišico. Ne moremo pa spregledati dejstva, da je večina koron rodu Conolampas po višini v dorzo-ven- tralni oziroma aboralno-oralni smeri nekoliko ali zelo deformiranih ali potlačenih. Tako, da podatki meritev višin in drugih parametrov nikoli niso točni in so le pri- bližni. Druge morfološke značilnosti koron kot so ambu- lakralni in interambulakralni sistem, peristom, periprokt etc. obeh oblik so skoraj enake ali pa so razlike zanemar- ljive. Vprašamo se lahko tudi, ali je pri teh oblikah dovolj raziskana vrstna pestrost oziroma njihova diverziteta in ali ne gre pri rodu Conolampas morda tudi za spolni di- morfizem? Hkrati pa so raziskovalci spregledali že davno določeno Pávay-evo (1873) vrsto Conolampas conoideus s Fruške gore, ki predstavlja najverjetneje isto obliko? Seve- da, vsa naša sklepanja temeljijo na opisih in risbah v delu Pávaya, za zanesljivo opredelitev pa bi si morali ogledati primerek s Fruške gore in ga primerjati z drugimi podob- nimi ali enakimi oblikami. Ne vemo pa, kje je konolam- pas s Fruške gore shranjen oziroma ali sploh še obstaja? Nenazadnje so tudi primerki Philippe-ja (1998: Pl. 18, Figs. 10-11) vrste Echinolampas (Hypsoclypus) plagi- osoma (Agassiz, 1840) po obliki precej blizu v tekstu že omenjenim oblikam konolampasov. Po velikosti so ne- koliko manjši. Žal ne vidimo položaja in oblikovanosti peristoma in periprokta na spodnji oralni strani primer- kov. Tudi Airaghi-jeve (1900) nove oblike morskih jež- kov Conoclypus pignatarii, Heteroclypus nevianii in He- teroclypus elegans so zelo podobne vrsti Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891). Stratigrafska in geografska razširjenost miocen- skih konolampasov: Laube (1869, 1870 in 1871) omenja ostanke miocenskega morskega ježka vrste Conoclypus plagiosomus iz najdišč Gross-Höflein in Zirknitz. Aira- ghi (1900: 174) omenja tudi stratigrafske podatke o ne- katerih konolampasih. Vrsta Conolampas subpentago- nalis je bila najdena v nekdanjih helvetijskih oziroma v danes veljavnih burdigalijskih plasteh na Malti, C. pi- gnatarii je ugotovljena v srednjemiocenskih skladih naj- dišča Vena na Kalabriji, C. elegans v miocenskih skladih v najdišču Porto Torres na Sardiniji in C. nevianii v sre- dnjemiocenskih plasteh v najdišču Vena na območju Kalabrije. Vrsta Conolampas subpentagonalis je po po- datkih Kroh-a (2005) v miocenskih skladih kar pogo- stna, saj je ugotovljena na več mestih v Paratetidi, v ba- denijskih skladih Avstrije ter v ottnangijskih do bade- nijskih skladih Hrvaške, Madžarske, Srbije, Romunije in Ukrajine. V Mediteranu so jo našli v srednjemiocen- skih skladih Italije (Kalabrija) in na otoku Malti. Kroh (2005: XVIII) na tabeli 2 prikazuje, da je vrsta registrira- na že v karpatiju, sicer pa pogostna v spodnjem in sre- dnjem badeniju, v zgornjebadenijskih skladih pa je niso našli. Soklić (2001) jo navaja iz badenijskih plasti Bogu- tovega Sela, južnozahodno od Ugljevika v Bosni in Her- cegovini. Vrsto Conolampas elegans so v Paratetidi (Kroh 2005) registrirali v badenijskih skladih Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Poljske in Ukrajine, v območju Mediterana prav tako v srednjemiocenskih skladih Francije (Korzika) in Italije (Sardinija). Že nekaj časa je ena od omenjenih konolampasovih vrst najdena tudi v badenijskih skladih v Sloveniji, ven- dar še ni bila objavljena. Primerek, ki ga omenja Laube (1871) iz najdišča Zirknitz na Štajerskem, je morda celo iz naših krajev, ker je med Šentiljem in Štrihovcem potok z enakim imenom Cirknica, nekoliko južneje od Štri- hovca pa še zaselek Cirknica. Najbližje najdišče slovenskim predvsem pa šentilj- skim konolampasom je v južnovzhodnem predelu Av- strije, v najdišču Kainberg na Štajerskem, nekaj kilome- trov severnozahodno od Lipnice (Leibnitz), ki ga omenja Hilber (1878: 563). Tam so jih našli v litotamnijskem apnencu. Hilber (1878) navaja vrsto Conoclypus plagio- somus Ag., ki jo ima Kroh (2005: 126) med sinonimi vrste Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891). DISKUSIJA IN SKLEPI V okolici Šentilja v Slovenskih goricah blizu Štrihovca (najdišče 1), kjer so ostanki mehkužcev zelo pogostni, so morski ježki razmeroma redki. Predvsem so zelo redki spatangidni morski ježki, pogostnejši so klipeasteridi, 52 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 šizasteridi, ehinolampadidi in nekateri