LETO XIX. ST. 18 (885) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. MAJA 2014
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Tvegamo ohromitev delovanja!
Odbor Zadruge Goriška Mohorjeva, uredništvo Novega glasa, otroška revija Pastirček in Goriška Mohorjeva družba zelo zaskrbljeno sprejemamo odločitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je znižal letno dotacijo Zadrugi Goriška Mohorjeva za 45.150 evrov, kar je bistveno več od 17-odstotnega krčenja sredstev, namenjenih naši manjšini. Pri tem opozarjamo, da posledice znižanja prispevkov so:
- nujno negativno finančno poslovanje Zadruge Goriška Mohorjeva v poslovnem letu 2014;
- skoraj neizogibna zamrznitev, zaradi pomanjkanja sredstev, vsake dejavnosti kadrovanja mladih sodelavcev;
- močna ohromitev knjižno-založniške dejavnosti Goriške Mohorjeve družbe, ki med drugim letos praznuje 90. obletnico delovanja;
- krčenje delovnega urnika že itak maloštevilnemu osebju.
Prav zaradi tega podpisani pozivamo Vlado republike Slovenije, naj o odločbi premisli in naj z dodatnimi sredstvi omili rez, ki bo drugače dejansko pomenil strukturno ohromitev delovanja Zadruge Goriška Mohorjeva.
- Za Zadrugo Goriška Mohorjeva predsednik prof. Peter Černič - Za uredništvo Novega glasa odgovorni urednik Jurij Paljk - Za Goriško Mohorjevo družbo predsednik msgr. Renato Podbersič
-	Za revijo Pastirček urednik g. Marijan Markežič
Volilna podpora SSO
Za evropske in upravne volitve
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je tudi glede evropskih in upravnih volitev, ki so razpisane za prihodnji 25. maj, zavzel jasno stališče in podprl odločitev edine slovenske stranke v Italiji, to je Slovenske skupnosti, da se poveže s prvo naj večjo narodno skupnostjo v Italiji, to je Južnotirolsko ljudsko stranko. V tem trenutku so nam vezi z Južnimi Tirolci še kako potrebne, posebej še zato, ker imajo kar nekaj poslancev in senatorjev v Rimu, v Bruslju pa evropskega poslanca dr. Herberta Dorfmanna, ki je v preteklih petih letih svojega mandata vedno rad na evropskem nivoju zagovarjal pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ob njem kandidira na evropskih volitvah tudi edina Slovenka in predstavnica Slovenske skupnosti, to je Tanja Peric, ki je prav zato - kot edini slovenski kandidat - vredna vse naše podpore. Izvršni odbor SSO je tudi glede upravnih volitev, ki bodo istega dne na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, podprl prizadevanja stranke SSk, ki nastopa s samostojnimi listami ali sodeluje v občanskih listah in koalicijah. SSO želi in pričakuje, da se bodo slovenski kandidati na slovenskih krajevnih listah kar najbolje uveljavili in da jih bodo slovenski volivci močno in uspešno podprli.
V	zvezi z volitvami v evropski parlament v Sloveniji pa je predsednik SSO Drago Štoka izrazil svojo naklonjenost in vsesplošno podporo predstavniku deželne Slovenske skupnosti dr. Damijanu Terpinu, ki ima realne možnosti za izvolitev v naj višje evropsko politično telo.
Katastrofalne poplave so hudo prizadele Hrvaško, Bosno in Srbijo
"Kdor hitro da, dvakrat da!"
Gre za katastrofo, kakršnih ne pomnimo. Obilno in nevsakdanje deževje v minulem tednu, narasle vode in prestopanje rek, zemeljski plazovi, vse to je namreč imelo za posledico hudo ujmo, ki je doslej zahtevala na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji že več kot petdeset človeških žrtev ter neznansko gospodarsko škodo, o kateri se bo lahko govorilo šele takrat, ko bo vodna ujma pošla. Svetovni mediji poročajo o poplavah na Balkanu, kakršnih živeči ljudje ne pomnijo in ne pomnimo, saj je vodna ujma prizadela velikansko območje. V Srbiji je na poplavljenih območjih noč s ponedeljka na torek (v tisk gremo v torek, 20. t. m.) minila mirno. V Šabcu vodostaj Save upada, v Obrenovcu, ki so ga poplave najbolj prizadele in je tam bilo tudi doslej najdenih že dvajset utopljenih ljudi, pa se nadaljuje evakuacija. V Bosni in Hercegovini je bil v torek, 20. t. m., dan žalovanja zaradi katastrofalnih poplav, ki so v zadnjih dneh prizadele državo. Na območju Šabca in njegove okolice so ponoči nadaljevali utrjevanje nasipov, najbolj kritične so razmere v naselju Drenovac. V najhuje prizadetem mestu Obrenovac se je vso noč med ponedeljkom in torkom nadaljevala evakuacija, ki so jo v pričakovanju novega poplavnega vala odredili v ponedeljek. Do polnoči so v ponedeljek evakuirali približno tisoč ljudi, v naslednjih nekaj urah pa še med 200 in 300. V Obrenovcu so sicer še vedno ljudje, ki kljub pozivom oblasti mesta nočejo zapu-
stiti, ker nočejo zapustiti hiš v bojazni, da jih bodo po poplavah našli izropane. V katastrofalnih poplavah v Srbiji je po najnovejših podatkih (poročamo v torek, 20. maja) umrlo 20 ljudi. Še več žrtev so poplave terjale v BiH. Na vzhodu Hrvaške so v ponedeljek našli truplo druge žrtve. Gre za poplave, ki jim v novejši zgodovini ni primera, prizadetih je približno dva milijona ljudi; poročajo, da se sicer vode
HRVATSKA
_ BSlAVOrcKl BROO^:a'---
BO^^fSAMACfflTOGAVOHSKI &AMAC ^
lukaDoceumac ddob^^^D A OSabaco
PRUEOOR Q, SANJAL
počasi umirjajo, a obstajajo velike nevarnosti za epidemije in zastrupitve, vodovodi so uničeni, ljudje so potrebni vsega.
Pomoč je bila tokrat zares hitra in silovita. Prebivalci ter vlada Slovenije so se zares izkazali, tudi zaradi nekdanjega skupnega življenja, gotovo, a ne samo zaradi tega; veliko je bilo namreč stkanih tudi sorodstvenih vezi s Srbi, Hrvati, Bosanci, vse to je pripomoglo k dejstvu, da je Slovenija takoj priskočila na pomoč ljudem v stiski. Rdeči križ, slovenska Karitas in druge
dobrodelne ter človekoljubne organizacije, teh je veliko - še najbolj razveseljivi so podatki o spontanih zbirnih centrih po naši matični domovini - poudarjajo, da so ljudje potrebni predvsem osnovnih živil, obutve, udobnih oblek, spodnjega perila, dezinfekcijskih sredstev, zdravil in še in še bi lahko naštevali. V tej prvi fazi najbolj potrebujejo plastične škornje in rokavice, sredstva za dezinfekcijo, vire pitne vode, pakete s hrano (konzerve), higienske pripomočke, materiale za nego dojenčkov in otrok, obleke in čevlje ter odeje. Za pomoč evakuiranim ljudem bodo v prihodnjih dneh potrebovali predvsem hrano, pitno vodo, topla oblačila, peči za ogrevanje in kuhalnike na plin ter higienske pripomočke, da bi preprečili širitev nalezljivih bolezni. Potrebujejo tudi črpalke za črpanje vode. Svojo pomoč lahko posredujete tudi vi na naslov: Slovenska kari-tas,
Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH Sklic: SI00 625 Koda namena: CHAR BIC banke: LJBASI2X625 Prispevke in blago za prizadete v katastrofalnih poplavah zbirajo tudi v našem prostoru, posebej se je aktivirala Zveza slovenskih kulturnih društev, o zbirnih centrih dobite podatke v dnevnem časopisju.
Tudi pri Novem glasu smo se hitro odzvali in zbiramo denar za poplavljence. Vaše prispevke lahko oddaste v uredništvih v Trstu in Gorici, mi pa bomo denar osebno izročili uglednima predstavnikoma slovenske Karitas, in sicer Jožici Ličen in predsedniku Imretu Jerebicu, ki ju ni potrebno posebej predstavljati, saj s svojim poštenjem živo pričata, da je neposredna pomoč potrebnim tudi danes še kako mogoča!
JUP
22. maja 2014
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Ob krčenju finančnih sredstev iz Slovenije
Izvršni odbor SSO je zelo zaskrbljen za delovanje slovenskih ustanov
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v sredo, 14. maja, v Čedadu in kot glavno tematiko obravnaval razdelitev sredstev na podlagi razpisa za leto 2014 s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iz prve analize, ki je bila predstavljena članom izvršnega odbora, izhaja, da so krčenja bistveno večja od pričakovanih. Izpostavljeno je sicer bilo hudo finančno in gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Slovenija. Vendar nihče ni pričakoval, da bodo posledice tako izrazite, še posebno, ker gre za slovensko manjšino in njene ustanove. Več odbornikov je tudi poročalo, da so se organizacije in društva v sklopu SSO že odzvali z veliko zaskrbljenostjo nad prihodnjim delovanjem. Se največ preglavic imajo tam, kjer je zaposleno osebje, ki je že tako ali drugače skrčeno na minimum. Občutno zmanjšanje prispevkov so utrpela tudi društva, ki se ukvarjajo z mladinskimi dejavnostmi, od skavtov do športa. Predsednik Štoka je s tem že seznanil ministra Gorazda Žmavca na srečanju skupnega predstavništva, ki je potekalo v petek, 9. maja, na generalnem konzulatu v Trstu.
Izvršni odbor SSO se je seznanil
s poročilom predsednika Štoke glede poteka obnove paritetnega odbora; upati je, da se bo celoten postopek končal v čim krajšem času. Vloga tega pomembnega institucionalnega telesa je namreč ključnega pomena za izvajanje zaščitnega zakona. Ista skrb velja tudi za vladno omizje, ki je
Matteo Renzi
lika pozornost do mladih in stalno prizadevanje za kakovost slovenskega jezika.
Giorgio Banchig, pokrajinski predsednik za Videmsko, je poročal o nedavnem srečanju odbora staršev s predsednico deželnega odbora FJK Deboro Serrac-chiani. Tema srečanja je bila na-  menjena stavbi
še brez predsedujočega in še ni nastopilo po zamenjavi italijanske vlade in nastopom novega predsednika ministrskega sveta Mattea Renzija. Dolgotrajnost teh postopkov precej pogojuje reševanje pomembnih problematik, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJK.
Izvršni odbor SSO je pohvalno ocenil spominsko slovesnost ob odkritju obeležja žrtvam fašističnih posebnih sodišč, ki je potekala v Trevisu in katere se je udeležil pokrajinski predsednik SSO za Tržaško Igor Svab. Švab je pozitivno ocenil potek občnega zbora ZSŠDI, kjer se kaže ve-
dvojezične šole v Špetru. Sestanek pa se je končal
predčasno zaradi določenih kritičnih posegov. SSO meni, da bi bilo potrebno prizadevati se za usklajeno rešitev. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi na koncu ostali še brez tistih sredstev, ki so že na razpolago.
Za goriški del SSO je poročal Albert Devetak in izvršni odbor seznanil s pričetkom izvajanja projekta Živi Kras, ki ga je financiral LAS Kras. Projekt je naletel na veliko zanimanje in prijavilo se je res lepo število šol, ki si bodo v naslednjih tednih ogledale kraške znamenitosti pri nas. Julijan Čavdek pa je podal poročilo o udeležbi na občnem zboru Slorija, na katerem je bilo poudarjeno, da bi Slori moral biti bolj prisoten na Goriškem. O tem bo v kratkem namenjen sestanek z obema krovnima organizacijama.
Podprimo slovensko dobrodelno društvo!
Pet tisočink davka IRPEF je mogoče nameniti tudi Slovenskemu dobrodelnemu društvu
Ob sestavljanju letošnje davčne napovedi (nekoč smo ji pravili “davčna prijava") je mogoče nameniti 5 tisočink svojega davka od dohodkov tudi Slovenskemu dobrodelnemu društvu, ki ima sedež v Trstu. Kdor se bo za to odločil, bo pomagal človekoljubnemu delu SDD v korist zlasti študirajoče mladine, ne bo pa utrpel nobene škode, saj gre le za delež davka, ki ga moramo tako in tako izplačati državi.
Postopek je preprost. Na davčni prijavi (ali na obrazcu za izbiro namembe 5 tisočink, če ne predstavimo prijave) se moramo na drugi strani podpisati v kvadratek, ki nosi dolgo oznako, ki se začenja z besedami “Podpiranje prostovoljnega dela... ” (v italijanščini: “Sostegno del volontariato... ”). Spodaj pa moramo vpisati še davčno številko Slovenskega dobrodelnega društva, in sicer: 80011090323.
Prejeli smo
Se o Sabotinu
V časnikih sem prejšnji teden zasledil, da je g. Darko Žnidarčič, član novogoriške Sekcije maj 45 združenja borcev za vrednote NOB, v zvezi z vojno napisov na Sabotinu označil podpisnike peticije proti napisu 'Tito' na tem griču kot "72 stricev in tet iz ozadja" tistih, ki so isti napis spremenili v 'JJ'. Ker sem bil sam eden od podpisnikov peticije, bi rad pojasnil nekatere stvari in se opravičujem, če bom pri tem nekoliko oseben.
Naj najprej povem, da sem zaradi tistega svojega podpisa kar ponosen. Poleg tega ugotavljam, da je g. Žnidarčič zašel v rahlo kontradikcijo, ko je vse podpisnike označil za ljudi iz ozadja: vseh 72 se nas je vendarle javno podpisalo, in kdor je hotel, je naša imena bral (in preštel) v tiskanih medijih. Bili smo torej precej v ospredju in ne v ozadju. Kar pa se me osebno tiče, naj povem, da me tudi napis 'JJ' ne navdušuje, kot bi me ne veselil tudi kateri koli drug napis. Rad imam namreč nedotaknjeno naravo ter na vzpetine, griče in hribe se hodim sprostit, uživat razgled in tudi žagat drva, če imam za to ustrezno dovoljenje. Nikogar ne kujem v zvezde, razen kakega svetnika ali blaženega in morda kakega malega človeka, ki je za skupnost ali družbo, v kateri je živel, veliko naredil, vendar njegovega imena ne najdemo v zgodovinskih učbenikih ali knjigah. Tu bi izpostavil dve takšni osebi, in sicer gospo Mijo Markež z Jesenic in lastnega pradeda Jožefa Legišo p. d. Kupčevega (letnik 1861) iz Devina. Gospo Mijo Markež (pravili smo ji sicer gospodična) omenjam zato, ker je mene in vrsto drugih otrok, gre za nekaj generacij, zastonj naučila materinščine v slovenskih tedenskih tečajih, ki so jih organizirali povojni priseljenci v Argentini. (Priznam: imam tudi ta greh, da sem se rodil v Argentini in da je naša družina do pred kakimi pet-
desetimi leti, ko so se starši odločili za vrnitev v domače kraje, sodelovala v društvih, ki so nastala v okviru tamkajšnje politične emigracije.) O svojem pradedu Jožefu Legiši pa naj neskromno povem, da je bi trden Slovenec in se ni mogel sprijazniti z razmerami, ki so na našem
področju nastale leta 1918 oz. 1922. O njem je v nekaterih krogih v Devinu in okolici v duceje-vih časih krožila krilatica, katere avtorji so prihajali iz kroga Virgi-lia Brovedanija, tedanjega devin-sko-nabrežinskega podeštata. Glasila pa se je takole: "Co crepa el vecio Cupiz, crepa tuti i s' davi de Duin". V prevodu: "Ko crkne stari Kupec, crknejo tudi vsi devinski ščavi". Če pogledam na to vejo svojih devinskih sorodnikov, ugotavljam, da so se podeštatovi kameradi pred več kot osemdesetimi leti kar precej ušteli. Povedati moram še, da mrzim kult osebnosti - tega sem se naučil tudi od svojega pokojnega očeta - in nisem nikdar častil ne Perona in njegove žene Evi te ne Stalina ne Tita ne Franca Rozma-na-Staneta ne Leona Rupnika ne Lovra Hacina ne J. F. Kennedyja, čeprav me je njegova smrt prizadela, ne Thatcherjeve in ne, kot je menda znano vsakomur, ki me pozna, Berlusconija. O Josipu Brozu bo še spregovorila zgodovina, sam pa bi pripomnil tole: tudi po njegovih prizadevanjih je Jugoslavija izšla iz 2. svetovne vojne kot zmagovalka, njegova zasluga je tudi, da je načel komuni-stično-stalinistični monolit. Toda
Povejmo na glas
koliko življenj in trpljenja sta stala njegov prevzem oblasti in obdržanje te iste oblasti? Je opravičljivo, da je samo v Sloveniji v znanih in manj znanih moriščih našlo nasilno smrt v veliki meri v prvih povojnih mesecih in letih menda sto tisoč ljudi? Kako opravičiti grozo Hude jame, Teharij, Kočevskega roga itd. ter kasneje Golega otoka? Vse navedeno je imelo in ima povrh mednarodne razsežnosti. To nam dokazujejo ne nazadnje naši italijanski sosedje, ki nam vsakega 10. februarja ali še ob kaki drugi priložnosti izstavijo račun svojih pobitih v fojbah in svojih beguncev. In število enih in drugih se je v letih, tudi v slabi veri, večalo, hkrati pa se je potiskalo v stran dejstvo, da je naše kraje najprej prizadel fašistični totalitarizem. Vedno več je bilo tudi zgodb o podrobnostih teh smrti in izgonov, tako da smo bili Slovenci pred nekaj leti tudi z najvišjih mest italijanske politične oblasti nekako obtoženi genocidnosti. Naši sosedje govorijo namreč o tem pojavu, kot da bi šlo za krvavo etnično čiščenje. Njihove žrtve pa naj bi v glavnem padle zato, ker je bila njihova edina krivda pač ta, da so bile italijanske narodnosti. Kadar pa pogledaš na kak seznam teh padlih, ki se nanaša na Istro, Tržaško, Goriško in tudi Benečijo, opaziš na njem celo vrsto naših ljudi, ki z italijanstvom praviloma niso imeli dosti skupnega, njihovih imen pa ne boš našel na skoraj nobenem našem spomeniku. In, naj ponovim, kdo nosi glavno odgovornost, da se je vse to dogajalo in potem prikrivalo?
Zato menim, da bi bilo prav, da bi tisti, ki radi valijo kamenje po pobočjih in pišejo neokusnosti na Sabotinu in še kje v bližini, raje pomislili na 100-Ietnico začetka 1. svetovne vojne in naj bi te griče ali hribe, na katerih je umrlo na tisoče in tisoče tudi naših mladih ljudi, pripravili tako, da bodo lahko ob tej obletnici dostojno sprejeli morebitne sorodnike teh padlih in druge obiskovalce.
Aleš Brecelj
Bomo Slovenci stopili skupaj?
