Spomin
Svet se podrl nate
ni več sončnih žarkov
mehkih,
da bi te božali.
Ni več sunkov vetra
divjih,
da bi ti mršili lase
le gomila zemlje rahle je na tebi.
Zadnji siloviti jok
čez in čez,
solze ne odplovijo
grenke resnice,
le srce se hoče iztrgati              
na tej tvoji zadnji poti.
Na marmorni plošči piše le
o smrti in rojstvu.
Morda je res
mordajemogoče,
da ob rojstvu
umrešnekje
in da s smrtjo
znova rodiš!
Potem ostanejo le solze
tojebelakri,
teče ko te ni.
Tvoji spomini mi režejo obraz solze za solzo brez bolečin.
MILENA ŽELJEZNOV