regularni morski ježki. Med ehinolampadidi so razmeroma pogostni pri- merki rodu Conolampas. Najdeni so pretežno v zelenka- stosivem apnenčevem peščenjaku ali kalkarenitu s slju- do in v drobnozrnatem konglomeratu ali kalkruditu. V kamnolomu Lipovica (najdišče 2) je situacija pov- sem drugačna, saj so morski ježki razmeroma pogostni. Najdeni so v dveh badenijskih horizontih, v sivih in rjavkastih laporastih apnencih ter laporovcih. V spo- dnjem so bolj pogostni regularni, v višjem horizontu kamnoloma pa iregularni morski ježki. Med iregularni- mi prevladujejo spatangidne oblike, zelo redki so kono- lampasi. Šizastrov nismo našli, klipeastri so izredno redki. Najdeni so tudi deli skutelidnih morskih ježkov. V laporastih apnencih in laporovcih je najdena še števil- na druga makrofavna, ki kaže na bolj plitvo morje. V li- totamnijskih apnencih, kjer so pogostne velike pekteni- de vrste Macrochlamis nodosiformis, nismo ugotovili nobenih ostankov morskih ježkov. Pri Podsredi so konglomerati, laporovci in litota- mnijski apnenci z različnimi mikro in makrofosilnimi ostanki (najdišče 3). Med morskimi ježki prevladujejo klipeastri, vse druge oblike so zelo redke. Mikuž (2010) poroča, da je pri Podsredi najden tudi največji morski ježek na Slovenskem vrste Clypeaster campanulatus forma pyramidalis Micehlin, 1861. Pri Podsredi so mor- ski ježki najdeni pretežno v konglomeratih in litota- mnijskem apnencu. Zaenkrat je tam najden samo en konolampas. Vse naše konolampase smo pripisali obliki Cono- lampas subpentagonalis (Gregory, 1891). Če primerjamo konolampase iz slovenskih najdišč ugotavljamo, da so najdeni v treh litoloških različkih. V Šentilju so ohranje- ni v apnenčevih klastitih, peščenjakih in konglomeratih, v Lipovici v laporastih apnencih in laporovcih, pri Pod- sredi v litotamnijskem apnencu. Vsled tega opazujemo tudi različno ohranjenost njihovih koron. Najlepši pri- merki so iz Šentilja, v drugih dveh najdiščih je njihova ohranjenost precej slabša. Mislimo, da je vrstna uvrstitev miocenskih morskih ježkov rodu Conolampas še vedno problematična. Vrsti Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891) in C. ele- gans (Airaghi, 1900) sta si zelo blizu in po našem prepri- čanju med njima ni večjih ter odločujočih razlik. Obe o m e n j e n i o b liki p a m o č n o s p o m in j a t a n a o p i s vr s t e Echinolampas conoideus (Pávay, 1873) iz srednjemio- censkih litotamnijskih skladov Fruške gore. Ker je holo- tip Gregoryjeve vrste izgubljen, bi morali določiti nov tip vrste oziroma neotip. Zelo zanimivo je tudi razmi- šljanje Philippe-ja (1998: 98), ki Gregoryjevo obliko He- teroclypeus subpentagonalis in Airaghijevo H. elegans uvršča med sinonime vrste Echinolampas (Hypsoclypus) plagiosoma (Agassiz, 1840). Rodovno ime Hypsoclypus je danes neveljavno. Kroh (2005: 130) se s Philippe-je- vo (1998) odločitvijo ne strinja češ, da ni upošteval Lau- be-jevega (1871) primerka, ki naj bi bil “tipična vrsta” za Gregoryjevo obliko H. subpentagonalis. Za Agassiz-evo (1840) obliko C. plagiosomus pa Kroh (2005) smatra, da predstavlja le “nomen nudum”. Vsekakor gre za nerešene probleme in zelo subjektivne ocene. Vrsti Conolampas subpentagonalis in C. elegans se razlikujeta predvsem po višini korone, kar predvsem poudarja Kroh (2005). Prepričani smo, da to ni zado- ste n razl o g za l očevan j e in izdva j an j e dv eh razli čnih vrst. Razen tega so vsi primerki opisanih oblik navadno malo ali plastično deformirani v vseh smereh, pogosto- krat prav po višini, torej v aboralno-oralni oziroma dor- zalno-ventralni smeri. Lepi primeri takšnih deformacij na koronah vrste Conolampas subpentagonalis so pred- stavljeni prav v razpravah Kroh-a (2005: Pl. 58, Figs.1, 3) in Airaghi-ja (1900: Tav. 1, Figs. 5, 6) pri vseh treh novih oblikah, ki so na tabli 1. Pogostokrat pri konolampasih opazujemo tudi deformacije v anteriorno-posteriorni, kakor tudi v bočni ali lateralni smeri, kar tudi zelo vpli- va na zunanji videz koron in na vse med seboj primerlji- ve merske parametre. Prav vse takšne deformacije koron smo opazili tudi pri slovenskih primerkih. Moramo pri- znati, da intaktnih koron miocenskih konolampasov pri nas nimamo. Zaradi tega so vsi merski parametri le pri- bližni in kakršnakoli statistična obdelava ni priporočlji- va, saj bi se tako še bolj oddaljili od najboljše rešitve. P o t e m