Kljub temu da so bližnje evropske volitve zdaj v prvi vrsti, pa ne morejo zakriti temeljnega slovenskega problema, ki je slej ko prej v izključujoči ali vsaj dvotirni politični naravnanosti. Tovrstna naravnanost vztraja ne glede na krizo, ki po novem vse bolj udarja s svojimi posledicami in v tem smislu prav gotovo ni obvladana, nasprotno, neprijetna presenečenja se utegnejo nadaljevati. In v tem okviru se matična država otepa z nevšečnostjo predčasnih volitev, potem ko je prišlo do odstopa vladne predsednice zagotovo v nepravem trenutku, prav tako pa do nerazumnega razcepa najmočnejše stranke. Pomenljivo in zgovorno za siceršnje stanje v Sloveniji je, da je bila v iskanju najhitrejše poti do volitev omenjena tudi možnost prehodne vlade narodne enotnosti, s katero bi se lahko izognili mrtvemu teku v času do umestitve nove vlade. Vsekakor najboljša možnost, ki pa se je vse politične sile izogibajo kot nečesa grozljivega in celo sramotnega, saj bi to pomenilo, da bi bilo treba prenehati z notranjim bojem in resno sesti za skupno mizo z enim samim ciljem: strniti vse sile v interesu države, ki vse težje prenaša butanje kriznih valov. Bili bi pesimisti, ko bi nastanek vlade narodne enotnosti povsem odpisali, toda slovensko politično razmišljanje je obrnjeno v povsem nasprotno smer. Niti primer Nemčije nima odločilnega vpliva, čeprav je skrajno jasen: na zadnjih volitvah jeMerklova dobila skoraj absolutno večino in vendar je pristala na veliko
koalicijo, kar priča, da so tudi za uspešno nemško gospodarstvo časi hudi in negotovi in da se ni umestno obremenjevati z notranjimi obračuni. Po srečnem naključju premore vlado širokega dogovora Italija, kjer pa so bili odpori velikanski, saj je bila, ali je še, tudi naša “soseda " močno zakoreninjena v ideološki notranji nepomirjenosti. Seveda kdo poreče, če se vrnemo v Slovenijo, da ni mogoče dokazati povezave med politično strnjenostjo oziroma nestrnjenostjo in ekonomsko uspešnostjo oziroma neuspešnostjo določene države. Treba je reči, da je takšna miselnost le eden od izumov ideološkega pogleda na svet, ki želi vzdrževati preživeli notranji spopad še naprej in brez konca, četudi je s tem vse bolj načet skupni dom, ki ga nihče nima več kot toliko v mislih. Po zadnjih udarcih krize je postavljena pod vprašaj tudi organiziranost naše skupnosti tukaj v Italiji, organiziranost, ki je sicer dosti bolje zasnovana od tiste v matičnem prostoru, saj kljub dvotirnosti premore spodbudno stopnjo medsebojnega razumevanja in neprimerno večjo sposobnost reševanja skupnih problemov. Toda ali bo to dovolj, če bo kriza usodneje posegala v naše življenje in nam pričela ogrožati delovanje naših ustanov, društev in civilne družbe nasploh? Ločeni se odpravljamo na upravne in evropske volitve. Zakaj vendar in v imenu česa? Ni dvoma, da nam politične ločitve škodujejo, vprašanje je le, koliko nam jemljejo.
Janez Povše
Novi predsednik je prof. Peter Černič
Naša Zadruga ima novo vodstvo
Zadruga Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik Novi glas, knjige Goriške Mohorjeve družbe in otroško revijo Pastirček, ima nov upravni odbor in novo vodstvo. Na občnem zboru v torek, 29. aprila, so bili v upravni odbor izvoljeni Jadranka Cer-gol, Peter Černič, Martin Dru-fovka, Jožko Fornazarič, Erika Jazbar, Marko Tavčar, Martina Valentinčič, Tiziana Zavadlav in Danijel Devetak. V sredo, 14. maja, so se novi odborniki prvič sestali na sedežu Zadruge na Travniku 25 v Gorici, da bi v svoji sredini izvolili predsednika; zraven je bila, prvič,
tudi nova revizorka Mara Petaros. Za novega predsednika in torej naslednika msgr. Kazimirja Humarja, ki je vodil Zadrugo ob njenem nastanku, ter dr. Damjana Paulina, ki je kmalu nato prevzel njeno vodstvo in ga obdržal vse do konca aprila letos, je bil izvoljen Peter Černič (na sliki) , profesor na goriških višjih šolah, vsestransko dejaven na kulturnem in političnem področju. Za podpredsednika so odborniki izvolili časnikarja in tajnika GMD Marka Tavčarja, za tajnico pa potrdili zanesljivo upraviteljico Tiziano Zavadlav.
Odbor, ki je v povprečju znatno mlajši od prejšnjega, se je takoj lotil dela, saj je nastopil funkcijo v posebno težkem času, samo nekaj dni po novici o hudem finančnem rezu prispevkov.
POGOVOR
//
Tanja Peric
Nam v prid nastopajmo v samostojni zbirni stranki!"
POGOVOR
ir
| Damijan Terpin
V zgodovini smo že dokazali, da zmoremo!
n
Pred evropskimi volitvami smo na pogovor za naš tednik povabili Tanjo Peric, edino predstavnico slovenske manjšine, ki bo kandidirala za evropski parlament. Kot predstavnica stranke Slovenska skupnost je bila na tretjem mestu uvrščena na listo Južnotirolske ljudske stranke.
Najprej dovoli neposredno vprašanje: zakaj bi ti morali volivci zaupati svoj glas na prihodnjih evropskih volitvah?
Želim si, da bi volivci z glasovi podprli mojo kandidaturo, ki želi biti v neki meri tudi združevalna kandidatura vseh Slovencev, ki živimo v Italiji. Obenem bi na tak način z volilno izbiro pokazali tudi, da smo Slovenci še zmožni podpreti nekoga, ki je "le" Slovenec. Enotna in močna podpora bi pomenila tudi krepak znak Južnotirolski ljudski stranki, ki bi ji na tak način še enkrat dokazali, da nam ni vseeno, ko gre za slovenskost. Obenem bi še bolj okrepili sodelovanje in podporo, ki nam je že v marsikateri kritični situaciji izkazala stranka SVP. V svojem življenju sem vedno sodelovala pri ka terikoli slovenski pobudi in vedno brez predsodkov, ker verjamem, da bomo Slovenci kljubovali nazadovanju in izgubljanju svojih korenin le, če bomo skupaj nastopali v samostojni zbirni stranki in v slovenskih organizacijah. V dokaz nam je prav trideseta obletnica demonstracije na goriškem Travniku, ki jo v teh dneh obhajamo, ko je 15.000 Slovencev enotno nastopilo, da bi zahtevali uzakonitev pravic, ki pripadajo naši slovenski manjšini, in bi opozorili na naraščajočo nestrpnost do naše prisotnosti na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v tistih letih.
TVoja kandidatura preseneča najprej zaradi tega, ker si za pojme politike, kot jo poznamo v Italiji, mlada; si hkrati edina predstavnica slovenske manjšine, ki kandidira za evropski parlament. Kako lahko postane tvoja starost, oprosti
-	mladost, dodana vrednost na prihodnjem volilnem soočanju? Kako pa si razlagaš, da se boš kot edina manjšinka potegovala za mesto v evropskem parlamentu? Ali je glede evropskih volitev v naši sredini premalo zanimanja?
V	primerjavi s tem, kar smo vajeni, se zdi to nekoliko novo. Je pa tudi res, da se tudi na italijanski ravni političnega nastopanja nekoliko niža srednja starost. Tako jena primer sedanji prvi minister zelo mlad v primerjavi s tem, kar smo do danes videli. Še v sami Južnotirolski ljudski stranki je prišlo na zadnjem kongresu, ki sva se ga udeležila jaz in deželni tajnik SSk Damijan Terpin, do velikega preobrata: za tajnika zbirne stranke Nemcev in Ladincev na Južnem Tirolskem je bil s polno podporo delegatk in delegatov izvoljen 28-letni Philipp Acham-mer. V luči tega se je tudi stranka Slovenska skupnost odločila, da predlaga mene kot kandida tko na letošnjih evropskih volitvah na listi stranke SVP. Seveda, za razliko
od starejše, bolj izkušene osebe, se mora mlad kandida tgotovo veliko novega naučiti in postane zato kandidatura na tako visoki ravni velika spodbuda k delu. Po drugi strani pa je mlada oseba mogoče večkrat veliko bolj motivirana, da stvari dobro opravi in zlahka nabere energije, ki je pri vsakdanjem delu potrebna. Za boljšo prihodnost slovenskih ljudi, ki živimo v Italiji, je izjemno pomembno, da imamo tudi na evropski ravni sogovornika in sodelavca, ki dan za dnem spremlja našo stvarnost in konkretno opo-
zarja na težave evropski politični kader in evropske institucije. Zato je pomembno, da se v nedeljo prav vsi odpravimo na volišča in podpremo kadidata, ki bo predstavljal Slovence tudi v Bruslju in Strasbourgu.
O Evropski uniji se je pisalo in se še danes piše marsikaj dobrega, zlasti pa slabega. Kaj ti meniš o EU, kakšno podobo pa bi rada, da bi EU imela v prihodnje?
Delo in poslanstvo evropskih institucij vidim vzelo pozitivni luči, kajti njihova raven delovanja dovoljuje, da odločajo, v primerjavi z državnimi organi, nesebično oziroma celoviteje, seveda upoštevajoč specifične krajevne zahteve. Vloga evropskega poslanca je tudi ta, da v evropsko institucijo ponese glas teh posebnosti, ki jih mora izpostaviti na tak način, da so upoštevane v procesu odločanja in upravljanja. In pri sooblikovanju Evrope mora biti soudeležena tudi oseba, ki bo ponesla glas našega območja, da bomo tako tudi mi Slovenci lahko neposredno dejavno razvijali našo Evropo. Poleg tega bo izvoljeni v evropski parlament iz vrst SSk in SVP znotraj svojega delovanja zagovarjal seveda vrednote, na katerih je Evropska unija zrasla. Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki, vendar tudi s skupnimi vrednotami, kot so demokracija, svoboda in socialna pravičnost in seveda nasprotovanje ideologiji nacifašistične diktature. EU te vrednote brani, razvija sodelovanje in spodbuja enotnost med evropskimi narodi. Obenem ohranja njihovo raznolikost in zagotavlja, da državljani čim bolj sodelujejo pri sprejemanju odločitev. Evropski poslanci morajo složno delovati v tem duhu. Kako ocenjuješ dosedanje delo evroposlanca Herberta Dor-fmanna, nosilca liste SVP na prihodnjih volitvah?
Herberta Dorfmanna zelo dobro poznam, kajti tudi Mladi za pri-
hodnost smo že z njim sodelovali in se večkrat srečali. To se pravi, da je bil njegov odnos tako z podmladkom kot s stranko SSk izredno pozitiven. Podprl nas je tako, da smo tudi z njegovo pomočjo predstavili težave slovenske manjšine v Bruslju in na tak način soudeležili pri naši stvarnosti različne akterje evropske politike. Herbert Dorfmann je bil aktivno vključen tudi v reševanje težav s prosekarjem in usklajevanje promocije na trgu čezmejnega prostora Brda-Collio, tako kot je bil vedno povezovalni člen med našo krajevno kmetijsko strategijo in evropsko kmetijsko politiko. Skratka, zelo pripravljena in delovna oseba, ki si je k srcu vzela slovensko manjšino v Italiji.
Že vrsto let si dejavna na družbenopolitičnem prizorišču kot članica podmladka stranke Slovenska skupnost. Kaj si se iz te izkušnje naučila? Z mladinsko skupino Mladi za Prihodnost (podmladkom stranke Slovenska skupnost) smo že veliko naredili in prišli tudi že do Bruslja in Strasbourga, kjer nas je Medskupina za nacionalne manjšine (Inter-group for National Minorities) že poslušala in vzela v poštev težave slovenskega šolstva v Italiji in rabe slovenskega jezika v javnosti. Takrat smo delovni obisk organizirali tako, da so nas spremljali tudi predstavniki slovenskih dijakov iz Trsta in Gorice, predstavniki Slovenske skupnosti, Sveta slovenskih organizacij, društva Edinost ter glavna urednika tednika Novi glas in portala Slome-dia. Danes se poraja le nova priložnost, da z veseljem posvetim delež svojega časa slovenski narodni skupnosti v Italiji in še naknadno izpopolnim svoje izkušnje, kajti teh ni nikoli preveč. Moje delovanje me je do danes naučilo, da sta zavednost in ponos edina močna dejavnika, od katerih je vse odvisno, kako se bo naša manjšina razvila v času.
Tudi tokratna volilna preizkušnja potrjuje prednost politične naveze med SSk injužno-tirolsko ljudsko stranko. Kako ocenjuješ to dolgoletno povezovalno strategijo obeh majšin-skih strank?
Južnotirolsko ljudsko stranko sem pobliže spoznala na začetku svojega delovanja v sklopu mladinske politične skupine Mladi za Prihodnost (prej Mladi za mlade) v sodelovanju, ki ga mladi imamo s stranko Slovenska skupnost in njenimi člani. Ko je Slovencu pri srcu obstoj oziroma prihodnost naše kulture onkraj zemljepisnih meja Slovenije, ne moremo spregledati nivoja spoštovanja nemške kulture v javnem življenju, ki ga je tamkajšnje prebivalstvo doseglo. Seveda, niti za Južnoti-rolce ni bila in tudi danes ni pot lahka. Politika mora vsak dan kljubovati pritisku, ki se ustvarja od zunaj, kakovostno upravljanje pa se potem pozitivno odraža na kulturo, gospodarstvo, dejavnosti in nasploh na podobo celotnega območja. Do danes je Južnotirol-ska ljudska stranka več kot zadovoljivo upravljala svojo deželo in vsakič trdno podprla tudi politično dejavnost stranke Slovenska skupnost ter zahteve slovenske narodne skupnosti v Italiji.
IG
Dr. Damijan Terpin kandidira na bližnjih evropskih volitvah na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), tudi zato je po formalizaciji kandidature "zamrznil" svoje mesto deželnega tajnika stranke Slovenska skupnost.
Kako to, da ste se odločili za kandidaturo na listi SDS za evropske volitve?
V	zadnjih letih sem precej intenzivno sodeloval s Slovensko demokratsko stranko, ne toliko sicer glede notranje politike v Sloveniji, ampak predvsem glede odnosa, ki ga ima SDS do problemov Slovencev v zamejstvu in tudi po svetu. Ne pozabimo, da je bil v času Janševe vlade sprejet zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu in da smo prav takrat, ravno na podlagi tega zakona, ponovno dobili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. SDS je v celotni svoji zgodovini vedno dokazovala izjemno pozornost do naših vprašanj, je pa tudi edina stranka, ki je zamejskemu Slovencu ponudila celo možnost izvolitve v evropski parlament, kar bi bilo za nas vse prava senzacija. Kljub temu da nisem član SDS, so me že pred časom povabili, da v Strokovnem svetu SDS vodim odbor za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na kandidaturo za evropskega poslanca sem pristal, ker verjamem v program Slovenske demokratske stranke za evropske volitve in verjamem, da bom lahko s svojimi izkušnjami prispeval k uveljavitvi interesov slovenskih državljank in državljanov v Bruslju, kakor tudi Slovencev, ki kotmanjšinci živimo v sosednjih državah.
Kako odgovarjate na očitke tistih, ki vam oporekajo združljivost funkcije deželnega tajnika Slovenske skupnosti in kandidature za EU v Sloveniji?
Ne razumem, v čem naj bi bili funkciji nezdružljivi oz. kaj bi bi-
lo	narobe, če bi bil deželni tajnik SSk celo izvoljen v evropski parlament? Ravno obratno! Glavni cilj vseh pripadnikov in političnih organizacij Slovencev v Italiji in naše civilne družbe bi moral biti, da tudi mi dobimo svojega predstavnika v Evropskem parlamen tu. Ker italijanski volilni zakon za evropski parlament v določbi o manjšinskih listah predvideva vstopni prag (50.000 preferenc), je to za slovensko narodno skupnost težko nedosegljivo in je torej krivično. Ko so me na SDS vprašali, ali bi kandidiral na listi SDS za evropske volitve, sem pomislil, da s tem lahko tudi dodatno opozorim italijansko in evropsko javnost na nepravično volilno zakonodajo, ki tudi za italijanski parlament slovenski manjšini ne omogoča, da samostojno izbira svoje zastopnike. Z mojo kandidaturo smo tako tudi Slovenci v Italiji dobili konkretno možnost priti v evropski parlamen t, kar bi v Italiji, kot rečeno, predstavljalo pravo senzacijo. Zato se stranki SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši iskreno zahvaljujem za to priložnost. Če bi mene ali koga drugega v SSk o tem pov-
prašala katera druga stranka v Sloveniji, bi se seveda o tem v naši stranki prav tako ustrezno pogovorili, kot smo se glede predloga SDS, ki so ga vsi na tajništvu stranke sprejeli. "Strah" pred morebitnim uspehom moje kandidature pa prepuščam drugim.
Znani ste kot odličen politik, ki je brez dlak na jeziku. Nam lahko zato neposredno in jasno poveste, zakaj je dobro, da ste kot človek, ki živi v našem prostoru, a ga tudi presega, kandidat za EU na listi v Slo-
Foto Polona Avanzo
veniji?
Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato, da bodo tudi glas zamejskih Slovencev slišali tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in drugod po svetu, kjer se manjšine soočajo s podobnimi težavami kot naša v Italiji. Evropa pase ne more še naprej pretvarjati, da narodne manjšine ne obstajajo. V Evropi živi skoraj 50 milijonov ljudi, ki pripadajo narodnim manjšinam; gre za skoraj 10% celotnega prebivalstva EU! Doslej je bilo na ravni evropskega parlamenta, še zlasti pa komisije, narejenega premalo, in to prav po krivdi n ekaterih "starih " evropskih držav, npr. Francije, ki so dolga leta celo trdile, da pri njih narodne manjšine sploh ne obstajajo. Zadnja dogajanja v Ukrajini pa bodo Evropo zagotovo prisilila, da se bo resno soočila s temi vprašanji in našla neke splošne, vsaj minimalne kriterije zaščite narodnih manjšin, ki morajo veljati povsod. Seveda je stanje vsake manjšine v posamezni državi drugačno in terja posebno obravnavo. Mogoče pa je na osnovi že sedaj veljavnih konvencij Sveta Evrope manjšinsko zaščito dopolniti tudi na ravni EU.
Dejstvo je, da stranka Slovenska skupnost kandidira v Italiji edino kandidatko za EU, mlado Tanjo Peric, kar kaže v čudni luči Demokratsko stranko, še posebno t. i slovensko komponento v njej. Vaš komentar o tem.
Dejstva se sama komentirajo. Slovenska skupnost je za parlamentarne volitve podprla kandidatko DS Tamaro Blažina, žal pa tokrat, ko edini kandidat slovenske narodnosti pripada naši stranki (na listi Južnotirolske Ljudske stranke - SVP) in bi bilo normalno, da bi vsaj slovenska komponenta DS podprla Tanjo Peric, se to ni zgodilo. Žal tudi tokratne morejo iz svoje kože, še
huje pa je, da niso pripravljeni niti na občinskih volitvah v naših malih slovenskih občinah narediti koraka naprej in se dogovoriti za skupno upravljanje le-teh, pa čeprav sodelujemo na volitvah z različnimi listami. Besedičijo, da čas za take rešitve še ni dozorel, kar pa je seveda navadna neumnost. Berlinski zid jim namreč v glavah še vedno stoji in mislim, da se morajo nad tem resno zamisliti, preden se bo tudi v naši manjšini podrl. Takrat pa ne bo več časa za razmišljanje in čas bo takšno miselnost preprosto povozil.
Slovenska vlada je padla, v RS bodo v kratkem ljudje trikrat poklicani na volišča, tudi zaradi referenduma. Razložite, zakaj je nujno potrebno iti na volišča ob evropskih volitvah! Predvsem zato, da bodo glas Slovenije v Evropi bolje slišali in da bo močnejši. Visoka udeležba na volitvah in podpora SDS lahko tudi Sloveniji prineseta spremembe, ki jih danes krvavo potrebuje. Odgovor na to vprašanje pa se skriva predvsem v Majniški deklaraciji 2014, ki sem jo pred kratkim tudi sam močno podprl. V tej deklaraciji so opisani problemi, s katerimi se Slovenija trenutno srečuje, in za izboljšanje stanja v Sloveniji zahteva: spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic in svoboščin ter vladavino prava; spoštovanje življenja; skrb za to, da bodo imeli mladi v Sloveniji perspektivo; iskanje zgodovinske resnice; očiščenje ostankov totalitarnega režima; zavezanost spravi, medsebojnemu razumevanju in sodelovanju; sistem, kjer bo poklicno napredovanje urejeno v skladu z merljivimi dosežki; medijski prostor, v katerem sta uveljavljena nepristranskost in spoštovanje dejstev, da se lahko izražajo različne kulturne in svetovnonazorske usmeritve; pregleden sistem volitev, ki omogoča politično stabilnost in odgovornost. Kot zamejskemu Slovencu pa se mi zdi posebej pomembna tudi zahteva, da želimo imeti državo, ki jo bomo Slovenci doma in po svetu lahko prepoznavali kot svoj dom in domovino. Glas za SDS na evropskih, državnozborskih in lokalnih volitvah je glas za Majniško deklaracijo 2014 in glas za normalno, evropsko Slovenijo. Kakšen bo vaš doprinos v slovenski javnosti, tu mislimo na vašo kandidaturo na listi SDS! Če pri tem mislite na odmevna kandidaturo zamejskega Slovenca na evropskih volitvah v Sloveniji, lahko rečem, da so odzivi samo pozitivni, rekel bi celo zame navdušujoči. V Sloveniji nas zamejce spoštujejo, čeprav relativno malo ljudi ve kaj bolj podrobnega o nas. Osebno na terenu doživljam vsak dan izjemno simpatijo, morda tudi zaradi svojega angažmaja v ekipi Tine Maze, ki je danes zagotovo najbolj prepoznavna oseba v Sloveniji. Naj mi bralci verjamejo, da je ta izkušnja ena od najbolj navdušujočih in najlepših, povrhu pa še zabavnih stvari, ki so se mi zgodile v zadnjih 25 letih!
/str. 14 Jurij Paljk
22. maja 2014
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Razmišljanje
Polemika, ki se obeša na Terčeljevo ime, ni produktivna
V	letih od 1992, ko je izšla Brecljeva monografija o Filipu Terčelju in bila vzidana njegova spominska plošča na Marijin dom ob župnijski cerkvi v Šturjah, zlasti pa po letu 2010, ko je bil na šturskem trgu postavljen spomenik, se je veliko zgodilo v prid prepoznavnosti Filipa Terčelja. Lahko rečemo, da sta se na Vipavskem med ljudmi in duhovniki vzbudila "duh in sluh" za svetost Terčelja. V Davči že od 2003.
Postal je naš svetniški kandidat A. Tu bi spregovorila o delu na drugi strani te svetle medalje.
Kot večletna proučevalka Terčeljevega življenja in dobra poznavalka arhivskega gradiva o Terčelj evi življenjski poti opažam v delu postulatorjev vrsto pomanjkljivosti, netočnosti in poudarkov na drugih temah.
Zelo pomembno je, da ostanemo pri dejstvih Terčeljevega življenja in nanj ne obešamo drugih tem.
Neprimerno in krivično je na Terčelju lomiti kopja ideološkega spopada o zahrbtno umorjenih posameznikih, skupinah, o domobrancih in pregnancih in o množičnih pobojih na slovenskih tleh po končani vojni.
Če si je kdo prizadeval, da bi se izognil bratski delitvi in državljanski vojni, je bil to Terčelj. Ali, kot ugotavlja dr. Tine Debeljak (Žrtve ob prevratu, dlib):
/.../ "kot duhovnik je bil Terčelj celo posrednik med domobranci in partizani. " /.../
Sedanja podtikanja so hujša od tistih, ki jih je Terčelj doživljal v partizanskem zaporu od junija do septembra 1945. V pojasnilo je tu citat iz Terčel-jevega pisma F. Bevku 1. oktobra 1945: /.../"Ne delam reklame s svojim prestanim trpljenjem, vendar se mi zdi potrebno, da pridam k naštetim fašistov-skim persekucijam tudi dejstvo, da sem bil ob prihodu Italijanov v Ljubljano edini izmed slovenskih duhovnikov ponovno zaprt in od Nemcev stalno nadziran v bolnici. Štejem si pod čast, da bi dokazoval absolutno nasprotje do okupatorjev, ker dejstva sama zase govore". Terčelj se je branil, medtem ko se danes sam braniti ne more.
FILIP TERČELJ NAŠ SVETNIŠKI KANDIDAT IN NAŠ NARODNI JUNAK
Kakor mu fašistična oblast ni dala pristanka za službo po konfinaciji, tako mu povojna komunistična oblast ni dala pristanka za službo po zaporu. Iz tega dejstva izvira Terčeljeva skrajna eksistencialna ogroženost. A medtem ko je fašistična oblast Terčelja umorila le socialno, ga je komunistična tudi fizično.
Letos, 26.4.2014, je minilo 80 let od Terčeljevega prebega.
Po uvodu, ki se dotika zadnjih člankov na Terčeljevo ime, je predmet tega prispevka Terčeljev beg iz okupirane Primorske v Jugoslavijo. Na simpoziju o Terčelju, 22. marca v Ajdovščini, je dr. Dolinar namreč ugotovil, da ni znano, zakaj je bežal ilegalno.
Naj ob tem osvežim spomin: fašistična oblast je samo do leta 1930 iz Julijske krajine preko meje pregnala 108 hrvaških in slovenskih duhovnikov, jih 35 internirala in 23 zaprla v zapore v Kopru, Trstu in Gorici. (F.
Barbalič, Vjerska sloboda, Za-grebl931). In 29.6.1934 je imela seznam s še 31 slovenskimi duhovniki, med njimi je na prvem mestu Terčelj, predvidenih za oddaljitev - allontana-mento - čez mejo ali v konfinacijo (E.
Pelikan op. 465 v knjigi o Primorski duhovščini). V izdaji potnega lista Terčelju se je oblast očitno šla dvojno igrico.
To pojasnjuje Terčeljev pobeg kljub njegovi načelni odločenosti “ostanem" !
In naj k povojnemu trpljenju vasi pod Ratitovcem dodam dejstvo trpljenja Slovencev med vojno, ko so jih italijanske in nemške oblasti pregnale na tisoče, samo konec leta 1943 iz Ri-hemberka, Komna in okolice nad 1000 ljudi v Reich, njih domove pa požgale. A to ni tema.
V	soboto, 26.4.2014, sem se odpravila iskat mesto prebega Terčelja; zakonca Lidija in Terčelj Zdenko, njegov nečak, sta mi povedala, da sta ta kraj obiskala že pred leti, izvedela sta, da so bili tajni vodiči prek meje in ustaljene skrivne poti ter dobrotniki, ki so prebežnike, onemogle in lačne, z vozovi vozili do Logatca itn. Seveda so sledile persekucije nad
domačimi in lokalnimi ljudmi, ko je oblast skušala ugotoviti, kdo so pomagači. Vaščani povedo, da je tisti čas Terčelj bival pri očetu v gasi v Šturjah in da je mati, mačeha Anica, pripovedovala o stiski in joku duhovnika Terčelja, čigar moker vzglavnik je vsak dan sušila.
Ljudsko izročilo o Terčeljevem pobegu govori o nabirki v podporo Terčelja, ki so jo fašisti zasegli, o obvestilu Iva Brica iz Dornberka Terčelju, naj pobegne, ker mu preti nova aretacija, in o skrivanju Terčelja v pobočju Gore pred begom, dolgotrajnem skrivanju, ne v Palah, saj so bile polne italijanske vojaščine, ampak v Fužinah, kjer je bila v bližini na samotni kmetiji pri Schleglu točilnica, kamor so sicer prihajali vsi, tudi italijanski vojaki in policisti! Bavčarjeva mama iz Lokavca, rojena Schlegel, takrat dekle, mu je nosila hrano v skrivališča. Do danes je ohranjena ta dramatična slika.
V	nadaljevanju navajam izsek tega dogajanja iz policijskih dokumentov. Ker želim, da dokumenti govorijo sami zase, bo to gosto in zahtevno branje, ki prosi za potrpežljivost.
SPOMIN OB 80-LETNICI TERČELJEVEGA BEGA 1934 IZ FAŠISTIČNE ITALIJE
Tistega leta 1934 je bil veliki petek, 30.3. Lado Kobal, ajdovski rojak, rojen 1926, takrat star osem let, ki je bil strežnik Terčelju, medtem ko je bil ajdovski župnik g. Fon bolan in nato kazensko premeščen v Brda, ker je v času bolezni prepustil župnijo Terčelju, pripoveduje, da je bilo italijanskih karabinjerjev na vsakem koraku in zato sleherno druženje onemogočeno.
Kakšne procesije s tristotimi ljudmi, ki sledijo duhovniku s slovenskim petjem?! Šlo je za mutaste procesije, kjer so ljudje molče spremljali duhovnika, medtem ko je obredno molil v latinščini namesto v zapovedani italijanščini. Cf. v Devinu 1934, v Pelikanovi knjigi...
Policijska poročila so prav filmsko slikovita in zavednega Slovenca navdajajo z navdušenjem. Nekaj je res: zvonovi so lepše peli in ljudje molili gorečne-je, ko je maševal Filip Terčelj, kakor je 1.1992 zapisal že Marjan Brecelj v svoji monografiji o Terčelju.
Zdi se, da goriška policija v poročilih tudi načrtno laže, da 'panično' stopnjuje vročico za izgon, v tem je razlog za toliko obravnave Terčeljevega prebega in tolikšna zagotovila goriških oblasti o upravičenosti in brezhibnosti njihovega ravnanja, kljub nelegalnemu pobegu tako eminentnega duhovnika, kot je bil Terčelj. Lahko jih je bilo sram!
Kobal se spominja Terčelja na veliki petek, ko se sveta maša ne obhaja in se 'slači' oltar, ki simbolizira Jezusovo slečeno in umorjeno telo, ko je s palico v nekem zanosu zamahnil večkrat čez oltar v znamenju križa, kar se je Kobalu vtisnilo v spomin kot nekaj usodnega.
Po Veliki noči 1. aprila 1934 se policijska vročica proti začasnemu župnijskemu upravitelju Terčelju
pazi, da ne bi noben slovenski vernik prisostvoval maši pod vodstvom italijanskega kaplana Don Tagnina.
20. 4. Prefekt odgovarja kvestorju, da so podvzeli nekatere stroge policijske ukrepe, naj se jih čim prej izvaja... (Ni znano kakšne.)
27. 4. Dante Cafarelli vrača sporočilo kraljevi kvesturi, da je 25. 4., od 6. do 7., medtem ko je don Tagnin maševal mašo sv. Marka, Terčelj vstopil s 300 verniki, pojočimi po slovensko, ne da bi vnaprej obvestil don Tagnina.
25. 4. Četrtek, procesija svetega Marka. Dejansko se je pobeg zgodil že ta dan in se v petek srečno iztekel s prebegom čez italijansko mejo med Novim svetom in Hotederšico. Iz Ajdovščine čez Goro na Kolku in za Javornikom proti meji. Takih razdalj peš in v najhujši nevarnosti ni mogoče opraviti v enem dnevu.
26. 4. Terčelj, da je slovesno vzpostavil zbor iz otrok, manjših od 12 let, katerih večina je lanski
imela prepustnice, ko pa je to storila, je maršal ni pustil nazaj, poslal jo je v Idrijo v zapor, kamor pa so s kvesture v Gorici sporočili, da je že brisana s seznama italijanskih državljanov in ni ovir za povratek v Jugoslavijo.
Zgoraj opisani dogodek mi je močno spodbudil 'moj' spomin. Podala sem se torej v Hotederšico na spominski dan, da vidim, kaj je v 'mojem' spominu. Namreč, za majske praznike 1964 naju je s sošolko I. S. naša profesorica Brusova povabila k sebi v Novi svet in nama nekega dne na poti iz go-doviške cerkve pokazala rapalski obmejni kamen ter v nekaj besedah podala več pomembnih iztočnic: kako globoko je segla italijanska okupacija, kako je tam nekdo ilegalno prebegnil, kako so ljudje bežali pred fašizmom. Za naju povsem novo! Seveda nama, 18-letnima dijakinjama, ni povedala imena begunca! Terčeljevo ime je bilo posebno za profesorico Brusovo na novogoriški gimnaziji totalno prepovedano. Brusova je že februarja 1965 umrla v molku. Domneve, same domneve. Zanimive "koincidence"! Sovpadanja. Nekaj po-
maj pela v italijanskem zboru, s ciljem preprečiti učencem nižjih razredov osnovne šole, da bi peli po italijansko. Terčelj privlači in od don Tagnina oddaljuje slovensko mladino, ki si prizadeva spreobračati otroke k italijanskim čustvom in rabi italijanskega jezika. Kako bo 26. 4. Terčelj sestavil otroški pevski zbor, ki da je odtrgal pevce italijanskemu kaplanu don Tagninu, kot trdi komandant
sebnega! Po 50 letih se nahajam na enakih dišečih mahovih, med enakim majskim cvetjem in se zavem, da ob zgornjem časnikarskem poročilu tu nastopijo še druge "koincidence", pomenljivi slučaji, same okrogle obletnice:
50 let od mature in 50 let, odkar sva bili pri Brusovi, do takrat že 30 let od prebega, do danes 80 let od Terčeljevega prebega. In, se vam ne zdi, da je
M
't.*.
-r/.t.
Ufncio Ttlegrafico d
MITMUMM
7 D**t aix. Pr *laa«»l»» H «1 B8 13C8
Brroit« Ovftblui.pl Itului Psmtulk	•
OrtOTrlgl.a Ffoae panta Sutk — s. Pi.tro Cirao -M«41#oHa at
»aatsn	-
1104 Prr[»It farno
prooadonfio oeoonflo «•••*■■. rlscl tinio • aoraot«. IMlUirnu rcroe:; Doa Fnipco M~P1) lp-o et jr RnntJ» !' Irl v aito a t»ht.nlC 1002 Sterle Alrtnnritn*
38 cerroito nor Rimitrir* cl	men to ot o p, Irok AM1 sent •
l.»p et nanlto. auopsorto Jznosi.vt.	•«----------
■.....................   .IttaaliU	o Orlolo	------
28.4.1934 ob lOh je odposlan nujni telegram na naslove 7 rapalskih mejnih prehodov od Idrije do Sv. Petra na Krasu. Goriška kvestura sporoča, da se je 26. tega Terčelj oddaljil in 'Idandestino ekpatriiral', nezakonito zapustil Italijo. Verjetno preoblečen in opremljen s potnim listom za Jugoslavijo. Podpisan maršal Oriolo.
v Ajdovščini močno stopnjuje.
9.4.1934	Kvestor Pennetta predlaga goriškemu prefektu zamenjavo preveč vnetega župnijskega administratorja Terčelja v Ajdovščini.
17. 4. Komandant karabinjerjev, Dante Cafarelli, sporoča kraljevi kvesturi, da Terčelj provocira z izvajanjem obredov z največjim pompom, pri tem
Dante Cafarelli v pismu kvesturi 27. 4., ker še ne ve, da je 26.4.1934 ob 15. uri Terčelj že prekoračil mejo.
Pot je bila zelo nevarna in naporna. Terčelj je vedel, da bi se ujel v past, če bi ponovno zaprosil za potni list - razen ustno škofa -, piše nekje. Na begu je prenočil na Kolku pri zaupanja vredni Taloški kmetiji. Tej obletnici sem že namenila pozornost z dokumentarnim esejem o Sedejevi družini, katere duša je bil Filip Terčelj (glej Koledar 2014 GMD).
26.4.1934	S Kolka za Javornikom do meje, ki jo je prekoračil pri rapalskem mejniku 44.
Po poti je moral biti Terčelj neviden. Karabinjerjev je mrgolelo, domačih plačanih obveščevalcev tudi, tudi zaradi gostega kontrabanta, zlasti s konji, vedo povedati domačini. Davki so bili neusmiljeni, denarja nikjer, kmet se je moral znajti ali propasti.
Slučajno odkritje, kakšno naključje!
V	dneh pred obiskom Novega sveta sem
v	Istri in Slovencu iskala poročilo o Terčeljevem prebegu, ki ga nisem odkrila, ampak se mi je oko ujelo na naslov: Zvabili so jo čez mejo in jo aretirali. Aretacija akademičarke rojakinje Lojzke Brus.
Hotederšica 4.1.1934. Ker mnogi poznamo profesor Brusovo (1909 - 1965), navajam zapis v celoti. Brusova domov v Novi svet, pod Italijo, ni mogla. Bila je takrat 25-letna študentka. Za božične praznike se je Brusova iz Ljubljane napotila v Hotedršico k sorodnikom ob itali-janski meji. Ko se je sprehajala ob meji in je bila v bližini italijanske obmejne stražarnice, ji je neki finančni stražnik, ki jo je navidez poznal, prosil, naj mu raztolmači prošnjo nekega Slovenca, ker sam ni znal italijansko, kar je rade volje storila. Ker stražnik ni mogel sam ustreči prošnji kmeta, je pozval njega in njo k maršalu v stražnico nekaj metrov od meje. Brusova tega sprva ni hotela, ker ni
Brusova sama povzročila zgornjo situacijo, da bi za Terčelja preverila možnost prebega? Ali je mogoče, da ga je poznala že takrat, leta 1934? Kako ne?! Lahko je bila naročena na Naš čolnič in morda se je iz Novega sveta udeležila shoda, ki ga je vodil Terčelj! Recimo v Idriji. Nato je odšla v Ljubljano in ob delu v bogatih družinah študirala slavistiko na ljubljanski Univerzi. Vem tudi, da je bila Brusova so-profesorica Filipa Terčelja na 'poljanski' gimnaziji.
Spomin se mi je počasi luščil iz pozabe v zrno. Mimogrede sem se posvetovala z domačinko na njivi in kmalu v gozdu našla rapalski obmejni kamen 44.
Še ena "koincidenca", še en čudovit slučaj. Zgodi se mi nekaj značilnega in zelo posebnega!
Šla sem globlje v gozdič in našla grič s potmi. In tam, visoko na deblu, eno znamenje!
Kdo drug bi molče pustil znamenje Svete Družine, če ne Lojzka, kot jo tam še danes imenujejo, da bi z znamenjem molče obeležila mesto Terčeljevega prebega?!
To niso več domneve. To je zdaj gotovost.
V Novi svet sem se vrnila 2.5., da bi tam domačine, ki so bili zunaj pri delu, povprašala: Ali kdo ve za kako znamenje v gozdu - tako Marijo Rudolf, Ano Rupnik, Jožeta Menarta z ženo, govorila sem s Tilko -. Nihče za znamenje v gozdu ne ve!
In to mojo domnevo potrjuje! Zraven naprošam vse, ki o tem kaj vedo, naj se mi oglasijo!
Zakaj je Terčelj prestopil mejo v Jugoslavijo ilegalno?
V BLIŽINI KRIŽIŠČA ŠTIRIH POTI NA GONJEM GRIČU PRI NOVEM SVETU
(gonji od goniti konje, živino, gonj-konj-kontra-bant)
Telegramu sledi gosta izmenjava sporočil med rimskim ministrstvom za notranje zadeve, italijanskim konzulatom v Ljubljani, goriško kvesturo, goriško prefekturo in obmejnimi karabinjerji, ki prežvekujejo ilegalni pobeg in Terčeljevo kazensko odgovornost.
/str. 12 Marija Pegan
Kristjani in družba
22. maja 2014
immh Ob 200-letnici Layerjeve podobe Marije Pomagaj
Ob praznovanju tudi razstava in izid zbornika
Podoba Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer in h kateri vsako leto prihajajo številni romarji, letos praznuje 200 let. Ob tej priložnosti so Založba Družina, Gorenjski muzej in Frančiškanski samostan Brezje izdali knjigo o milostni podobi na Brezjah ter pripravili razstavo, ki so jo odprli v Mestni hiši v Kranju. Urednik knjige Marija Pomagaj -Milostna podoba na Brezjah in avtor razstave K Mariji Pomagaj na Brezje 1814-2014 Jože Dežman je na novinarski konferenci na Brezjah pojasnil, da zbornik prinaša pripoved o čaščenju Marije Pomagaj in zorenju slovenskega naroda, o velikih slovenskih krščanskih shodih, milostnih ozdravitvah, romarski kulturi in umetnostnih zakladih Brezij.
Knjigo je izdala založba Družina. Kot je o sodelovanju pri obeležitvi 200-letnice podobe, ki jo je med drugim podprlo tudi ministrstvo za kulturo, dejal direktor Družine Tone Rode, so združili moči: "Okoli Marije znamo stopiti skupaj, znamo dati iz sebe najbolj pristno, kar Slovenci premoremo".