e l j i t e m p r e g l e d u l i t e r a t u r n i h p o d a tk o v i n pregledu slovenskih konolampasov smo mnenja, da pri- merki vrst Conoclypus plagiosomus (Agassiz), C. pigna- tarii Airaghi, Echinolampas conoideus Pávay, Conolam- pas subpentagonalis (Gregory), C. elegans (Airaghi) in C. nevianii (Airaghi) pripadajo najverjetneje isti vrsti. Ostane pa dilema, katera od navedenih oblik je priorite- tno veljavna? Po zooloških nomenklaturnih pravilih je od omenjenih vrst pravilno opisanih in dokumentira- nih več vrst. Glede na to, da je Airaghi (1900) določil tri nove vrste oziroma nove forme le s po enim primerkom, je malo verjetno, da gre zares za tri različne oblike. Vsi predstavljeni primerki so tudi bolj ali manj poškodovani in deformirani. Razen tega so Airaghi-jeve (1900) nove vrste določene z enim primerkom, kar je neresno, neza- dovoljivo in neustrezno za postavitev novih nevreten- čarskih vrst. Vprašljiva je tudi njihova starostna primer- ljivost, saj starost kamnin v katerih so ti primerki najde- ni, v literaturi ni točneje definirana. Zanimive so tudi okoljske razmere miocenskih ko- nolampasov. Na koronah konolampasov iz Lipovice naj- demo pogostokrat pritrjene anelide, balanide in briozo- je. Ali so se nanje naselili še za časa njihovega življenja kot epizoji ali pa po njihovem poginu, je težko ugotoviti. Morda so bili balanidi zares epizoji, ker so praviloma 53 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 pritrjeni na zgornji strani koron, briozoji pa prekrivajo tako balanidne stožce kot tudi druge dele koron in so se najverjetneje naselili zadnji? Sledove podobnih naseljen- cev smo ugotovili tudi na primerkih iz Šentilja v Sloven- skih goricah. Na nekaterih primerkih so opazne tudi okrogle lijakaste jamice, ki so posledica začetkov »vrta- nja« predatorskih polžev, najverjetneje iz družine Cassi- didae? Po mnenju Pavšiča (2011: ustno) so se epizoji na- selili postmortalno na korone morskih ježkov, izvrtine na koronah pa so lahko tudi poskusi vrtanja litofagov. Primerki iz Šentilja, ki so najdeni v drobnozrnatih konglomeratih in peščenjakih pričajo o takratnem raz- meroma plitvem morju in kažejo na bližino obale, kar pa ni v skladju z življenjskimi okolji recentnih konolam- pasov. Morda tudi pritrjeni balanidi in anelidi na koro- nah konolampasov iz Lipovice potrjujejo njihovo bolj plitvo življenjsko okolje? Na koncu lahko celo podvomi- mo o pravilni taksonomski pripadnosti miocenskih ko- nično - hlebčastih morskih ježkov, saj Kier (1966: U508) in Kier & Hurd Lawson (1978: 82) omenjajo samo re- centne konolampase, fosilnih pa ne. Morda tudi revizija in uvrstitev morskih ježkov takšnega videza in tipa k rodu Conolampas, ni vmestna ali celó ni pravilna? Če upoštevamo masivnost, debelino sten njihovih koron in posledično precejšnjo trdnost, potem je bolj verjetno, da so bili “miocenski konolampasi” specializirani na plitvo morsko okolje z večjim energijskim indeksom. Hkrati tudi ne verjamemo, da so v miocenu konolampasi živeli v bistveno drugačnih okoljih, torej v plitvejših kot dana- šnje štiri vrste, ki prebivajo v morskih globinah od 120 do 800 m. Recentni konolampasi imajo navidezno tudi bolj gracilne in najverjetneje za to manj trdne korone od fosilnih primerkov, ki imajo bolj robustne, višje in bolj obokane korone. DISCUSSION AND CONCLUSIONS The Miocene conolampases (Echinolampadoida) from Slovenia In the surroundings of Šentilj in Slovenske gorice at Štrihovec (locality 1), where remains of molluscs are very abundant, the sea urchins are relatively rare. Espe- cially rare are the spatangid urchins, somewhat more frequent are clypeasterids, shizasterids, echinolampa- dids and certain regular sea urchins. Among the echi- nolampadids are relatively frequent representatives of genus Conolampas. They have been found prevailingly in gr e e ni s h gr e y cal car e o us san ds t o n e o r cal car e ni t e with mica, and in fine grained conglomerate or calcru- dite. In the Lipovica quarry (locality 2) situation is com- pletely different, the sea urchins there being relativelys frequent. They have been found in two Badenian hori- zons, in grey and brownish marly limestones and marl- stones. In the lower horizon are more abundant regular sea urchins, and in the upper horizon of the quarry the irregular ones. Among the irregular urchins prevail spa- tangid forms, whereas the conolampases are very rare. Shizasterid forms were not found and clypeasters are ex- tremely rare. Found were also parts of scutelidic sea ur- chins. In marly limestones and marlstones also abun- dant other macrofauna was found indicating a rather shallow sea. In lithothamnion limestones in which are frequent large pectenid species Macrochlamis nodosi- formis no remains of sea urchins were found. At Podsreda occur conglomerates, marlstones and lithothamnion limestones containing various micro and macrofossil remains (locality 3). Among the sea urchins predominate clypeasters, while the remaining forms are very rare. Mikuž (2010) reports at Podsreda the find of the largest sea urchin in Slovenia, of species Clypeaster campanulatus forma pyramidalis Micehlin, 1861. At Podsreda the sea urchins were found prevailingly in conglomerates and lithothamnion limestone. For the time there only a single conolampas was found. All our conolampases were attributed to the form Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891). Compari- son of conolampases from Slovenian localities reveals they were found in three lithological varieties. At Šentilj they are preserved in calcareous clastites, limestones and conglomerates, at Lipovica in marly limestones and marlstones, and at Podsreda in lithothamnion lime- stone. Due to this diversity the preservation state of co- ronas varies considerably. The best preserved are speci- mens from Šentilj, the preservation state of those from the other two localities is much worse. We believe that the specific attribution of Miocene sea urchins of genus Conolampas is still problematic. The species Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891) and C. elegans (Airaghi, 1900) are very close, and there are, according to our opinion no larger and decisive differ- ences between them. Both mentioned forms, however, very closely remind the description of species Echinolam- pas conoideus (Pávay, 1873) from Middle Miocene lithoth- amnion beds of Fruška gora (Serbia). Since the holotype of Gregory’s species is lost, a new type, resp. neotype for species should be determined. Very interesting is also the consideration by Philippe (1998: 98) who attributed Gre- 54 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 gory’s form Heteroclypeus subpentagonalis and Airaghi’s H. elegans within the synonyms of species Echinolampas (Hypsoclypus) plagiosoma (Agassiz, 1840). The generic name Hypsoclypus is at present invalid. Kroh (2005: 130) does not agree with Philippe’s (1998) decision, reproach- ing him not to consider Laube’s (1871) specimen that was presumingly the ‘type species’ for Gregory’s form H. sub- pentagonalis. Agassiz’s (1840) form C. plagiosomus is understood by Kroh (2005) to represent only a “nomen nudum”. By all means the problems are not solved, and the estimations are very subjective. The species Conolampas subpentagonalis and C. el- egans differ especially in height of corona, which has been especially em p hasized b y Kr o h ( 2005 ) . W e ar e convinced that this is not a sufficient reason for distin- guishing and separating these two species. In addition, all specimens of the mentioned species are usually more or less deformed in all directions, and quite often so along height, i.e. in the aboral-oral resp. dorsal-ventral direction. Good examples of such deformations on co- ronas of species Conolampas subpentagonalis are shown in treatises by Kroh (2005: Pl. 58, Figs.1, 3) and Air- aghi (1900: Tav. 1, Figs. 5, 6) with all three new forms shown on plate 1. At conolampases often also deforma- tion in anterior-posterior as well as lateral directions can be observed which has also considerable influence on external appearance of coronas and on all intercom- parable measurements. All such deformations of coro- nas were recorded also on the Slovenian specimens. It must be admitted that intact coronas of Miocene conol- ampases are not known in Slovenia. For this reason all measurements are only approximate, and their statistic treatment is not recommendable because it may be mis- leading. After careful study of literature data and inspection of Slovenian conolampases we believe that the individu- als of species Conoclypus plagiosomus (Agassiz), C. pig- natarii Airaghi, Echinolampas conoideus Pávay, Conol- ampas subpentagonalis (Gregory), C. elegans (Airaghi) and C. nevianii (Airaghi) belong most probably to the same form. Remains the dilemma which of the listed forms has the priority validity? According to the zoo- logical nomenclature rules several of their species have been correctly described and documented. Considering the fact that Airaghi (1900) determined three new spe- cies respectively new forms on the basis of a single indi- vidual each, it is little likely that these were indeed three distinct forms. All presented Airaghi’s specimens are also more or less damaged and deformed. In addition, the Airaghi’s (1900) new forms have been determined on a single specimen each, which is not sufficiently rig- orous, not satisfactory nor adequate for establishing new nonvertebrate species. Questionable is also their tempo- ral comparability, as the age of rocks in which these specimens were found has not been sufficiently docu- mented in the literature. Interesting are also environmental conditions of Miocene conolampases. On coronas of conolampases from Lipovica often fixed annelides, balanides and bry- ozoans can be found. It is not easy to establish whether they settled there at time of their living, as epizoans, or after their death. Perhaps balanides were genuine epiz- oans, since they are as a rule fixed on upper side of coro- nas, while the bryozoans cover the balanid conuses as well as other parts of coronas, and most probably settled there last? Traces of similar settlers were found also on individuals from Šentilj in Slovenske gorice. On certain specimens also roundish funnel-like hollows can be seen, resulting from initial »boring« of predator gastro- pods, most probably of the Cassididae family? Specimens from Šentilj, found in fine grained con- glomerates and sandstones, indicate a relatively shallow sea and proximity of shore which, however, is not con- sistent with living environment of the recent conolam- pases. Perhaps also the balanides and annelides fixed on coronas of conolampases from Lipovica suggest their rather shallow living environment? Finally, it is also possible to express doubt about correct taxonomic at- tribution of Miocene conical-loafly sea urchins, since Kier (1966: U508) and Kier & Hurd Lawson (1978: 82) mention only the recent conolampases, but no fossil ones. Perhaps even the revision and attribution of sea ur c hin s o f thi s a p p e ar an c e m o rp h o l o gy an d typ e t o genus Conolampas is not appropriate, or even not cor- rect? If taken in consideration the massiveness, thick- ness of walls of coronas and consequently their consid- erable resistivity it seems more likely that the “Miocene conolampases” were specialized to shallow sea environ- ment of a higher energy index. At the same time we also hardly believe that in Miocene conolampases did live in essentially different environments, so in more shallow depths as than recent four species that live in sea depths from 120 to 800 m. The recent conolampases have ap- parently also more gracile, and thus also less solid coro- nas than the fossil specimens whose coronas are more robust, higher and more vaulted. 55 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 Za najnovejše literaturne podatke o sistematiki morskih ježkov se zahvaljujem gospodu dr. Andreasu Krohu z Du- naja (Naturhistorisches Museum in Wien). Za posredo- vane in posojene primerke morskih ježkov iz okolice Šen- tilja se zahvaljujem Viljemu Podgoršku s Ptuja, svojcem pokojnega Franca Pajtlerja s Pragerskega in Stanetu Gra- dišniku iz Slovenske Bistrice oziroma nekdanjim in seda- njim skrbnikom Pajtlerjeve paleontološke zbirke v Gradu Slovenska Bistrica. Za primerek iz Lipovice se zahvalju- jem Viliju Rakovcu iz Kranja, za prevode v angleščino zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu ter Marijanu Grmu za fotografsko in računalniško dokumentacijo. ZAHV ALE LITERATURA – REFERENCES Agassiz, L. & E. Desor, 1847: Catalogue raisonné Échinides. Catalogue raisonné des especes, des genres et des familles d`Échinides. Annales des Sciences Naturelles, Troisieme Série, Zoologie (Paris) 7: 129-168. Airaghi, C., 1900: Di alcuni Conoclipeidi. Boll. Soc. Geol. Italiana (Roma) 19: 173-178 + Tav. 1. Checchia-Rispoli, G., 1926: Illustrazione degli Echinidi Cenozoici della Cirenaica raccolti dall`ing C. Cremai. Bol- letino R. Ufficio