"Marija Pomagaj spremlja Slovence ne samo v domovini, ampak tudi onkraj meja po vsem svetu. Marija
Pomagaj je slovenska Marija", je poudaril rektor in gvardijan na Brezjah, pater Robert Bahčič. Kranjski slikar Leopold Layer je podobo Marije Pomagaj naslikal leta 1814 v zahvalo za milostno rešitev iz napoleonskih ječ, kamor so ga Francozi zaprli za-
radi ponarejanja denarja.
Zaradi milostne podobe Marije so Brezje postale najbolj obiskan slovenski romarski kraj. Številni kristja-
ni še vedno hodijo na Brezje po pomoč v najrazličnejših osebnih, narodnostnih in verskih stiskah, je pojasnil Bahčič. Nekateri romarji poročajo tudi o izrednih dogodkih, ki so se jim zgodili. Prvi čudeži ozdravljenja naj bi se zgodili 50 let po vzpostavitvi božje poti in naj bi se bolj ali manj izpričani dogajali še danes.
Zgodbe uslišanj in milostnih ozdravitev od leta 1863 naprej so zajete tudi v monografijo. Vendar bi, kot pra-
vi	Dežman, morali te zgodbe bolje raziskati, v nasprotju z Lurdom na Brezjah namreč skoraj ni bilo medicinskih raziskav o čudežih. "Nedvomno pa so tudi tukaj izpričani čudeži, milosti in vse dobro, kar vera v nenasilje, sožitje in odpuščanje prinaša s seboj", je dejal Dežman.
Želi si, da bi ob letošnjem jubileju pripravili zbirko 200 milostnih dogodkov, o katerih še zbirajo podatke. "Monografija nas navaja tudi na to, da marsičesa še ne vemo in da bi lahko še naprej raziskovali in izvedeli še več", je dejal Dežman.
Sočasno s pripravo monografije je v okviru Gorenjskega muzeja pripravil tudi razstavo, ki je posvečena tako sami sliki kot zgodovini romanj na Brezje.
200. obletnico nastanka milostne podobe Marije Pomagaj pa bodo na Brezjah posebej obeležili prihodnjo soboto, 24. maja, s slovesno mašo. Tedaj bo potekal tudi škofijski dan mladih, na predvečer osrednje slovesnosti pa bo večer narodnih izročil.
Alex, Camllla, Erik, Goran, Janiki, Riccardo, Sara, Sibilla in Valentina so na 4. velikonočno nedeljo, 11. maja, v župnijski cerkvi v Štandrežu pri Gorici prvič stopili k angelski mizi. Mladim, ki jih je na ta korak pripravil katehet Danjel Vidmar, je župnik Karel Bolčina namreč podelil prvo sv. obhajilo. Bil je lep praznik vsega pastoralnega območja Soča-Vipava, katerega združeni zbor je pel na koru pod vodstvom Damijane Čevdek in Lucrezie Bogaro.
“Sedaj gre zares”!, nam je dejal g. Marijan Markežič, ki je ob koncu prejšnjega tedna s skupino prostovoljcev podrl leseno strukturo starega senika ob Koči sv. Jožefa v Žabnicah. V tem tednu bo podjetje začelo graditi novo in večjo stavbo, “ki jo nujno potrebujejo naše skupine”, je še dodal.
Skupaj z revnimi. Skupaj s pozabljenimi. Skupaj z žrtvami camorre. Skupaj z zaporniki. Skupaj z bolniki. Skupaj z osamljenimi ostarelimi. Poštni teko i ra im št. 57803009 - www.insiemeaisacerdoti.it
n Spremljaj poslanstvo duhovnikov na FB-strani facebook.com/insiemeaisacerdoti
CEI Conferenza Episcopale Italiana Chiesa Cattolica
INSIEME
Al SACERDOTI
ffiSUSJ!
-OOr"]'
Franka Padovan, županska kandidatinja v Števerjanu
Za ohranitev samostojnosti!
Julijan Čavdek, županski kandidat v Sovodnjah
Nastopil je čas za spremembo!
Aldo Jarc, županski kandidat v Doberdobu
Da bi končno prišlo do preobrata!
Se nam lahko na kratko predstavite?
Poročena sem z domačinom Brankom Jerčičem in mati hčerke Lize. Mladost sem preživela v Števerjanu, kjer sem tudi opravila osnovno šolo. Kot odraščajoče dekle sem začela sodelovati v Slovenskem katoliškem prosvetnem društvu Frančišek B. Sedej, v katerem sem leta 1984 prevzela tajniško mesto in ga opravljala do leta 1997. Odleta 1985 sem aktivno soudeležena v delovanju Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki ji predsedujem od leta 2004. Zaposlena sem kot učiteljica na osnovni šoli v Gorici. Prvič sem bila izvoljena v občinski svet z znakom lipove vejice leta 1994. Preizkusila sem se v vlogi načelnice svetovalske skupine in od leta 2003 v vlogi odbornice za kulturo, šolstvo in socialo. Od leta 2009 sem županja Občine Šte-verjan.
V naši mali stvarnosti se moramo zavedati, da igrajo majhne občine neizmerno pomembno vlogo na območju in niso vir nepotrebnih in predvsem odvečnih stroškov. Podatek, da je Občina Števerjan do danes izvajala enega najnižjih davčnih pritiskov na občana v Goriški pokrajini in na ozemlju Dežele Furlanije Julijske krajine, sploh ni zanemarljiv.
Mi se kot Slovenska skupnost tega zavedamo in želimo še naprej utrditi v nas samih čut zvestobe, zrelosti in spoštovanja in o tem smo tudi trdno prepričani; zavedamo se, da samo tako lahko sestavimo upravo, ki bo delovala v skladu z načeli dobrega upravljanja, gospodarjenja, poštenosti, solidarnosti in medsebojnega spoštovanja. Katere so glavne točke vašega programa?
Naša stranka bo v naslednjem petletnem obdobju prednostno spremljala naslednje projekte:
- danes se lahko glede zaščite slovenske narodne skupnosti sklicujemo na državna zakona 482/99 in 38/01 in na deželni zakon 26/07, ki niso sicer še popolnoma operativni, zato sta potrebni še nadaljnji skrb in pažnja glede njihovega izvajanja tudi in predvsem na lokalni ravni;
izvedli bomo razširitve pokopališča v Števerjanu;
- spodbujali bomo uporabo obnovljivih virov energije ter okolju prijaznejših tehnologij (fotonape-tostnih ter termičnih kolektorjev, geoter-mičnih energijskih sistemov, napredne
uporabe lesne biomase, fitodepu-racije ipd.);
- zavedamo se tudi, da je vsem občanom potrebno nuditi širokopasovno internetno povezavo (ADSL), zato si bomo prizadevali, da bo ta usluga razširjena čim prej na vse domove;
- aktivno bomo sodelovali pri zagotavljanju srednjeročnih rešitev problema pomanjkanja vode za kmetijske namene v sušnih obdobjih: zadrževalniki, nadzorovano črpanje podtalnice, zbiranje meteornih vod, namakalni sistemi, ipd.;
- pozorno bomo spremljali postopek upravljanja nekdanjih vojašnic, ki so v državni lasti in predstavljajo zanimiv turistični izziv za razvoj območja.
Vaš poziv volivcem!
Le nekaj dni nas še ločuje od občinskih in evropskih volitev. V današnjem času mednarodnih napetosti in svetovne gospodarske krize smo vsi poklicani, da gremo množično na volišče in izberemo tiste predstavnike, ki nas bodo v prihodnjih petih letih zastopali v evropskem parlamentu in občinskem svetu. Zaupamo, da se boste izrekli za listo Južnotirolske ljudske stranke SVP - nosilec liste je Herbert Dorfmann, na njej kandidira tudi mlado tržaško dekle Tanja Peric -, za obnovo evropskega parlamenta ter za listo Slovenske skupnosti za občinske volitve.
Pomlajena skupina kandidatov liste Slovenska skupnost je aktivno soudeležena na raznih področjih vaškega življenja in predstavlja pravo izbiro. Zaupaj torej glas županski kandidatki Franki Padovan in naši listi ter zapiši preferenco enemu ali dvema različnega spola izmed dvanajstih kandidatov za ohranitev samostojnosti!
Se nam lahko na kratko predstavite?
Star sem 47 let in izhajam iz slovenske družine; moj oče je bil Sovodenjec iz Klanca, mama pa je doma iz Vrtojbe. Z ženo Mojco in s tremi otroki živim v Sovodnjah.
Starši so se poklicno ukvarjali s trgovinsko dejavnostjo v Gorici, pri kateri sem pomagal tudi jaz. Šolsko izobrazbo sem opravil na slovenskih šolah v Gorici, kjer sem diplomiral na Državnem poklicnem zavodu za trgovino Ivan Cankar. Po opravljeni vojaščini sem se vpisal na tržaško univerzo, na kateri sem leta 1994 končal fakulteto za politične vede. Istega leta sem se zaposlil pri goriškem prevozniškem podjetju, pri katerem sem bil zadolžen za tržišče nekdanje Jugoslavije. Odleta 2006 sem zaposlen pri Svetu slovenskih organizacij. Pred približno dvema letoma sem opravil državni izpit za časnikarja.
Aktiven sem bil tudi v civilni družbi. Nekaj let sem igral nogomet pri ŠD Sovodnje. Največ moči pa sem namenil udejstvovanju v Slovenski zamejski skavtski organizaciji. V veliko zadoščenje mi je delo, ki smo ga v letih 2003 in 2004 opravili v Odboru proti goriškem u upepeljevalniku, ko nam je uspelo preprečiti podvojitev sežigalnice in doseči njeno zaprtje.
Že od mladih let sem volivec Slovenske skupnosti, saj verjamem v politično združevanje Slovencev v FJK in preseganje ideoloških delitev, saj tako lahko dosežemo bistveno več, kot če se razpršujemo v italijanskih strankah. Aktivno sem se s politiko začel ukvarjati po letu 2000, najprej v sovodenjski sekciji SSk, nato pa še v pokrajinskem in deželnem tajništvu. Leta 2008 sem bil izvoljen za pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti za Goriško in tako sledil pokojnemu Mirku Špacapanu, ob katerem sem se o politiki marsikaj naučil.
Katere so glavne točke vašega programa?
Naš program smo osnovali tako, da sovodenjski občini, njenim občanom in območju ponudimo konkretno razvojno priložnost. Huda gospodarska kriza namreč ni prizanesla sovodenjski občini, ki je tudi pod težkim vplivom velikih infrastruktur, kot je npr. avtocesta, za izgradnjo in širitev katere ni prejela zadostne odškodnine.
Pri Slovenski skupnosti vidimo razvojni potencial v oživitvi kmetij-
i
stva. Sodobno razvito kmetijstvo je pomembno za primerno upravljanje območja, za večjo in boljšo enograstronomsko ponudbo tipičnih pridelkov, za širitev turistične dejavnosti, ki je med vsemi gospodarskimi dejavnostmi okolju najbolj prijazna. Med pozitivnimi učinki bi bila tudi nova delovna mesta. Prvi korak v to smer pa mora biti izgradnja namakalnega sistema, ki mora obdelanim površinam zagotoviti zadostno količino vode.
Naša ključna točka je seveda dosledno izvajanje zaščitne zakonodaje, saj so narodne korenine so-vodenjske občine slovenske. Tudi in še posebno zaradi tega je pomembno, da ohranimo upravno avtonomijo, ki jo imamo od leta 1866, ko je bila občina ustanovljena. Zavzeli se bomo za ohranitev šolske mreže, za organiziranje dopoldanskega pouka, za nadaljevanje čezmejnega sodelovanja in za evropske projekte z občino Miren-Kostanjevica. Veliko pozornosti bomo namenjali javnim delom in stalnemu urejanju cestne ter javne razsvetljave. Pri tem bo igral ključno vlogo odnos z deželnim svetom FJK in deželno upravo, kjer ima SSk svojega predstavnika Igorja Gabrovca.
Vaš poziv volivcem!
Najprej naj se občanke in občani množično odpravijo na volitve, ker je to pravica in dolžnost vseh nas. Pri tem naj se opremijo z dvojezično volilno izkaznico, če je seveda še nimajo. Na nedeljskih volitvah pa naj prekrižajo lipovo vejico, simbol Slovenske skupnosti, in oddajo preferenco kandidatki in kandidatu na naši listi. V Sovodnjah je nastopil čas za spremembo in SSk je prava izbira.
Se nam lahko na kratko predstavite?
Imenujem se Aldo Jarc, rojen sem in živim v Doberdobu, star sem 56 let. Sem poročen in imam dve hčerki. Po poklicu sem grafični oblikovalec. V prostem času se posvečam prostovoljstvu kot krvodajalec, sem namreč predsednik Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba.
Sedaj sem tudi predsednik deželnega sveta SSO in član nadzornega odbora društva Hrast.
Kandidiram za župana, ker ljubim svojo vas, kraško območje, navezan sem na svoje korenine.
Želim si, da bi v naši občini končno prišlo do preobrata. Sestavil sem novo občansko listo, v kateri so predstavljeni kandidati iz vseh zaselkov naše občine. Vsi kandidati so pristopili k tej listi, ker želijo s svojim doprinosom končno ovrednotiti in izkoristiti velik potencial, ki ga ima naše kraško območje. Med kandidati so tudi predstavniki kulturnih, športnih in prostovoljnih društev in zato dobro poznajo kraj, v katerem živimo.
Naj se vrnem k svoji kandidaturi: pri srcu mi je moja vas, zato sem v občinskem svetu že dve mandatni dobi, to je deset let, žal vedno v opoziciji. Kar me je v vseh teh letih najbolj motilo in žalostilo, je prav to, da večina v občinskem svetu ni nikoli sprejela predlogov naše skupine. S temi predlogi bi lahko že zdavnaj rešili marsikatero težavo, kot npr. gradnjo šolskega poslopja. Poleg tega še danes čakamo na nekatere odgovore na postavljena vprašanja v občinskem svetu... Če bom izvoljen, bom župan vseh občanov in zato bom v občinskem svetu rade volje poslušal nasvete vseh občinskih svetnikov, tako iz večine kot tiste iz opozicije. Moje mnenje je, da le s skupnimi močmi lahko rešimo katerokoli situacijo oz. težavo.
Katere so glavne točke vašega programa?
Za našo listo so vse točke programa zelo pomembne: aktivna prisotnost občinske uprave in svetnikov na območju; podpora domačim društvom, ki so srce občinske skupnosti; srečanja uprave po zaselkih z občani za ustrezno reševanje krajevnih vprašanj; strokovno načrtovanje posegov na območju Doberdob-
skega jezera za ureditev vodostaja, vzdrževanje vegetacije in preprečevanje širitve invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; vzdrževanje kraških kalov in vodnjakov; ureditev in valorizacija objektov iz prve svetovne vojne na občinskem območju in vključitev občine v projekt Pot miru; spodbujanje kmetijskih in vinogradniških dejavnosti ter razvoj turističnega potenciala občine. Glede javnih del: ni pomembno, koliko javnih del se načrtuje, pomembno je, da so dobro izvedena: zato bo na vsakem javnem gradbišču nujna prisotnost upraviteljev in tehnikov, da se dela izvajajo v skladu z načrtom; racionalizacija energetske porabe javnih stavb s pozornostjo na obnovljive vire; širitev plinskega omrežja na celem občinskem ozemlju. Nenazadnje je zelo pomembno sodelovanje s sosednjimi občinami v Italiji in Sloveniji, kar je bilo do danes skoraj nično. Posebno pozornost bomo imeli do posameznih občanov ali družin v stiski.
Vaš poziv volivcem!
Pozivam občane, naj gredo množično na volitve in naj volijo tako, da bomo končno v občini Doberdob dobili župana, v katerega lahko zaupajo, za katerega vedo, da bo vedno prisoten na območju in bo pošteno vodil občino v prihodnjih petih letih. Poleg tega bom odbornike izbral iz svoje kandidatne liste, to pomeni, da občani že vnaprej vedo, da bodo za odbornike dobili ljudi, s katerimi so se lahko med volilno kampanjo pogovarjali in soočali ter spoznali njihovo angažiranost, resnost in odgovornost do upravljanja naše občine.
Goriški župan je sprejel štandreške igralce
Priznanje za vztrajnost
V reprezentančni beli dvorani goriške občinske palače je goriški župan Ettore Romoli 13. maja sprejel štandreške igralce, ki se uspešno uveljavljajo na dramskem področju že skoraj petdeset let. Predsednik društva Standrež Marko Brajnik in odgo-
vorni za dramsko dejavnost Božidar Tabaj sta župana seznanila z bogato, dolgoletno in uspešno dejavnostjo dramske skupine iz Štandreža, ki je v skoraj 50 letih (okroglo obletnico bodo praznovali prihodnje leto) odigrala več kot 120 predstav s skoraj 1000 po-
novitvami v več kot 100 različnih krajih naše dežele, Slovenije, Koroške, Madžarske, Švice in Hrvaške. Nastopili so tudi v Rimu, Parizu, Clevelandu in New Yorku. Prejeli so razna prestižna priznanja in nagrade. Tudi zadnja letošnja komedija Trije vaški svetniki je bila deležna nagrade kot najboljša predstava na
območnem klonili majico z lepakom komedi-srečanju gleda-	je Zbeži od žene, ki so jo natisnili
liških skupin Se-	ob 50. izvedbi,
verne Primor-	Župan je članom štandreške dramske, štirje igralci	ske skupine čestital za uspešno de-
pa so prejeli	lo, pohvalil vztrajnost in izrazil za-
priznanja za	dovolj stvo, da se vaška skupnost
najboljše vloge	odloča za kulturna prizadevanja,
na istem regij-	ki bogatijo ves goriški in tudi širši
skem tekmo-	prostor. Zaželel je skupini še veliko
vanju za Linhar-	uspešnih nastopov in lepo prosla-
tovo nagrado,	vljanje 50-letnice delovanja.
Županu so po-	DP
SCGV EMIL KOMEL
Snovanja / Mi smo pomlad
Otroci so veselo zapeli in zaigrali
Prejšnjo soboto, 17. maja, je v sklopu letošnjih Snovanj sveže in glasbeno kakovostno izzvenel koncert Mi smo pomlad, ki so ga z navdušenim pristopom izoblikovali mladi učenci SCGV E. Komel iz Gorice z gosti z Glasbene matice iz Ljubljane in z Glasbene šole "Citta' di Codroipo". SCGV Emil Komel prireja vsako leto ta "mladostni" koncert tudi z namenom, da se otroci in mladi z drugih sorodnih glasbenih šol lahko srečujejo in družijo in pri tem tkejo ali utrjujejo prijateljske vezi. Vsekakor je to tudi zelo koristna priložnost za zdravo primerjanje med učenci-glasbeni-ki različnih šol.