geol. Italia (Roma) 51, N. 17: 1-13 + Tav. 1-4. Comaschi Caria, I., 1972: Gli Echinidi del Miocene della Sardegna. Ist. Geol. Paleont. Univ. Cagliari. – S. T. E. F. S. p. A. (Cagliari): 5-95 + Tav. 1-50. Gregory, J. W., 1891: The Maltese Fossil Echinoidea, and their Evidence on the Correlation of the Maltese Rocks. Transactions of the Royal Society of Edinburgh (Edinburgh) 36 (3): 585-639 + Pls. 1-2. Hilber, V ., 1878: Die Miocän-Ablagerungen um das Schiefergebirge zwischen den Flüssen Kainach und Sulm in Steier- mark. Jb. Geol. R. A. (Wien) 28: 505-580 + Taf. 15. Kier, P. M., 1966: Cassiduloids. In: Moore, R. C. (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part U, Echinoder- mata 3/2. The Geological Society of America Inc. and The University of Kansas Press (Lawrence, Kansas): U492- U523. Kier, P. M. & M. Hurd Lawson, 1978: Index of Living and Fossil Echinoids 1924 - 1970. Smithsonian Contribution to Paleobiology (Washington) 34: 1-147. Kroh, A., 2005: Echinoidea neogenica. In: W. E. Piller (Edit.), Catalogus Fossilium Austriae, Band 2. Verlag Öster- reich. Akad. Wiss. (Wien): I-LVI+1-210 + Pl. 1-82. Kroh, A. & A. B. Smith, 2010: The phylogeny and classification of post-Palaeozoic echinoids. Journal of Systematic Palaeontology, 8 (2): 147-212. Laube, G. C, 1 869: Die Echinoiden der österreichisch-ungarischen oberen Tertiärablagerungen. Verh. Geol. R. A. (Wien) 3 (9): 182-184. Laube, G. C., 1870: Die Echinoiden der österreichisch-ungarischen oberen Tertiärablagerungen. Verh. Geol. R. A. (Wien) 16: 313-314. Laube, G. C., 1871: Die Echinoiden der oesterreichisch-ungarischen oberen Tertiaerablagerungen. Abh. Geol. R. A. (Wien) Bd. 5 (3): 55-74 + Tab. 16-19. Mikuž, V. 2006: Konolampasi slovenskih nahajališč. V: B. Režun (urednik), 2. slovenski geološki kongres Idrija, Zbornik povzetkov. Rudnik živega srebra v zapiranju (Idrija): 49-50. Mikuž, V. 2010: Največja korona fosilnega morskega ježka na Slovenskem. (The largest corona of fossil sea urchin in Slovenia). Geologija (Ljubljana) 53 (2): 153-164. Mikuž, V. & A. Horvat, 2003: Miocenski morski ježki Slovenije. Geološki zbornik, 17, (16. posvetovanje slovenskih geologov) (Ljubljana): 115-119. Pávay, E., 1873: Egy uj Echinolampas – faj a Tüskönczök (Échinides) rendjéből (Eine neue Echinolampas Art aus Or- dnung der Seeigel (Echinoidea). Földtani Közlöny (Budapest) 11 és 12: 219-230 + 1 Tab. Pavšič, J., Mikuž, V. & V. Podgoršek, 1997: Kamniti hlebci. Gea (Ljubljana) 7 (1): 33. Petković, K., M. Čičulić-Trifunović, M. Pašič & M. Rakić, 1976: Fruška gora. Monografski prikaz geološke gradže i tektonskog sklopa. Matica srpska (Novi Sad): 1-267, prilog 1-7. (In: B. Bukurov (glavni i odgovorni urednik), Monografije Fruške gore. Matica srpska, Novi Sad). Philippe, M., 1998: Les Échinides miocenes du Bassin du Rhône: révision systémtaique. Prem et deux. part. Nouv. Arch. Mus. Hist. nat. Lyon (Lyon) fasc. 36: 1-441 + (Pl. 1-26). 56 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 Poljak, J., 1938: Prilog poznavanju miocenskih Echinoidea Hrvatske i Slavonije. Vesnik geol. inst. kralj. Jugoslavije (Beograd) 7: 167-203 + Tab. 2-10. Roman, J., 1965: Morphologie et évolution des Echinolampas (Echinides Cassiduloides). Mém. Mus. Nat. Hist. Natur., sér. C, Sci. terr. (Paris) 15: 1-341 + Pl. 1-12. Schultz, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck- Verlag (Korb): 1-159. Soklić, I., 2001: Fosilna flora i fauna Bosne i Hercegovine. In: (Matić, B., editor), Djela , knj. 74, ANU Bosne i Herce- govine, Odj. tehn. nauka (Sarajevo) 9: 1-585. Smith, A. 1984: Echinoid Palaeobiology. George Allen & Unwin (London): I – XII, 1-190. Veiga Ferreira, da O., 1961: Equinídeos do Miocénico de Portugal Continental e Ilhas Adjacentes. Com. Serv. Geol. Portugal (Lisboa) 45: 529-564 + Est. 1-17. 