Pred kakim mesecem je otroški šolski zbor Emil Komel spoznaval Ljubljano in je skupaj z OPZ Glasbene matice oblikoval lep glasbeni dogodek. Z veseljem so organizatorji šole Komel v zameno imeli v gosteh mlade pevce iz Ljubljane in jim v dopoldanskem času razkazali lepote Goriškega gradu. Ob strokovnem vodstvu in po zaslugi Saše Quinzija, podpredsednika
	Pl	
r	ip|j	a j ji]] I
		
hjt rt	i. 	 jT’*	P V' * ■> ^ -A' ^ - i \ Ji
		“ J/ j 1
1	1 jt	i IMS I
[	\		
šole Komel in kustosa goriških Pokrajinskih muzejev, so si otroci lahko ogledali grad in okolico in tako spoznali lepote Gorice. Sledilo je skupno kosilo v Centru Bratuž, čas pa je bil tudi za prijateljsko druženje in igro ter skupne vaje. Program koncerta je poleg Otroškega zbora Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in otroškega zbora Glasbene ma-
tice pod vodstvom Irme Močnik oblikovala tudi skupina klarinetov z glasbene šole "Citta' di Codroipo", ki je velika in živahna glasbena ustanova na Videmskem s 400 učenci. Nastopil je tudi mali godalni orkester šole Komel pod odločno taktirko Noemi Cristiani. Uvodno misel je imela Nataša Konc Lorenzutti, ki je prisrčno podala nekaj poezij v zvezi s pomlad-
nim časom, sklepni pozdrav pa je izrekla ravnateljica Centra Komel Alessandra Schettino, ki se je zahvalila vsem nastopajočim in njihovim mentorjem oz. spremljevalcem. Koncert je navdušil polno veliko dvorano KC Lojze Bratuž še posebno, ko sta zbora skupaj zapela zadnji dve pesmi z naslovom Čokolada in Glasba mi je vse. Tudi ob tem je zažarelo iskreno prijateljstvo in skupna volja za nadaljnje sodelovanje. Koncertu je sledil izredni občni zbor Centra Komel, na katerem je predsednica Mara Černič predstavila članom nov štatut šole, ki so ga soglasno odobrili. Upravitelji in strokovni sodelavci so ga ažurirali v skladu z zadnjimi zakonskimi predpisi na področju društvene dejavnosti in napisali nova, bolj prožna in učinkovita delovna pravila. Temeljna načela in namen delovanja ostajajo nespremenjeni. Društvo "Slovenski center za glasbeno vzgojo - Centro slove-no di educazione musicale Emil Komel" je izraz slovenske jezikovne manjšine. Ustanova je nepridobitne narave; prizadeva si za širitev kulture, še zlasti slovenske, in z glasbenim izobraževanjem prispeva k izvenšolski vzgoji mladine. Poseben poudarek je dan slovenski glasbeni kulturi. Pri izvajanju dejavnosti bosta zato značilni uporaba in ovrednotenje slovenskega jezika. / AS
Mladinski dom za mlade od 10. do 14. leta
Poletnosti 2014
Med počitnicami prireja Mladinski dom za svoje člane vrsto dejavnosti, ki imajo kot glavni namen zaposliti mlade od 10. do 14. leta starosti v času počitnic, jim ponuditi priložnost, da v skupnosti preživijo del počitniških dni, se ob pogovorih, igrah in dinamikah učijo sprejemanja drug drugega, poglabljajo medsebojne prijateljske odnose, navezujejo nove stike, se za-
bavajo ob zanimivih aktivnostih predvsem v naravi in se marsičesa koristnega naučijo, skratka, da se pripravljajo na izzive življenja. Prva bo v zadnjem tednu pouka, od 3. do 6. junija, potekala PRIPRAVA NA MALO MATURO, ki je seveda namenjena dijakom tretjih razredov nižje srednje šole. V popoldanskih urah, z začetkom ob 15.00 in do 18.30, bodo v spremstvu vzgojiteljev in profe-
sorjev izvedeli, kako poteka matura, ponavljali snov glavnih predmetov, se učili premagovati tremo in ohranjati potrebno koncentracijo.
Sledili bodo POLETNI IZZIVI, to so aktivne počitnice, ki bodo potekale od 12. do 20. junija v dopoldanskem času, od 8. do 13. ure. Program obsega med drugim videodelavnice, pri katerih otroci sami ustvarjajo risane ali igrane filme, dnevne ekskurzije in raziskovalne izlete, kopanje v morju in sladki vodi ter adrenalinske pustolovščine, kot so tarzaning, raf-ting in druge.
Od 24. junija do 28. junija bo v koči sv. Jožefa v Žabnicah potekal ZELENI TEDEN. Poleg iger, dinamik, kopanja, pohodov in drugih pustolovščin so predvidene tudi najrazličnejše spretnosti in tehnike preživetja v naravi, kot npr. pridobivanje hrane in vode, kuhanje, osnove pohodništva, orientacija.
Po poletnem premoru, točneje od 1. do 5. septembra, se bodo v jutranjih urah, od 8.30 do 12.30, učenci in dijaki začeli polagoma pripravljati na začetek novega šolskega leta. V ŠOLI ZA ŠALO je pristop bolj igriv in sproščen: utrje-
vanje snovi bodo dopolnjevali jezikovni tečaji, matematične vaje, kreativno branje in pisanje, didaktične igre, izrazne in ustvarjalne delavnice. Istočasno bo potekal tečaj VSTOP V SREDNJO, namenjen otrokom, ki letos zapuščajo osnovno šolo (lahko pa se vpišejo tudi lanski prvošolci). Udeleženci bodo osvežili snov glavnih predmetov - predvsem bodo utrjevali matematiko -, deležni bodo informacij in nasvetov v zvezi s potekom pouka in metodami dela na nižji srednji šoli ter s pridobivanjem delovnih navad. Ob koncu tečaja se bodo lahko njihovi starši pogovorili z učnim osebjem.
VPIS NA POLETNOSTI 2014 TER PREDVPIS K POŠOLSKEMU POUKU 2014/15 LE DO 31. MAJA Opozarjamo zainteresirane starše, da imajo s predvpisom otrok k pošolskemu pouku pravico do polovične letne vpisnine ter polovične ali celo brezplačne prijavnine pri vseh ostalih dejavnostih Mladinskega doma.
Vse podrobne informacije dobite na sedežu Mladinskega doma, v ul. Don Bosco 60, tel. 0481-280857, 0481-536455 ali 366-6861441 in 331-6936603.
“Živi Kras - Carso vivo”
Drugi dogodek projekta
V ponedeljek, 19. maja, je potekalo drugo srečanje projekta Živi Kras - Carso vivo, ki ga prireja Svet slovenskih organizacij s finančno podporo Akcijske skupine kras/Gruppo di azione locale Carso (LAS/GAL).
Dogodka so se tokrat udeležili otroci osnovne šole Petra But-koviča - Domna iz Sovodenj. Pod velikim šotorom na vrtu župnišča v Sovodnjah jih je pričakal zgodovinar prof. Peter Cernic, ki jim je s pomočjo vi-deoprojekcij prikazal zanimivosti in posebnosti kraškega sveta. Najprej je obrazložil, od kod do
kod sega naš Kras. Povedal je tudi, da z izrazom Kras označujejo okolje s podobnimi značilnostmi tudi drugod po svetu. Nadalje je razkril nastanek kraških kamenin, ki so pred milijoni let nastajale iz usedlin morskih organizmov. Kamnite plasti, ki so se zaradi zemeljskih pretresov vzdignile v višino, je začela razjedati in oblikovati voda. Na kraški svet se je pozneje naselil tudi človek, ki je v najstarejši dobi izkoristil za bivališča kraške jame. Od nekdaj je moral reševati problem pomanjkanja vode. Z ilovico je prekril naravne vdolbine, v katerih se
je nabirala deževnica, in tako so nastali kraški kali. Pozneje pa se je izučil graditi vodnjake. Kratek pogovor je bil tudi o kraških hišah in njihovi gradnji.
Med predavanjem so navdušeni otroci odgovarjali na vprašanja profesorja Černiča in večkrat tudi sami kaj vprašali in pripomnili. Na razpolago so imeli delavni list, na katerem so dopolnjevali povedi z besedami, s katerimi poimenujemo kraške pojave, ki so jih spoznali
tisto jutro.
Po predavanju so se udeleženci odpeljali z autobusom na Vrh Sv. Mihaela. Sprehodili so se po okolici Brestovca in opazovali, kako je voda preoblikovala kraške skale, tako da so nastali žlebiči, skavnice in škraplje. Tam so si ogledali tudi ostanke gradišča, naselbine, ograjene in utrjene, kjer so ljudje živeli v skupnosti. Ob koncu ogleda je profesor naročil šolarjem, naj poizkusijo narisati gradišče.
Obvestila
Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na “Poletnosti 2014”: priprava na malo maturo (3. - 6. junija za tretješolce); Poletni izzivi (12. - 20. junija z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Žabnicah (24. - 28. junija); priprava na šolo (1. - 5. septembra); predvpis k pošolskemu pouku 2014/15 (s polovično vpisnino). Informacije in vpisi do 31. maja na tel. 0481-280857, 0481-536455, mobi: 366-6861441,331-6936603, ali po elektronski pošti mladinskidom@libero. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi vse svoje člane na 13. redni triletni OBČNI ZBOR, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v ulici I. Brass 20 v četrtek, 29. maja 2014, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo nastopil društveni ŽePZ. Občnemu zboru bo sledilo družabno srečanje. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu mesta Parme in gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na korzu Verdi 51 ob sredah od 10. do 11. ure. Informacije po tel. št. 0481 532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov.
PD Rupa-Peč vabi na tradicionalni letni izlet, tokrat v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta 2014. Informacije na tel. 0481 882285 (Ivo Kovic).
Prodajam bukova drva za kurjavo. Drva prodajam zaradi zledoleda, ki je v našem gozdu v Gornji Trebuši povzročil ogromno škodo. Cena 50 evrov za kubični meter + 5 E za transport. Drva pripeljem na dom. Za kontakt tel 041821809 mail razazia@gmail. com
Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558.
Zanesljiva in diskretna gospa pomaga pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
Iščem delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. štev. 00386 31449311.
Kadar potrebujete varstvo za otroka ali starejšo osebo, pokličite na tel. štev. 00386 41256240. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Kvalitetno opravljam gospodinjska dela: likanje, čiščenje... Pokličite na tel. štev. 0038641885539.
Pianino znamke Danemann starejše izdelave, rezljan, zelo lepo ohranjen, primeren za takojšnje igranje, ugodno prodam. Tel. št. 00386 41529652. Nudim pomoč pri hišnih opravilih, čiščenju, likanju. Tel. 003865/3001328.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu (od 23.5.2014 do 29.5.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored:
Petek, 23. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev -Glasba iz studia 2.
Sobota, 24. maja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju.
Nedelja, 25. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 26. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodnozabavna in zabavna glasba -Zanimivosti iz naših krajev - Iz krščanskega sveta - Naši zbori
fiojo - Obvestila.
orek, 27. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 28. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Lastovke, znanilke pomladi - Izbor cnelodij.
Četrtek, 29. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti iz sveta - Obvestila.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
PRAZNIK ŠPARGUEV 2014
23., 24., 25., 31. maja, 1. in 2. junija 2014 Štandrež - župnijski park pod lipami
petek, 23. maja
20.45: odprtje dokumentarno-fotografske razstave v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič - Štandrež v prvi svetovni vojni
sobota, 24. maja
17.00: slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo Štandrež Ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir
nedelja, 25. maja
19.00: MePZ Vrtojba, komedija Večerja za enega v izvedbi štandreške dramske skupine.
Sledi ples z ansamblom Hram
sobota, 31. maja
20.30: ples z ansamblom Souvenir
nedelja,!, junija
19.00: štandreški župnijski otroški zbor, učenci štandreške osnovne šole Fran Erjavec, nagrajevanje ex-tempore.
Sledi ples z ansambom Hram
ponedeljek, 2. junija
19.00: prosta zabava z ansamblom Oasi
Bogat srečolov, odlični šparglji in druge dobrote.
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
V kamne ujet spomin
In memoriam mag. Barbari Ravnikar (1959-2013)
Dne 23. februarja 2013 se je v Ljubljani končala življenjska pot mag. Barbare Ravnikar. Rojena je bila v Ljubljani. Po končanem študiju tekstilne tehnologije se ji je porodila želja po ustvarjanju. Seznanila se je s sestrama Darinko in Pavlo Bajec. Zlasti pod vodstvom s. Darinke je vzljubila mozaik in se leta 1995 vpisala v mozaično šolo v Spilimber-gu (Scuola mosaidsti del Friu-li). Njena mentorja sta bila prof. Rino Pastorutti in - ker je bila v času šolanja tudi članica eksperimentalne umetniške skupine za mozaik -prof. Giulio Candusi. Po končanem šolanju v Spilim-bergu je dobila povabilo za sodelovanje pri projektu papeževe kapele Redemptoris Mater v Vatikanu pod vodstvom p. Marka Rupnika. Pri tem delu je sodelovala vse do njegovega konca. Leta 2003 se je vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje - smer slikarstvo. Diplomirala je leta 2007 z odlično nalogo "Slika versus mozaik" pod vodstvom prof. mag. Hermana Gvardjančiča in mag. Boruta Vogelnika. Naslednje leto - 2008 - je postala članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Leta 2012 je magistrirala
o	temi Slika kot idejni osnutek za druge tehnike in slika kot samostojen likovni objekt. Tokrat sta bila njena mentorja prof. mag. Lojze Logar za grafiko in slikarstvo in prof. mag. Borut Vogelnik za mozaik.
Imela je osem samostojnih razstav in sodelovala je še pri desetih skupinskih razstavah. Samostojne razstave so bile: 2006
v 1. gimnaziji Celje - grafična dela; 2009 v Kamniku - akvarelne grafike "Vrata v neskončnost"; v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani - grafike; istega leta še slike in grafike v Knjižnici Šiška v Ljubljani; 2010 spet v Kamniku -
mozaični portreti "V kamen ujet spomin"; 2011 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani - grafike "Prebujenja", na gradu Štanjel pa mozaični portreti. Zadnja njena razstava - grafike "Veter trav" - je bila leta 2012 v Kamniku. Ilustrirala je tudi priročnik za učenje jezika YURUBA, ki ima vse besede napisane v slovenščini, angleščini in jeziku yuruba. Ta jezik govorijo v Nigeriji in Sudanu, in to kar 21% vseh prebivalcev ali nad 30 milijonov ljudi.
Kaj je bilo v slikarstvu za Barbaro najznačilnejše? Če jo spremljamo skozi njene razstave, lahko mirno zapišemo, da je bila mojstrica
prostora in barv. Pri ustvarjanju jo je spremljala radovednost, zato je ustvarjala v grafiki, digitalni tehniki, akrilu, olju, akvarelu, pa celo videu. Brez pretiravanja smemo reči, da je vrh njenega umetniškega dela bil mozaik, in to mo-
zaični portret. Njeni mozaični portreti so hkrati klasični in moderni. Vedno si je prizadevala narediti čim bolj realističen portret. Na ekspresionistične portrete nas spominja portret Karle Bulovec, ki je gotovo eno njenih boljših del. Leta 2009 je upodobila v mozaiku generala Maistra v velikosti 60 x 40. Smeli generalov pogled, značilni brki, v pest stisnjena desnica in sablja v levici nam ga predstavijo kot vojskovodjo in odločnega ter jasnovidnega in premočrtnega človeka. Gotovo je to eden redkih zelo dobrih generalovih portretov, v mozaiku pa do danes edini.
Rad bi se zaustavil še pri Aleksandru Velikem, ki ga je izdelala leta 2011 v mednarodni likovni koloniji v Strumici. Fino izdelane oči z jasnim pogledom, pokončna drža, kot se spodobi za aristokratskega voditelja. V to delo je vtkala še mehkobo mozaičnih barv, ki se prepletajo v enkratni kompoziciji, tako je delu dodala orientalski pridih. Tamkajšnja galerija je na to delo ze-
lo	ponosna. Govori se celo, da bi ga prenesli v makedonski parlament v Skopje.
Trajnost mozaičnih stvaritev gotovo ostane spomenik poznim rodovom vsakega, ki jih je izdeloval. To velja tudi za gospo Barbaro. Sama je to izrazila takole: "Mozaik ponuja iluzijo brezčasnosti. Tako kot je kamenje na poti, v morju, rekah, gorah spremljalo veliko generacij pred nami in tudi našo, lahko pričakujemo, da bo spremljalo še veliko generacij za nami".
Za konec pa še tale njena misel: "To večnost materiala želim izkoristiti v enoviti, živi podobi posameznika, saj vsak, vsem splošno poznan ali zgolj nekdo izmed nas, pušča sled, spomin ter tako objet v mozaik na nek način postaja večen ..." -Prav zato je toliko starih krščanskih cerkva, zlasti iz prvih časov krščanstva, ozaljšanih z mozaiki. Ti so nam živ opomin večnosti in Božje prisotnosti med nami. Ko je ga. Barbara to spoznala, se je z vsem srcem posvetila mozaiku in tako podarila našemu slovenskemu prostoru nekaj nepozabnih mozaičnih del, ki ostajajo v našem slovenskem prostoru unikati.
Ambrož Kodelja
Foto JMP
Kratke
Novo pri založbi Mladika
Pri založbi Mladika v Trstu je pred nedavnim izšla knjiga dr. Marije Stanonik Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska - Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920-1943) in v severni Afriki (1943-1945).
V sicer strokovno zasnovani knjigi avtorica obravnava tiste slovenske može in ženske, ki so fašizmu kljubovali s slovensko besedo, čeprav jim je režim zapovedal molčati. Prva dva razdelka sta namenjena slovenščini vjavnosti in peti pesmi, medtem ko tretji združuje tiste avtorje, ki so se kljub prepovedi v hudem času italijanskega fašizma in druge svetovne vojne zatekali v slovensko vezano besedo tako v zasebnosti ali kot člani organizacije TIGR in obsojenci na drugem tržaškem procesu, v pregnanstvu in begunstvu ali kot vojaki v italijanski vojski.
V drugem poglavju, z naslovom Simon Gregorčič in 100-letnica njegovega rojstva, avtorica predstavi, kako so leta 1944 različni avtorji (Ivan Trinko, Ciril Kosmač idr.) obeležili obletnico rojstva goriškega slavčka. V tretjem poglavju pa obravnava slovenskega pesnika, vojaka v afriški puščavi Andreja Peršiča. Prof. Stanonik je še raziskala delo Danila Florjančiča, kije bil vojak ob Rdečem in Jonskem morju in tam pesnil v letih 1939-1945, in pesnjenje Antona Novačana v Jeruzalemu in Kairu. Šesto poglavje je posvečeno pesnjenju slovenskih prisilnih mobilizirancev iz italijanske vojske v procesu prestopanja k zavezniškim antifašističnim enotam na Bližnjem vzhodu.
Ddr. Marija Stanonikje bila univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Je prejemnica Murkove in Štrekljeve nagrade. Knjigo Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska so 15. maja predstavili v prostorih Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni. Avtorico in njeno delo je predstavil režiser slovenske nacionalne televizije Jadran Strle. Tržaška predstavitev knjige pa je bila ob avtoričini prisotnosti in sodelovanju Bogomile Kravos in Saše Rudolfa na večeru Društva slovenskih izobražencev v ponedeljek,
19.	maja.
V SNG Nova Gorica zadnja premiera v letošnji sezoni
V četrtek, 22. maja 2014, bo ob 20. uri v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica domači ansambel uprizoril zadnjo premiero v letošnji jubilejni sezoni 2013/2014, in sicer Norci iz Valencije. Prvo slovensko uprizoritev je v živobarvni in nenavadni norišnici na oder postavila hrvaška režiserka Nenni Delmestre, scenografijo in kostume pa je ustvarila Venezuelka Lina Vengoechea. Komedijo o prekipevajočih strasteh je napisal španski baročni avtor Lope de Vega, ki v evropsko dramatiko bržkone pionirsko vpeljuje tematiko norosti, predvsem pa umestitev dogajanja v samo psihiatrično bolnišnico, ki jo je prva v Evropi poznala prav Valencija.
Marija Stanonik
Slovenska pesem v tujem škornju
Dobrod^
Benvenu
podtankosti? Ali ni vsestransko ljubezensko razsežnost najbolje strnil na primer prav Giotto, ko je s svojim kadrom zajel nežnost noseče Ane, ki boža brado moža Joahima, on pa jo z enako nežnostjo objema čez ramo? Ali ni tisti nežni dotik najbolj zgovoren dokaz tega, kako lahko umetnik posreduje najžlahtnejše
sporočilo življenja? Dogodek so omogočili Lions Club Devin-Nabrežina,
Fundacija opernega gledališča Giuseppe Verdi, Kulturni in športni krožek Ajser 2000 iz Nabrežine, Fundacija
CRTrieste, Zadružna kraška banka in združenje Why not iz Sesljana.
IG
Gledališče Verdi v Trstu
Pahor in Sgarbi ter sporočilnost Giottove freske
peklenskih globin. "Hitler je s svojim početjem potrdil, da če Bog ne obstaja, mora gotovo obstajati hudič", je dejal umetniški kritik. Pahor se je iz taborišča vrnil duševno pohabljen, saj je del njegove osebnosti zgorel v peklenskem ognju: vrnil se je med žive s prepričanjem, da Boga ni, saj bi bilo težko sprejeti, da je Bog kljub svoji
neizmerni ljubezni odgovoren za tako veliko gorje.