57 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLE – PLATES 58 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-204, zbirka V. Podgorška, primerek je deformiran v anteriorno-posteriorni smeri, Šentilj v Slovenskih goricah, x 0,60 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral or dorsal view, specimen E-204, collection of V. Podgoršek, specimen deformed in anterior-posterior direction, Šentilj in Slovenske gorice, x 0,60 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,60 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,60 Sl. 1c Isti primerek s spodnje strani, x 0,60 Fig. 1c The same specimen, oral view, x 0,60 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-302, zbirka V. Podgorška, Šentilj v Slovenskih goricah, x 0,65 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen E-302, collection of V. Podgoršek, Šentilj v Slovenskih goricah, x 0,65 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,65 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,65 Sl. 2c Isti primerek s spodnje strani, x 0,65 Fig. 2c The same specimen, oral view, x 0,65 59 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 1 – PLATE 1 60 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 2 – PLATE 2 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek SB/10, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka Grad Slovenska Bistrica, x 0,56 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen SB/10, Šentilj v Slovenskih gor- icah, collection of Grad Slovenska Bistrica, x 0,56 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,56 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,56 Sl. 1c Isti primerek s spodnje strani, x 0,56 Fig. 1c The same specimen, oral view, x 0,56 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek SB/11, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka Grad Slovenska Bistrica, x 0,60 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen SB/11, Šentilj v Slovenskih gor- icah, collection of Grad Slovenska Bistrica, x 0,60 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,60 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,60 Sl. 2c Isti primerek s spodnje strani, x 0,60 Fig. 2c The same specimen, oral view, x 0,60 61 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 2 – PLATE 2 62 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 3 – PLATE 3 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek SB/12, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka Grad Slovenska Bistrica, x 0,85 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen SB/12, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of Grad Slovenska Bistrica, x 0,85 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,85 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,85 Sl. 1c Isti primerek s spodnje strani, x 0,85 Fig. 1c The same specimen, oral view, x 0,85 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-305, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka V. Podgorška, x 0,58 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen E-305, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of V. Podgoršek, x 0,58 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,58 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,58 Sl. 2c Isti primerek s spodnje strani, x 0,58 Fig. 2c The same specimen, oral view, x 0,58 63 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 3 – PLATE 3 64 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 4 – PLATE 4 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-303, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka V. Podgorška, x 0,56 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen E-303, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of V. Podgoršek, x 0,56 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,56 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,56 Sl. 1c Isti primerek s spodnje strani, x 0,56 Fig. 1c The same specimen, oral view, x 0,56 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-304, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka V. Podgorška, x 0,60 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen E-304, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of V. Podgoršek, x 0,60 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,70 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,70 Sl. 3a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-278, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka V. Podgorška, x 0,70 Fig. 3a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen E-278, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of V. Podgoršek, x 0,70 Sl. 3b Isti primerek z bočne strani, x 0,70 Fig. 3b The same specimen, lateral view, x 0,70 65 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 4 – PLATE 4 66 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 5 – PLATE 5 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek SB/9, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka Grad Slovenska Bistrica, x 0,57 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen SB/9, Šentilj v Slovenskih gor- icah, collection of Grad Slovenska Bistrica, x 0,57 Sl. 1b Isti primerek s strani, x 0,57 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,57 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek E-203, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka V. Podgorška, x 0,58 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen E-203, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of V. Podgoršek, x 0,58 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,58 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,58 Sl. 3a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), spodnja stran, primerek SB/13, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka Grad Slovenska Bistrica, x 0,71 Fig. 3a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), oral view, specimen SB/13, Šentilj v Slovenskih goricah, collection of Grad Slovenska Bistrica, x 0,71 Sl. 3b Isti primerek s strani, x 0,71 Fig. 3b The same specimen, lateral view, x 0,71 67 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 5 – PLATE 5 68 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 6 – PLATE 6 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek Š, Šentilj v Slovenskih goricah, zbirka Oddelka za geologijo, x 0,55 Fig.1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, Š, Šentilj in Slovenske gorice, collection of Department of Geology, x 0,55 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,55 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,55 Sl. 1c Isti primerek s spodnje strani, x 0,55 Fig. 1c The same specimen, oral view, x 0,55 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek Lip-1, kamnolom Lipovica, zbirka Oddelka za geologijo, x 0,60 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen Lip-1, Lipovica quarry, collection of Department of Geology, x 0,60 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,60 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,60 Sl. 2c Isti primerek s spodnje strani, x 0,60 Fig. 2c The same specimen, oral view, x 0,60 69 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 6 – PLATE 6 70 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 7 – PLATE 7 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek Lip-2, kamnolom Lipovica, zbirka Oddelka za geologijo, x 0,92 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen Lip-2, Lipovica quarry, collec- tion of Department of Geology, x 0,92 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,92 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,92 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek Lip-3, kamnolom Lipovica, zbirka Oddleka za geologijo, x 0,92 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, specimen Lip-3, Lipovica quarry, collection of Department of Geology, x 0,92 Sl. 2b Isti primerek z bočne strani, x 0,92 Fig. 2b The same specimen, lateral view, x 0,92 71 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 7 – PLATE 7 72 VASJA MIKUŽ: MIOCENSKI KONOLAMPASI (ECHINOLAMPADOIDA) SLOVENIJE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 8 – PLATE 8 Sl. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), zgornja stran, primerek z inv. št. 1615, Pavlova vas pri Podsredi, zbirka Oddelka za geologijo, x 0,65 Fig. 1a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891), aboral view, inv. no. 1615, Pavlova vas pri Podsredi, collection of Department of Geology, x 0,65 Sl. 1b Isti primerek z bočne strani, x 0,65 Fig. 1b The same specimen, lateral view, x 0,65 Sl. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891) s ciripednim rakom rodu Balanus, zgornja stran, primerek Lip-4, zbirka Oddelka za geologijo, x 0,74 Fig. 2a Conolampas subpentagonalis (Gregory, 1891) with barnacles Balanus, aboral view, specimen Lip-4, Lipovica quarry, collection of Department of Geology, x 0,74 Sl. 2b Isti primerek s spodnje strani, x 0,74 Fig. 2b The same specimen, oral view, x 0,74 Sl. 2c Isti primerek z bočne strani, x 0,74 Fig. 2c The same specimen, lateral view, x 0,74 Fotografije (Photos): Marijan Grm (Tab. 1-5) in Vasja Mikuž (Tab. 6-8) 73 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 52/3 – 2011 TABLA 8 – PLATE 8