Kljub bolečini je pa vendar v človeku vselej prisotna iskra upanja, da mora biti tudi pekla nekega dne konec. Pahor je peklenska vrata za sabo zaprl s pomočjo
vitalizma, ki se udejanja v prerojenem odnosu do življenja in njegovega rojstva. Pri tem ima ključno vlogo ženski lik, ki dejansko omogoča nastanek novega življenja. Sgarbi je ugotavljal, da je Pahorjev odnos do ženske-roditeljice vezan na kanone 20. stoletja, ko je bila ločnica med moškim in žensko za razliko od danes še
jasno začrtana: še zlasti pa je prišla na dan sorodnost pogledov na to, kako je mogoče pokazati ljubezen med spoloma. Kaj ima na primer bralec od tega, da je prizor spolnega občevanja opisan do
V	sporočilnost Giottove freske, ki ponazarja objem Marijinih staršev Joahima in Ane pred Zlatimi vrati jeruzalemskimi, se strneta pogleda, ki ju o ljubezni in njenem ponazarjanju imata Vittorio Sgarbi in Boris Pahor.
Ta likovna podoba je sklenila soočanje med umetniškim kritikom in našim pisateljem, ki je bilo v mali dvorani tržaškega opernega gledališča Verdi v soboto, 17. maja. Povod za srečanje je bila predstavitev knjig, ki sta izšli pri založbi Bompiani, in sicer Pahorjeva Cosi' ho vissuto
-	Biografia di un secolo in Sgarbijeva II tesoro d'Italia -Lalunga avventura delTarte. Večer je uvedel nastop Stefana Furinija, prve violine Verdijevega gledališča.
Čeprav se je vsebinska podlaga njunega razmišljanja, ki je našla sklepno upodobitev ob Giottovi
umetnini, na različne načine stopnjevala in krepila skozi vse soočanje, je moderatorka večera prof. Tatjana Rojc uvedla pogovor z znamenitim citatom Dostojevskega, po čigar mnenju naj bi 'lepota rešila svet'.
Pahor je bil mnenja, da je lepota sama na sebi prekrhka lastnost: prišteti ji moramo tudi dobroto. Sgarbi pa je spremenil vrstni red besed citata in dejal, da mora svet rešiti lepoto. Italija je bila po njegovem mnenju v zadnjih
šestdesetih letih tarča grobega neestetskega napada, ki je postavil v resno nevarnost njeno neizmerno umetniško-arhitektonsko dediščino. Dejstvo je, da je Italija v zadnjem pol stoletju zanikala vez s svojo bogato umetniško
“Kljub bolečini je v človeku vselej prisotna iskra upanja, da mora biti tudi pekla nekega dne konec”.
preteklostjo (zadnje arhitekturne podvige je lociral v obdobje fašizma): človek v Italiji ni več sposoben ustvariti ničesar, zanikal je skratka svojo sposobnost, da ustvarja zgodovino.
Nuja po umetnostnem izražanju je vedno prevevala človeštvo:
"Bog je ustvaril svet; človek pa, da bi izzval samega Boga in se poskušal postaviti na Njegov nivo, je ustvaril umetnost", je dejal Sgarbi.
Tovrstna estetska razsežnost umetnosti se pri Pahorju dopolnjuje z etiko: "Ko bo človek nehal ubijati in bo ustvaril sebi in bližnjemu prijazno družbo, bo lahko Bog zaživel", je dejal pisatelj. Gladko se tako postavlja vprašanje o Božji navzočnosti v tragedijah 20. stoletja:
Sgarbi je Pahorjevo taboriščno izkušnjo premislil na podlagi tlačenja človeškega telesnega in duhovnega dostojanstva do
Goriška sinagoga / Carmina Slovenica: Tehilim
Briljantna interpretacija edinstvene glasbe
Jr udovski narod je v prvi vrsti
I	znan po tem, da ga sestavlja ve-| lika množica skupnosti, pose-nih po vseh celinah. Tudi zaradi tega je njihova glasba, ki so jo od nekdaj dojemali kot nekaj zelo pomembnega in potrebnega v vsakdanjem življenju, ker vanj vnaša lepoto, zelo raznolika. Njen značaj se močno spreminja glede na izvor
avtorja in na časovno obdobje, v katerem je bila napisana. Tradicija je še najbolj avtonomna in pristna v krajih, kjer so bili Judje zaradi teptanja pravic prisiljeni v izoliranost; prav znotraj zidov getov so nastale skladbe z velikim čustvenim nabojem, ki daje poseben čar
in pečat njihovi glasbi. Tam pa, kjer so dosegli večjo emancipacijo in se uspešno integrirali, so na široko "vpijali" glasbene tradicije narodov, s katerimi so se srečevali. To je bilo razvidno tudi na koncertu
Tehilim, ki ga je
nadvse primernem prostoru -goriški sinagogi v Ascolijevi ulici, najpomembnejšem pričevalcu večstoletne judovske prisotnosti in kulture na Goriškem -oblikoval izvrstni zborovski ansambel Carmina Slovenica iz Maribora v sredo, 14. maja. Slavni sestav, ki je zlasti v zadnjih dese-
tletjih z inovativnimi posegi razprl vokalni glasbi prostor večzvrstnim umetniškim dogodkom, je zbranim v goriškem izraelskem templju zapustil nepozaben spomin. Pod vodstvom Karmine Šileč, avtorice dolge vrste domiselnih - slogovno in tematsko zaokroženih -projektov, so dekleta v dolgih črnih oblačilih prikazala judovsko glasbo v njenem zgodovinskem razvoju, od starih sefardskih napevov preko renesančne polifonije do sodobnih izrazov. Na sporedu so bile duhovne pesmi z globokim religioznim značajem, pa tudi po-
svetne narave. Med izvedenimi skladbami so bila dela Meira Ben-Urija, Salomona Rossija, Galie in Michaela Meltzerja, Yonija Re-chterja, Erana Dinurja, Flory Jagoda, Boaza Avnija, Joshue Jacobso-na, Ofre Haze in drugih. Kot je povedala sama dirigentka, je bila pred nekaj leti v štajerski prestolnici razstava, posvečena Hagadi (judovski obredni knjigi); ta jo je navdušila, da je začela zbirati skladbe iz bogate judovske dediščine. "Nekatere sodobne kompozicije so avtorji posvetili prav temu zboru". V molilnici v prvem nadstropju sinagoge,
do katere vodi monumentalno stopnišče, so tako z lesenega eliptičnega matroneja najprej zazvene-
li	zvoki roga, kakršnega uporabljajo v judovskem bogoslužju, v drugem delu pa so dekleta pred baročnim oltarjem zapela tudi skladbo s sodobno elektronsko podlago. Izkazalo se je tudi nekaj solistk, še zlasti Eva Germ, ki je na pretresljivo lep način zapela več pesmi. Carmina Slovenica je skratka s še enim tehnično dovršenim in poustvarjalno briljantnim nastopom dokazala svojo izjemno umetniško raven. / DD
Deželni program za razvoj podeželja PSR 2007-2013 in LASKras, se pravi Lokalna akcijska skupina KRAS, ki deluje na osnovi evropskega predpisa, pod pokroviteljstvom go-riške pokrajine in štirih kraških občin, Sovodnje, Zagraj, Doberdob in Devin - Nabrežina, in v organizaciji SCGV Emil Komel, Kulturnega doma iz Gorice, SKD Hrast in društva JuliaEST ter Konzorcija za zaščito vin Brda -Kras, financirata niz razstav, koncertov in degustacijskih večerov pod skupnim naslovom Kras @ event
@ Carso.
Gre za prireditve, ki so se začele sredi aprila v Martinščini, se nadaljevale v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu, ko so priredili okroglo mizo z naslovom Pot miru: iz Sarajeva do Krasa. Na začetku maja se je pomaknila v Doberdob in se nato v petek, 16. t. m., vrnila v Devin. Na sedežu devinskih zborov so namreč odprli krožno razstavo Arhitektura Krasa in obenem v sodelovanju z goriško sekcijo vsedržavne organizacije okuševalcev vina ONAV in Lokando Devetak z Vrha Sv. Mi-
Zamejski petošolci na izletu v Sloveniji
Vsakoletna nagradna ekskurzija v Ljubljani in Postojnski jami
Nastopil je mesec maj in z njim zelo pričakovani izlet v slovensko prestolnico in kraljico vseh jam. V četrtek, 8. maja, so se petošolci vseh osnovnih šol Večstopenjske šole iz Gorice in Doberdoba odpravili že zgodaj zjutraj na nagradno strokovno ekskurzijo v Ljubljano in Postojnsko jamo, ki jo vsako leto podarjata Zavod za šolstvo ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Ob prihodu so se zbrali pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana in z vodičko na čelu odkorakali po glavnih predelih mesta. Med sprehodom so si lahko ogledali poglavitne znamenitosti Ljubljane, kot so npr. Prešernov kip, Zmajev most,
Čevljarski most, Tromostovje. Vreme jim je bilo naklonjeno in zato se je ena od dveh skupin odpravila tudi na Ljubljanski grad in imela krasen razgled na mesto in na Kamniške Alpe. Izletniki so se nato vrnili na izhodiščno mesto, saj je bila na programu lutkovna predstava Pazi, Pika! Tu so srečali tudi petošolce iz Trsta inšpetra. Igra jih je prevzela, bila je zabavna in inovativna, igralci pa pravi profesionalci. S prijetnimi občutki, a praznimi želodčki so se odpravili v BTC center, kjer so jim postregli z dunajskim zrezkom, cvrtim krompirjem in solato. Prevzeti so bili tudi od trgovin in so si jih na hitro ogledali. In že so bili spet na avtobusu, ki jih je odpeljal do Postojnske jame. Nekateri so že vedeli, kaj jih čaka, saj ni bil to njihov prvi obisk jame, drugi pa so bili kar radovedni in morda nekoliko “v strahu”, ki pa je hitro izpuhtel. Za vse je bila vožnja z vlakcem in sprehod po teh podzemnih galerijah nepozabno doživetje. Velika zahvala gre Zavodu za šolstvo, pedagoški svetovalki Andreji Duhovnik in vsem učiteljem spremljevalcem. / SG
pel MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Hermana Antoniča. Predstavniki ONAV-a so bili nato na razpolago za obrazložitev ponujenih vin raznih vinogradnikov, članov konzorcija Brda-Kras. Lepih vtisov poln večer se je nadaljeval v stari cerkvi sv. Ivana v Štivanu, kjer je nastopila Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha, ki jo vodi Mateja Černič. Skupina, ki se ta teden odpravlja na zborovski festival blizu Dunaja, je predstavila bogat in dovršen program, ki ga dekleta izvajajo v zadnjem letu in so ga v glavnem tudi posnele na svoji najnovejši lazerski plošči z naslovom Čas po skladbi Lojzeta Lebiča, ki so jo tudi izvajale v Štivanu. Polna cerkev ljudi je potrdila, da je to že uveljavljena zborovska skupina, ki privablja številno publiko. Starodavna gotska cerkev sv. Ivana ob izviru Timave pa je potrdila svoj sloves, da je s svojo izredno akustiko primerna zlasti za izvajanje renesančne in sodobne glasbene literature.
V.J.
Galerija Ars - Fotografska razstava
Poti usod Andreja Furlana in Andreja Perka
V	goriški likovni galeriji Ars na Travniku je bilo v četrtek, 15. t. m., slovesno, saj se je zbralo lepo število ljubiteljev umetniške fotografije, da bi prisostvovali odprtju razstave s pomenljivim naslovom Poti usod. Andrej Furlan, po rodu Križan, sicer danes dela in prebiva v Ljubljani, ter Andrej Perko, ki živi v Vipavskem Križu, sta pripravila imenitno fotografsko razstavo, na kateri sta predstavila pod skupnim naslovom starodavne poti, na katere sta oba navezana.
Andrej Furlan kot otrok nekdanjega ribiškega naselja Križ, iz katerega vodi do Jadranskega morja šeststo stopnic, se je navezal na pot, ki so jo dnevno vsaj dvakrat pred časom opravljale žene domačih ribičev, ko so zgodaj zjutraj odhajale v domači portič po ribe, ki so jih njihovi možje ulovili ponoči, si jih naložile v zabo-
je ali pa košare in se z njimi na glavi ponovno odpravile do naselja, od koder pa so nato svojo vsakodnevno pot nadaljevale po Krasu, do Trsta, do Bizjakerije in vse do Vipavske doline.
Andrej Perko pa se je kot današnji prebivalec Vipavskega Križa začel zanimati za starodavne poti in steze, ki vodijo iz Vipavske doline na Goro in se z nje spuščajo v dolino, ki so ji pred leti Gorjani pravili kar Dežela. Oba fotografa sta se pri fotografiranju teh poti, po katerih se je vila marsikatera življenjska usoda naših prednikov, posluževala po-
sebne, enostavne, a izjemne kamere, ki ji rečemo "camera obscu-ra", dejansko gre za najbolj enostaven fotografski aparat, ki od umetnika zahteva veliko potrpljenje, znanje in pa dragoceni čas, saj gre v bistvu le za škatlo z majhno luknjico in filmskim trakom v njej, na katerega skozi luknjico počasi prodira sve-
l
Foto DP
tloba. Daleč od današnje digitalne fotografije, daleč od našega ponorelega sveta, ki prisega na hitrost in na množično fotografiranje vsega!
Predsednik društva Ars Jurij Paljk je odprtje razstave povezoval v italijanskem in slovenskem jeziku, avtorja pa sta sama podrobno razložila nastajanje vrhunskih črno-belih fotografij, predvsem pa sta oba umestila svoje fotografije v našo skupno preteklost, Andrej Furlan je prebral tudi poezijo Križana Miroslava Košute, medtem ko je Andrej Perko prebral pesem Petra Handkeja; obe pesmi govorita o minevanju časa in nas v njem.
Da bi bila razstava še bolj popolna, sta Andrej Furlan in Andrej Perko zraven svojih fotografij prispevala še majhen izbor fotografij Maria Magajne in Vena Pilona, ki imajo danes že dokumentarno vrednost in sta na razstavi samo nadgradnja umetniškega pričevanja obeh fotografov. Razstavo spremljata katalog in dvojezična zgibanka, odprta pa bo po urniku Katoliške knjigarne do 26. junija letos.
ZUT
V Devinu in Štivanu
Kraška arhitektura in koncert
haela ponudili izbor vin in krajevnih kulinaričnih dobrot. Fotografska razstava Arhitektura Krasa je izredno dragocen in zanimiv dokument nekega časa in prostora, gre za povečane črno-bele fotogra-
fije štirih fotografov, in sicer Viljema Zavadlava iz Štandreža, Joška Prinčiča iz Sovodenj in Marina Černiča ter Karla Ferletiča iz Doberdoba, ki so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja foto-
grafirali vrsto kraških hiš, bor-jačev, vodnjakov, kamnitih jert in kalon, oken in stopnic, žlebov in kamnitih streh. Ustvarili so tako dragocen dokument pristne kraške arhitekture, ki s svojo skladnostjo in prostorsko razporeditvijo ustvarja pristen, naravi prijazen življenjski prostor človeku, ki je te hiše postavljal. Ko si ogledujemo te slike, se zavemo, da je marsikaj že pobral čas, mnoge hiše pa so obnovili tudi v spoštovanju kraških arhitekturnih prvin, kar je vsekakor pravilen pristop. Nekatere vasi pa so do danes ohranile izvirnost in stanje, kot ga ponazarjajo fotografije, kar potrjuje funkcionalnost kraške arhitekture.
Večer je uvedla ravnateljica SCGV E. Komel Alessandra Schettino, Joško Prinčič pa je vsebinsko predstavil razstavo. Uvodoma je ubrano zaigral trio kitar šole Komel, dve pesmi pa je za-
Kratke
Poslovna konferenca "Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva"
Na pobudo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 14. maja 2014, v Pokrajinskem muzeju v Kopru potekala 5. poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Šlo je za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Severne Italije, na katerega so bili vabljeni predvsem podjetniki primorske regije.
Konference seje udeležilo več kot sto udeležencev iz Slovenije in Italije ter predstavnikov spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu. Namen Urada z organizacijo takih konferenc na lokalni ravni je povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu, tokrat predvsem iz Severne Italije, in na ta način pomagati tudi podjetnikom iz Slovenije pri prodiranju na tuja tržišča. Takšne ustanove, pa tudi sami podjetniki slovenskega rodu, so dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture
v	posamezni državi. Po drugi strani ima poslovanje za podjetnike izven Slovenije še “dodano vrednost” ohranjanja stikov z matično domovino. Minister Gorazd Žmavc je na konferenci imel v gosteh ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo, ki je udeležence pozdravil z daljšim vsebinskim nagovorom.
Minister Gorazd Žmavc je v dobrodošlici ob odprtju konference poudaril, da je splošna ekonomska in socialna kriza povod za to, da podjetništvo na vseh ravneh, od obrtnikov do velikih podjetij, še bolj intenzivno širi svoja obzorja, išče nove poti poslovnega povezovanja tako znotraj države kot tudi preko njenih meja.
Urad si prizadeva, da bi poleg že uveljavljenih povezav na področju kulture, šolstva, športa itd. čim bolj spodbudil in uveljavil tudi gospodarsko povezovanje. To pripomore h krepitvi gospodarstva na obeh straneh meje, gospodarsko močna narodna skupnost pa ima večje možnosti za svoj kulturni obstoj.
Ob koncu nagovora je minister Žmavc poudaril osnovni namen konference, ki je predvsem medsebojno povezovanje s posebnim poudarkom na čezmejnih projektih in možnostih njegovega financiranja tudi iz evropskih sredstev.
Ob tej priložnosti je predstavnik Urada za konec septembra napovedal še eno konferenco. Minister je poudaril zavezo k povezovanju in skupnim naporom Urada in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pri krepitvi čezmejnega gospodarskega sodelovanja.
Prvi mednarodni sejem kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino
Vas Volčji Grad pri Komnu bo v soboto, 31. maja, in v nedeljo, 1. junija, postala krajevna prestolnica kulinarike, in to v najširšem pomenu besede.
Društvo Debela griža Volčji Grad, Založništvo tržaškega tiska in Kosovelova knjižnica Sežana - knjižnica Komen v sodelovanju s knjigotrštvom Buča in krožkom Fotovideo Trst 80 ter s podporo Občine Komen prirejajo v prostorih stare Mržkove domačije 1. mednarodni sejem kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino kulinArtfest. Bogat program manifestacije, na kateri bodo prisotne vse največje slovenske založbe, založbe iz avstrijske Koroške, iz hrvaške Istre in iz Furlanije-JuIijske krajine, bo obiskovalcem ponujal predstavitve knjig in raznih projektov, delavnice, pogovore ob kuhanju, srečanja z avtorji, seanse shovv cooking-a (prikaze kuhanja) in še marsikaj.
V	soboto (od 14. ure do noči) bosta svoje mesto ob ognjišču kulinArtfesta dobila predstavitev projekta kuharske knjige Tončke Kosovel, sestre tomajskega pesnika, okrogla miza Od štedilnika do knjige in nazaj s priznanimi gosti, kot so Janez Bogataj, Stanislav Renčelj, Vesna Guštin, Lojze VVieser in Veljko Barbieri (moderator bo novinar Iztok Ilich), in avtorski klepet ob kuhanju, kose bosta Marjuča Offizia, avtorica Iz morja v ponev, in Klemen Košir, avtor FAO 27. 2.1, pogovorila o morskih dobrotah (moderator Mitja Tretjak). V večernih urah bo čas za glasbeno razvedrilo s Klapo z Brega.
Tudi nedeljski program, ki se bo začel ob 9. uri, končal pa ob 19.00, bo zelo pester. Zjutraj bo spet avtorski klepet ob kuhanju: tokrat se bosta ob peki sladkih dobrot pogovorili Mirjam Simčič in Mara Mužina, avtorici knjige Domače dobrote (moderatorka Ivana Soban). Čez dan bodo potekale raznorazne delavnice o temi zdrave prehrane za odrasle in otroke: izvedenec Dario Cortese bo z odraslimi nabiral divjo “hrano”, pod mentorstvom mag. Romane Marinšek Logar pa se bodo v nabiranju zelišč preizkusili otroci. Na vsako delavnico se bo lahko vpisalo omejeno število udeležencev, zato bodo prijave zbirali po predhodnem razpisu, ki bo objavljen na spletni strani www. ztt-est. it. Na glavnem odru bodo založbe in avtorji predstavljali svoje novosti in projekte. Sejem bodo končale pevke KD Kraškega šopka s koncertom ljudskih pesmi. S Kulinartfestom bodo sodelovali tudi gostinci in vinarji Društva Planta, ki bodo za to priložnost pripravili poseben jedilnik in ga ponujali v svojih gostilnah. Poleg tega bo v vasi odprt vinotoč -osmica po starem Pri Kamnarjevih, kjer bodo ponujali izdelke z domače biodinamične kmetije.
Poudariti je tudi treba, da bo letošnji literarni natečaj ZTT za kratko zgodbo naravnan na temo kulinarike in se tako navezal na sam kulinArtfest.
Naša skrbna delavca za misijone MARIJA in FRANKO SAKSIDA
praznujeta zlato poroko.
Še veliko skupnih let v zdravju in ljubezni jima želi
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
Marko Pisani, županski kandidat za občino Repentabor
"Za našo občino
Repentabor!"
Ali bi se nam lahko na kratko predstavili?
Rojen sem bil pred 51 leti, sem poročen, imam dva otroka, zaposlen sem v lastnem podjetju, ki deluje na oglasnem in komunikacijskem področju. Aktivno sem se začel ukvarjati s politiko ali, bolj rečeno, s problemi upravljanja, ko me je prijatelj Andrej Berdon povabil, naj kandidiram za župana na listi Skupaj za Repentabor. Na podlagi dogovora o sodelovanju s takratnim županom Aleksijem Križmanom sem postal podžupan. Pred petimi leti pa sem bil izvoljen za župana in na podlagi ponovnega dogovora z Napredno listo sem imenoval Kazimirja Cibija za podžupana. Prepričan sem, da je v majhni skupnosti, kot je naša občina, tako dogovarjanje znak zrelosti in daljnovidnosti, in zato sem tudi letos predlagal, da se obno-
vi	isti dogovor o sodelovanju. Katere so glavne točke vašega programa?
Ena osrednjih točk programa zadeva reformo krajevnih uprav. Ohranitev samostojnosti naše občine pomeni, da sami odločamo o upravljanju našega območja in naših virov. Z racionalnim in smotrnim upravljanjem ter s sodelovanjem s sosed-
njimi občinami bomo potrdili, da so manjše občine lahko uspešnejše kot velike pri upravljanju ozemlja. Poleg tega bomo namenili pozornost javnim
Foto dpd
delom, ki bodo za našo upravo
-	sicer v primeru zmage - prioriteta. V ta seznam uvrščam spodbujanje z vsemi soodgovornimi institucijami, dokončno ureditev cestne povezave ter celotnega območja Fernetičev, razširitev in ureditev igrišča na Mou-zarju, dokončno opremo mrliške vežice in ureditev pokritega prostora/čakalnice ob vežici, posodobitev in razširitev mreže javne razsvetljave z na-
mestitvijo nizkoenergetskih svetil in regulacijskih sistemov za zmanjšanje porabe energije, postavitev varnostne cestne ograje na odseku "Pule" ceste Repen - Opčine, ureditev prostorov občinske ambulante, ureditev ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, ureditev območja maloobmejnega prehoda Repentabor, obnovo Kulturnega doma (Stare šole) na Colu, razširitev plinskega omrežja, izredno vzdrževanje občinskih cest, iskanje možnosti, tudi v okviru javno-zasebne-ga sodelovanja, za ureditev stavbe nekdanje vojašnice pri maloobmejnem prehodu Repentabor.
Posebno pozornost bomo namenili upravljanju našega območja s posebnim posluhom za ureditev in regulacijo paše na občinskem območju, ureditev razmerij z Jusom-Srenjo Repen ter odpravo vojaških služnosti na območju P'č-a. Še posebno se bomo zavzeli za to, da bodo iztočnice projekta Natura 2000 ter ostalih naravovarstvenih zakonov usklajene s potrebami lokalnega prebivalstva ter da bodo predstavljale možnost razvoja našega ozemlja, ne pa omejevanja. Spodbujali in razvijali bomo kmetijsko - obrtniško - pod-
jetniške dejavnosti, ki so povezane s tradicijo občine in vrednotijo značilnosti našega območja ter omogočajo njegov razvoj. Posebno skrb bomo namenili socialnemu skrbstvu, mladim in starejšim občanom, osebam s posebnimi potrebami in ogroženim družinam. Izboljšava zdravstvene oskrbe kot tudi izpeljava projektov preventivnega značaja, tudi z razvojem čezmejnih povezav, predstavljata prav tako prioritetni projekt za našo upravo.
V sodelovanju s šolskimi ustanovami bomo zagotavljali najboljše pogoje za predšolsko in šolsko dejavnost. Obenem pa želimo še naprej podpirati kakovostno in pestro dejavnost naših društev, tako na kulturnem kotna športnem področju, ter nuditi potrebno infrastrukturo za najboljše delovanje. Tudi sožitje in medsebojno razumevanje med občani slovenske in italijanske narodnosti sta bili in bosta eno glavnih vodil pri upravljanju naše občine. Sodelovanje in iskanje skupnih sinergij z drugimi občinami tržaške pokrajine ter sosednjimi občinami iz Slovenije, tudi na področju skupnih evropskih programov in natečajev, bosta pripomogli k racionalnejšemu upravljanju in nudenju bolj kakovostnih storitev našim občanom.
Kaj pa vaš poziv volivcem?
V petih letih smo dokazali, da zmoremo. S podporo naših volivcev lahko dosežemo še več. Za našo občino Repentabor, za vse nas!
IG
POGOVOR
Prisotni in dejavni na našem ozemlju!
Dimitri Žbogar, županski kandidat v občini Zgonik delaIi na P°dla:
°	7	r	°	gi razmišljanj
znotraj naše stranke. Naše geslo se glasi Ovrednotiti hočemo ljudi. Prav zato smo poskušali poudariti, da je naša skrb tudi ta, da spremljamo ne samo življenje, ampak tudi razvoj našega ozemlja. Naš standard življenja se razvija v svetu, kjer je človek prevečkrat le pretveza, ne pa cilj. Skrbi nas, kako bomo delali, kako bomo uporabljali naše ozemlje, kako bomo reševali nastajajoče izzive in kako bomo zadostili potrebam ljudi in skupnosti.
Zato je v našem programu govor o avtobusnih prevozih, o obrtni coni, o sociali, o kmetijstvu, o urbanistiki, o občinskih storit-
Se nam lahko na kratko predstavite?
Imenujem se Dimitri Žbogar, živim in delam vSamatorci, kjer z ženo vodiva kmetijo in kmečki turizem. Šestnajst let sem bil predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta, pet let pa tudi deželni.
Deset let sem bil v občinskem svetu v Zgoniku in sem izklopi opozicije spremljal upravljanje večine. Včasih smo kot stranka tudi podprli sklepe Sardočeve uprave, večkrat pa je prišlo tudi do kratkih stikov, saj kritike niso
vedno dobrodošle.
Ker se levosredinska lista Skupaj - Insieme ni odzvala na soočanje z nami in ker je Slovenska skupnost prisotna v občinskem svetu že od samega začetka, bomo nastopali z našim simbolom lipove vejice, kot vedno. Sestavili smo tako listo mladih ljudi, ki želijo biti sooudeleženi pri izbirah, ki bodo pogojevale našo prihodnost.
Katere so glavne točke vašega programa?
Ker naša skupina dela in živi na tem ozemlju, smo program iz-
vah in dajatvah, kajti hočemo biti pri teh odločitvah prisotni. Vaš poziv volivcem?
Slovenke in Slovenci, zavedajmo se, da smo del tega ozemlja, zato moramo biti na njem ne samo prisotni, ampak tudi dejavni.
V D SI so predstavili roman Primorska zgodba Marije Mercine dnevnikom,
#	||	I	V	iz	katerega
Pristnost zgodbe v dovršenem
!•_	|	no,	ne	pa
literarnem slogu
Doroteja je trmasta, a vztrajna, veruje v čudeže in nebesa ter v usodno pravičnost. Vojno in partizane je razumela kot revolucijo, a je ohranila svoje ideale. Medtem ko je bil jezik materi odvzet, je bil jezik njej dan. Doroteja, Dora ali Dorica je glavna junakinja novega romana Primorska zgodba Marije Mercina, ki se v vasi Goče na Vipavskem srečuje tako z dobroto kot z zlom. Komentira zapiske in spomine ter stalno opazuje vaško okolje.
Leta 1955, ko se Doroteja znajde pred hudimi preizkušnjami, začne pisati svoje spomine, da bi hčerki zapustila svojo zgodbo o tem, kako je sama živela. Ška-
tla z zapiski je zapuščina matere, ki jo dobi hči Milena ob mamini smrti. Ob teh zapiskih Milena spet podoživlja svoje otroštvo in odnos z materjo. Nanjo je bila namreč jezna, ker jo je "zapustila", ko je šla na zdravljenje. Takrat je morala živeti pri teti, a si je želela mamine bližine. Kot je v Društvu slovenskih izobražencev avtorica utemeljila svoje pisanje, potrebuje otrok topel dom, mamo in očeta.
Roman, ki ga je pred nekaj meseci izdala Goriška Mohorjeva družba, je izrazito večplastno delo, to ni linearna zgodba, saj v njej začutimo odnos otroka do mame, do očeta in vaškega okolja. Roman tudi ni dialoški, saj se avtorica pogovarja z materinim
zgodovinsko delo. V imenu založbe je spregovoril urednik Marko Tavčar, ki je roman označil kot odslikavo nekega časa in prostora širšega pomena ter istočasno kot pričevanjsko knjigo.
Pri poslušanju odlomkov, ki jih je iz knjige prebrala Nataša Konc Lorenzutti, so se prisotni prepričali o pristnosti zgodbe, o njenih svetlih, pa tudi žalostnih dogodkih. Prof. Ivana Slamič je ob predstavitvi knjige dejala, da moramo biti pozorni predvsem na dve stvari. To sta naslov, ki nas odmika od zasebnosti ene določene družine, saj je lahko zgodba več družin, ker vsebuje zgodovinsko preverljiva dejstva, ter osrednji ženski lik, Doroteja, ki piše dnevnik. Marija Mercina je odraščala z očetom Pavlom in
mamo Hermino. Preselili so se v Ajdovščino. Študirala je slovensko in svetovno književnost, nato se zaposlila kot učiteljica v Idriji in Novi Gorici. Je magistra znanosti, poleg leposlovne proze objavlja tudi esejistične in metodično-didaktične strokovne članke v različnih revijah in zbornikih. Za svoje literarno ustvarjanje je prejela vrsto nagrad.
Dogajalni čas romana zaobjema sto let, pripovedovalni čas pa štiriindvajset ur, in sicer od jutra mamine smrti do naslednjega dne. V romanu so citirani Camus, Joyce, katalonski pesnik Salvador Espriu, Stara in Nova zaveza. Primorska zgodba je tridelna, končuje pa jo epilog, nekakšna kasnejša refleksija. Prof. Slamič je poudarila problem av-tobiografičnosti, ki je aktualen tako v slovenski kot v svetovni književnosti; vsako delo namreč izhaja iz avtorja in njegovega razumevanja sveta.
Šin
NOVI
G. Zupančič odslej počiva na domačem pokopališču
BOLJUNEC
Bil je prijatelj mladine in velik ekumenist
Nekdanji župnik v Boljun-cu, g. Lojze Zupančič, odslej počiva na pokopališču brežanske vasice, ki jo je nadvse ljubil. Ko je pred dvajsetimi leti umrl, so ga pokopali na Božjem polju pri Sv. Ani, kjer je odtlej počival s svojimi sobrati. Boljunčani pa so vedeli, da to ni pravi kraj njegovega trajnega
hodu v Boljunec leta 1955 začel zbirati mladino okoli sebe v pristnem Slomškovem duhu. "V začetku smo se mladi zbirali na podstrešju 'farovža', nekaj let kasneje pa je Zupančič odkupil leseno hišo, ki smo jo poimenovali baraka. Tam se je začelo pravo kulturno delovanje, ki je zaobjemalo sestanke za skavte in
Foto IG
počitka. Zato so se nekateri vaščani prisrčno odločili, da bodo sprožili potreben birokratski postopek in priredili nabirko, da bi posmrtne ostanke g. Zupančiča prenesli na boljunško pokopališče.
To se je končno zgodilo v soboto, 17. maja, ko je po maši zadušnici, ki jo je daroval sedanji dušni pastir v Boljuncu g. Jože Špeh v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika, dolg sprevod prijateljev in nekdanjih župljanov g. Zupančiča pospremil k njegovemu poslednjemu grobu. Skrinjico s posmrtnimi ostanki je nosil predstavnik Slovenske zamejske skavtske organizacije, kar ni bilo naključje. G. Zupančič je bil namreč ustanovitelj slovenskega skavtizma v zamejstvu. Zametke tega gibanja je skoval ravno v Boljuncu.
Tudi o tem je spregovorila domačinka, gospa Marija Žerjal, ki je v svojem nagovoru poudarila, da je g. Zupančič, rojen leta 1927 pri Sv. Ivanu, takoj po svojem pri-
Foto IG
strežnike, razne tečaje, šport, igre in sobotne filmske večere", se je spominjala Žerjalova in poudarila pomoč, ki jo je pokojni vsestransko nudil	vsem
vaščanom, "ne glede na njihovo versko in politično pripadnost". Omenila je njegov doprinos k skavtskemu gibanju, ko je v prvih 50. letih k sebi privabil
Svoje življenje je poleg oltarju posvetil bogatenju človeških in verskih vrednot povojne mladine
mnoge intelektualce, profesorje, pedagoge svoje kolege - mlade duhovnike, ki so delovali v duhu skavtizma in še posebno v duhu narodne pripadnosti. "V Boljuncu je Zupančič ustanovil sedmo
Razstava, koncerti in še kaj...
750 let miljske stolnice
V	Miljah slavijo 750-letnico prelepe stolnice, ki krasi osrednji trg Marconi, na katerem sta tudi občinska palača z ložo, čisto zraven pa mandrač. Domači župnik don Silvano Latin si je s krajevno, ne le versko skupnostjo, zamislil bogat okvir prireditev, ki naj bi obeležile ugleden jubilej. Se pravi daljni 29.12.1263, ko je tržaški nadškof Arlongo dei Visigoni posvetil novo stolnico v čast patronov, mučeniških svetnikov iz 4. stoletja Janeza in Pavla. Lanskega 29. decembra je tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi svečano odprl praznovanja, ki se bodo sklenila s slovesnim bogoslužjem in procesijo v čast patronov 26. junija ob udeležbi beneškega patriarha.
Začelo se je z orgelskimi koncerti glasbe z mlajšimi in tudi uveljavljenimi mojstri sacralne glasbe
na mogočnih orglah miljske stolnice; orgle je izdelala tovarna Ma-scioni. Sledil je niz zborovskih koncertov, ki jih je prav tako oplemenitila akustika izvirne cerkvene romanske strukture, ki ji je bila prizidana sredi 15. stoletja be-neško-gotska fasada. Pred tedni smo uživali ob blagoglasju pevk tržaškega zbora Clara Schumann, pod vodstvom Chiare Moro, ki je navdušil tako s klasičnim baročnim in romantičnim (Haydn, Schubert) kot sodobnim zborovskim repertoarjem (Litovec Miski-nis). V soboto, 24. maja, bo na sporedu naš MePZ Lipa iz Bazovice z dirigentko Tamaro Ražem, naslednjo soboto, 31. maja, (ob
20.	uri) pa še zbor Piccoli cantori della citta' di Trieste z dirigentkama Cristino Semeraro in Marijo Susowskijevo.
V	tem času je v miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Gara'
skavtsko četo, ki, glej naključje, je bila najštevilčnejša na Tržaškem. Skratka: ne pretiravam, če ga uvrstim med naše slovenske oziroma zamejske velike pedagoge in prijatelje mladine, saj je svoje življenje, poleg oltarju, posvetil prav bogatenju človeških in verskih vrednot povojne mladine", je še povedala gospa Žerjal pred pogrebno slovesnostjo na pokopališču, na kateri sta sodelovala tudi MoPZ Fantje pod latnikom in MoPŽ Upokojencev iz Brega: združeni zasedbi sta nastopili pod vodstvom Manuela Purgerja.
Zelo ganljivo pa je izzvenela Pesem slovesa, ki so jo pod cipresami skavti različnih generacij posvetili spominu
g. Zupančiča: v verižnem stisku rok starejših in mlajših članov SZSO se je simbolno pokazalo, kako se je dediščina tržaškega skavtizma v vseh teh desetletjih ohranila in se prenašala iz roda v rod. Najbrž zato, ker je g. Zupančič znal temeljito usposabljati bodoče voditelje, kot je med mašo zadušnico dejal Franc Mozetič.
Nekdanji skavtski voditelj je podčrtal, da je pokojni duhovnik z ustanovitvijo skavtov premagal ozko vrtičkarstvo, ki je žal še danes prisotno. G. Zupančič, ki je poudarjal pomen skupnega dela, je vedel, da prevzemanje odgovornosti omogoča mladim odraščanje v polno osebnost: te-
ga se danes vsi premalo zavedajo. Govornik se je kot izraz osebne in skupinske rasti spomnil udeležbe slovenskih skavtov na svetovnem evharističnem kongresu v Miinchnu leta 1960, zlasti pa sodelovanja na svetovnem Jam-boreeju na maratonskem polju v Grčiji. Grenak poudarek pa je Franc Mozetič dal na premajhno podporo, ki jo SZSO namenjajo danes naši dušni pastirji.
Da žal primanjkujejo duhovniki in mladi skavtski voditelji, je opozoril škofov vikar za Slovence, g. Tone Bedenčič, ki je ob msgr. Francu Vončini spremljal somaševanje. G. Bedenčič je poudaril, da je sam na strani SZSO že štirideset let in ves ta čas je pričakoval, da bo kak mlajši duhovnik začel skrbeti za skavte. "Nekoč je bilo lažje biti skavt in skavtski voditelj kot danes", je dejal g. Bedenčič, za katerega so vsekakor skavti živo jedro naših krščanskih skupnosti.
G. Zupančič je v Boljuncu žup-nikoval enajst let. Premeščen je bil nato na Vejno, kasneje v Bar-kovlje in Grljan. Nekdanji tržaški škof Bellomi ga je zaradi njegove dialoške sposobnosti imenoval za kanclerja (vodjo škofijskih uradov). Svoje dušnopastirsko delo je delil bodisi med Slovenci bodisi med Italijani, zlasti pa se ga kot cerkvenega moža spominjamo kot izjemnega zagovornika ekumenizma: Boris Mihelič, eden izmed osrednjih pobudnikov 'vrnitve' g. Zupančiča v Boljunec, nam je povedal, da je na njegovem pogrebu pred dvajsetimi leti spregovoril tudi predstavnik evangeličanske skupnosti, danes pokojni Claudio H. Martelli.
G. Zupančič je, skratka, dobro vedel, da človek ni otok sredi oceana: človek potrebuje bližnjega, da ob njem zori. "Vselej je zasledoval relacijo JAZ-TI, kjer je TI subjekt, ne pa goli objekt", je analitično razmišljal g. Špeh med sveto mašo. Spomnil je še, da je bil pokojni duhovnik deležen tudi nehvaležnosti, radostnih trenutkov pa je bilo v njegovem življenju vsekakor veliko več kot žalostnih.
Bil je človek, ki je črpal moč iz evharistije in molitve: izžareval jo je v skupnosti, ki ga je končno spet pridobila medse.
IG
Darovi
V namen prekopa g. Lojzeta Zupančiča daruje Grazia Gerdol 50 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje: srečelov v rojanskem Marijinem domu 255 evrov, Franc Saksida 35 evrov, Marjanca Prosen 5 evrov in 20 kanadskih
dolarjev, Magdalena Kresnik 20 evrov, N. N. za lačne otroke 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in SLOVENSKA PROSVETA
vabita na
zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov
PESEM MLADIH 2014
nastopili bodo:
OPZ Krasje, OPZ Mini Venturini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vigred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MIPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MIPZ NSŠ Igo Gruden
občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu sobota, 24. hm., ob 15. uri
Mačkolje
52. Praznik češenj -dvakrat prazničen
Za Tržačane je Praznik češenj v Mačkoljah sinonim prave "šagre". Brez dvoma je ta vaški praznik resnično priljubljen, vedno znova pa preseneča zvestoba obiskovalcev, ki se že več kot 50 let zbirajo v tej breški vasici konec maja. Lani jih nista pregnala niti dež in mraz, ki pa sta gotovo prekrižala načrte prirediteljem in precej okrnila program praznika. Zaradi tega so se odborniki in člani Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje, ki skrbi za 52. izvedbo Praznika češenj, letos odločili, da prireditev kar "podvojijo". Starim in novim gostom bosta na voljo dva praznična konca tedna: od petka, 23., do nedelje, 25. maja, ter od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija. Zabavne plesne melodije mladih glasbenih skupin (tokrat bodo na oder stopili 3Prašički, AlterEgo, Domači zvoki, Kraški muzikanti in ansambel Nebojsega), okusne jedi
PRAZNIK CESENJ
na žaru, domače vino in seveda... sladke češnje so sestavine za dolgoletno priljubljenost. Vse pa je začinjeno s prijaznostjo prirediteljev, ki se trudijo ustreči različnim okusom številnih gostov, pri tem pa skušajo še vedno ohranjati nekaj pristnega duha prvih izvedb.
Senca hrastov na mačkoljanski "Me-težici" je prav tako prijetna in vabeča kot pred petdesetimi leti, na prireditvenem prostoru pa so danes predvsem mladi obrazi. Zato ni nič čudnega, da se glas o tem prazniku širi tudi v spletni prostor. O njem piše celo urednik italijanskega spletnega mesta o zabavnih dogodkih www. zero. eu, ki je svojo pohvalno oceno te prireditve sklenil z mislijo, da predstavlja Praznik češenj "preteklost in sodobnost teh obmejnih krajev, z eno nogo v Italiji in z dušo v Sloveniji".
NT
iz raznih obdobij od renesanse do baroka, rokokoja, vse do danes... Posvet in razstavo sta skupno priredili miljska občina in fara sv. Janeza in Pavla ob sodelovanju župnika don Latina in občinske kulturne strukture pod vodstvom Barbare Negrisin; zelo dobro obiskanega posveta sta se udeležila tudi župan Nerio Nesladek ter podžupanja in odbornica za kulturo Laura Marži. Razstava bo odprta do 8. junija, od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih zjutraj od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih je zaprto. V muzeju Gara' je na ogled tudi zelo lepa stalna razstava, posvečena domačemu mojstru slikarju, kiparju, risarju in grafiku Ugu Caraju, ki pripada rodu velikih tržaških umetnikov prejšnjega stoletja (Carmelich, Černigoj itd.).
Več informacij na spletni strani, namenjeni miljski kulturi in turizmu www. benvenutiamuggia. eu ali na tel. 0403360340.
Davorin Devetak
na ogled razstava o "liturgičnih krasotah", se pravi cerkvenih dragocenih predmetih, ki so se nabrali v zakladnici miljske fare v zadnjih petih stoletjih. Kot je lepo prikazal zgodovinski, arheološki in umetniški posvet, ki je potekal v Miljah prejšnjo soboto na pobudo znanega profesorja cerkvene zgodovine na tržaški univerzi, domačina Giuseppeja Cuscita, ima staro beneško mestece za sabo izredno kulturno in zgodovinsko dediščino. Njegov univerzitetni kolega Paolo Cammarosano in direktor videmskega ško-fijskega muzeja Giuseppe Bergamini sta orisala zgodovinski okvir srednjeveškega razvoja mesta med pripadnostjo Oglejskemu patriarhatu in Beneški republiki oz. značilnosti krasne fasade in rozona, ki imata sorodnosti z drugimi bližnjimi cerkva-
mi, npr. s tržaškim sv. Justom ali cerkvijo v San Daniele del Friuli. Strokovnjaka Pietro Riavez in Ful-vio Bigollo sta osvetlila arheološke in urbanistične vidike gradnje stavbe in mestnega jedra ter obnove apsidnega prostora pod oltarjem iz leta 2011. Krajevni do-
moznanski zgodovinar Franco Colombo je poročal o proučevanju pergamentov farnega arhiva iz
13. stoletja in pri tem razkril, da je treba omenjeni zgodovinski datum nastanka miljske stolnice popraviti in ga pomakniti za leto nazaj. Inženir Alberto Guglia, sin znanega krajevnega kulturnika Edoarda, je prispeval zanimivo družbenozgodovinsko rekonstrukcijo o tem, kako so proslavlja-
li	700-letnico stolnice leta 1963 in kako npr. sta tedanji državni predsednik Segni in papež Pavel VI. sprejela miljske predstavnike. Prof. Luisa Crusvar je predstavila eksponate, ki so na ogled v muzeju Gara', zlate in pozlačene, srebrne in v druge dragocene kovine umetniško izdelane kelihe, monštrance, križe, mašna in bogoslužna oblačila, delo mojstrov in delavnic iz beneškega okolja,
22. maja 2014
Goriška / Aktualno
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (50)	Mariza	Perat
SNG NOVA GORICA
Gostovanje ljubljanske Drame
Dve vznemirljivi predstavi v vsestransko vrhunski izvedbi
V prvi polovici letošnjega maja so abonenti in priložnostni gledalci imeli možnost si ogledati na velikem in malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica dve izjemni uprizoritvi, ki sta se obe ovenčali z nagradami na lanskoletnem 48. Borštnikovem srečanju, ki je, kot znano, najpomembnejši gledališki festival na Slovenskem in pridobiva zmeraj večji ugled tudi v mednarodnih gledaliških krogih, saj so na njem prisotni tudi tuji teatrologi-
Na velikem odru SNG Nova Gorica je v petek, 9. maja 2014, ljubljanska Drama uprizorila najbolj znano in na vseh odrih velikokrat prisotno in v raznih interpretacijah predstavljeno Sha-kespearjevo dramo Hamlet. Tokrat je v priredbi in
dramaturškem branju Žanine Mirčevske drama o tragični usodi danskega princa Hamleta dobila v nenavadnem režijskem pristopu Eduarda Milerja povsem drugačno, sodobno, dinamično podobo. To nenavadno odčitavanje slovite drame velikana Shakespearja se kaže gledalcu že v scenski (Branko Hojnik) in kostumski podobi (Jelena Prokovič). Oder je namreč zapolnjen s sedeži, da se zdi nekakšna "dvorana" ali čakalnica ali pa dvorana v parlamentu. Na teh sedežih že pred začetkom predstave sedijo igralci - odsevajoči že vse značilnosti upodobljenih likov - v današnjih oblačilih in motrijo v dvorano stopajoče gledalce. Dramo tokrat spremljamo v svežem, živem, sodobnem jeziku, ki obenem ohranja Shakespearjevega
duha; za ta novi mojstrski slovenski prevod je Srečko Fišer lani dobil Borštnikovo nagrado. V tokratni izvedbi te mojstrovine je vznemirljivo tudi to, da je na odru ob Hamletu, ki ga pretresajo vse globlja in vznemirjujoča čustva ob zavedanju, kako gnila družba je v deželi Danski in da v njej sploh nimajo več prostora ljubezen in druga plemenita čustva (kako neverjetno aktualen je še vedno Hamlet!!), in ga v preigravanju močnih čustvenih, včasih prav "surovih" odtenkov suvereno interpretira Marko Mandič, še nekakšen Hamletov dvojnik, ki se sicer mestoma kaže kot duh umorjenega Hamletovega očeta, ali Klavdij ali Fortinbras, pa tudi Hamletov zvesti prijatelj Horacij.
/str. 15 IK
STAN D REŽ
Otroški vrtec Pika Nogavička
Razigrano na končni prireditvi
Z
Z-Ji
'upnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu je 4bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so se 14. maja udeležili končne prireditve malčkov iz vrtca Pika Nogavička. Na odru je bil velik napis Iščemo volka v bujnem gozdnem zelenju. To je bil naslov pravljice, v kateri je nastopilo več kot 40 malčkov, ki so po skupinah rožic (najmlajši), račk, muc in ptičkov (srednji) in junakov (večji) pomagali Rdeči kapici in Piki Nogavički iskati volka, ki je bil pri babici. Izvedba pravljice je bila del projekta, ki so ga izvedli v vrtcu z naslovom Živim v Evropi. Mladi junaki v pravljici so se tako predstavili v preoblekah junakov, ki so značilni za razne evropske države. Za Slovenijo je bil to Kekec, za Italijo Ostržek, za
Nemčijo Rdeča kapica, za Švedsko Pika Nogavička in še nekatere druge. Nastop junakov so napovedali plesi in značilne pesmi, ki so jih otroci sproščeno izvedli po prizorih in skupinsko. Celot-
i)		: ' ' /F."
VY J	n	
		
Foto DP
na prireditev je bila prisrčna in igriva in je potekala zelo spontano in je bila tudi sporočilna. Ob koncu so otroci prišli na oder z različnimi zastavami in tudi z zastavo Evropske zveze, ki jo je spremljala himna Oda radosti. Starši in drugi sorodniki in prija-
telji so bili seveda navdušeni in so s ploskanjem spremljali dogajanje na odru, na katerem so njihovi otroci nastopali v lepih in barvitih kostumih.
Prireditev se je končala s pohvalami in z zahvalami. V imenu vzgojiteljic se je Verena Čevdek zahvalila Jani Drassich, ki je sodelovala pri projektu. Ravnateljica Elisabetta Kovic pa je najprej pohvalila otroke za lepo prireditev, se zahvalila vzgojiteljicam za požrtvovalno in vztrajno delo z malimi ter staršem in nonotom, ki spremljajo otroke. Povedala [e, da rada prihaja v Standrež, saj jo vedno razveseljujejo in presenečajo z lepimi nastopi. Na oder je stopila tudi predstavnica staršev Katja Zavadlav, ki se je zahvalila vsem, ki so pripomogli, da so se otroci tako izkazali, najprej vzgojiteljicam, ravnateljici in staršem, ki so rade volje priskočili na pomoč. Zahvalila se je župniku Karlu Bolčini, ki je dal na razpolago župnijsko dvorano za vaje in nastop, ter Prosvetnemu društvu Štandrež, ki je pripravil prostor za zakusko v župnijskem parku.
DP
S 4. strani
Polemika, ki se
•••
7. 5. vXII. letu fašistične ere italijanski konzulat v Ljubljani, podpisana Natalia, sporoča na zunanje in notranje ministrstvo v Rimu, na legacijo Italije v Beogradu in na prefekturo v Gorici: "Iz zaupnih virov imamo informacijo, da je v Ljubljani duhovnik, identificiran kotgoriški don Filip Terčelj. Prosimo, izvolite sporočiti, če se ta še nahaja v Gorici".
3.5.1934 italijansko notranje ministrstvo, MNZ, naroča goriške-mu prefektu, naj primer Terčelj preda sodnim oblastem. Istega dne goriška kvestura v daljšem sporočilu na MNZ, PS, GPG (ministrstvo, sedeže specialne policije, policijsko kartoteko v Rimu) ter na obmejno policijo poda preglednico dogajanja, ki bo zadostila tudi našo radovednost, zato jo povzemam. "Po izjavi, da se hoče stabilizirati v Jugoslaviji, JE TERČELJU LOKALNA KVESTURA IZDALA POTNI LIST ZA JUGOSLAVIJO 15. DECEMRA 1933". Oba dokumenta pa sta si edina: "TERČELJEV POTNI LIST JE BIL VELJAVEN DO 15. MARCA 1934".
Da uradni podatki niso vselej točni, kaže dokument goriške prefekture z dne 31. 5. 34 na MNZ, PS, GPG, da je bil potni list izdan Terčelju 15. JANUARJA 1934.
"TERČELJ SE JE BIL MEDTEM PODAL V LJUBLJANO, A SE JE VRNIL, razočaran, ker tam ni
našel obljubljene dežele". Tako po italijanski uradni razlagi.
"Po Terčeljevi vrnitvi SO BILE NAREJENI ŠE POSLEDNJI POSKUSI PRI APOSTOLSKEM SEDEŽU V GORICI ZA ODDALJITEV TERČELJA V NOTRANJOST KRALJEVINE ITALIJE, V NASPROTNEM PRIMERU BI POLICIJA UKREPALA".
S tem ilegalnim odhodom, ek-spatriacijo, si italijanska oblast da veliko opravka.
Takole je v dokumentu z dne 31. 5.1934, podpisan prefekt, izrecno rečeno, da bi Terčelja, "ki si iz religije dela korist na škodo, na račun "naše politike in še verjetneje, ker se želi vJugoslaviji predstaviti z aureolo mučenca, POLICIJA ODDALJILA IZ REGIJE. TERČELJ JE PREBEŽAL 26. 4. 1934 ob 15h V KRAJU ŠTIRI POTI, FONDOVO, Idrija. Vpisan mora biti v kartoteko na meji v primeru, da bi se hotel vrniti v kraljestvo. Permanenca, stalna prisotnost tega duhovnika v zoni je namreč postala inkompatibilna, nezdružljiva z našim delom penetracije, prodora". Gre za prodor italijanskega čustvovanja in italijanskega jezika v živo tkivo slovenskega čustvovanja in jezika. Bojim se, da je še danes tako: tega bi se morali zavedati vsi, najbolj naši zamejci, ki se resnično trudijo, še posebej pa naši cerkveni dostojanstveniki ob meji na škofiji, v župniščih, samostanih, na
slovenskih božjih poteh, da bi varovali našo slovensko narodno in versko identiteto pred ono "penetracijo". Dokument nadaljuje: "Aktualni apostolski administrator je od našega urada iskal mnenje in don Terčelju svetoval, naj se umakne v notranjost kraljevine, mu tam ponudil eno mesto ali pa da se vrne vJugoslavijo, za to mu obljubil potni list, ki je že zapadel. A Don Terčelj je mesto v notranjosti kraljevine zavrnil in se odločil, da se vrne v Jugoslavijo. Nato pa z veseljem slovenskega nacionalista objel dolžnost nadomeščanja gospoda Jožefa Fona, župnika v Ajdovščini, drugega goljufivega, nam nasprotnega duhovnika. In ko je Terčelj dobil to zadolžitev, jo je z vso vnemo opravljal in začel rušiti vse, kar je v prejšnjih letih naredil don Ta-gnin, kolikor je uspel v penetraciji, prodoru naše stvari. Tako je 25. tega meseca Terčelj s 300 alo-geni (tujerodd, kakor so fašisti imenovali Slovence pod Italijo) vstopil V CERKEV, pojoč po slovensko v kom, kar je naredil nadvse hrupno, POMPOZNO, medtem ko je don Tagnin nameraval maševati. Naslednji dan je 'klandestino ekspatriiral', medtem ko bi si lahko olajšal odhod s 'pasportom', ki bi mu ga izdala lokalna kvestura z ministrskem dovoljenjem. - Tako lokalna oblast -
Blagovolite nas smatrati za kompetentne. Na račun Filipa Terčelja podajamo 'denunziacijozaklan-destini pobeg' s političnimi motivi. V pričakovanju ministrske odločitve". Podpis
najboljših pokrajinskih zborov v okviru projekta Primave-ra di vod, ki ga organizira italijansko pevsko združenje USCI; na njem bodo zapeli najboljši otroški in mladinski pevski zbori, ki so bili izbrani na selekcijskem koncertu v štirih pokrajinah naše dežele. Veseljaki bodo edini predstavniki goriške pokrajine. Letošnji gala koncert bo v gledališču Zancanaro v Sacileju pri Pordenonu s pričetkom ob 16.30.
0PZ Veseljaki ob iztekajoči se sezoni
Ob koncu delovanja vrsta nastopov
Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, ki ga vodi Lucija Lavrenčič Terpin bo letošnjo sezono končal nadvse uspešno. Organizatorji revije Naša pomlad, ki je potekala prejšnji mesec v različnih krajih Primorske, od Tolmina do Ajdovščine, Nove Gorice in Ilirske Bistrice pa do Izole, so do-berdobskim pevcem sporočili, da je bil OPZ Veseljaki izbran za sklepni koncert najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopil bo tako na slavnostnem večeru, in sicer 27. maja v Idriji. Poleg Veseljakov bo na koncertu sodelovalo še osem pevskih zborov
iz Slovenije.
OPZ Veseljaki bodo v sredo, 28. maja, nastopili tudi na akademiji SCGV Emil Komel v Doberdobu. Prve dni junija pa bodo peli na gala koncertu
Gospa Sveta na Koroškem
Kot beremo v že omenjeni knjižici o Gospe Sveti, poroča tamkajšnja kronika, da je tistega dne, ko so veliki zvon iz Celovca pripeljali h Gospe Sveti, bila med tema dvema krajema vidna nenavadna mavrica, ki za mesec februar nikakor ni običajna. Zvon je iz Celovca do Gospe Svete vleklo 20 parov konj in 100 ljudi na saneh. Za pot, dobrih 8 km, so porabili tri ure.
Glas gosposvetskih zvonov je vabljiv in doneč. Pesnica Koroške, Milka Hartman, poje o njih:
"Pesem... Oj izliv miline!
Kakor pesem božjih zborov plava preko koč in dvorov, polni naše tri doline:
Rož, Podjuno, daljno Zilo.
To zvonov je pesem vneta: poje, moli Gospa Sveta.
Oh, da ne bi odzvonilo!
Poj, le poj, zvon Gospe Svete, zlij se v radost nam in boli, z nami plakaj, z nami moli,
vzdrami speče nam domove in razbij nam zle okove, s trdih tal naj vigred vzcvete"!
Cerkev Gospe Svete ima tri ladje. Na glavnem oltarju kraljuje milostna podoba Marije z Jezusom iz leta 1425. Ob požaru leta 1669 je podoba ostala nepoškodovana, saj se ogenj, ki je vse ostalo uničil, glavnega oltarja ni dotaknil.
Gospa Sveta je vedno bila zelo priljubljena božja pot; k njej so ljudje prihajali od blizu in daleč. Romanja so bila otežena v dobi protestantizma, ko so luteranci, kot v mnogih drugih Marijinih svetiščih, ovirali romarske pobožnosti. Tako poročajo, da so leta 1598 na praznik Marijinega Vnebovzetja prišli v cerkev Gospe Svete protestanti in tu med službo božjo kričali in žvižgali, da so se ostali verniki morali umakniti iz cerkve. Kot beremo, so "luteranci", ki so tako nastopali
pod
zaščito raznih plemičev, peli v cerkvi protikato-liške pesmi in pomazali podobe.
Žalili so katoliško prepričanje vernikov in psovali škofa in papeža.
Milostna podoba Marije z Jezusom na glavnem oltarju
Ko se je vihar luteranstva pomiril, je gosposvetsko svetišče spet vzcvetelo in postalo žarišče Marijinega češčenja ter kraj neštevil-nih romanj.
Romarji niso prihajali samo iz Koroške, ampak tudi iz Štajerske in Kranjske, pa še iz Salzburga, saj je Gospa Sveta spadala tudi pod salzburško nadškofijo. Prihajali so v procesijah, kot so v procesijah hodili tudi na druge božje poti, in sicer večinoma peš. Poročajo, da je leta 1683 ogromna množica meščanov iz Celovca v procesiji prišla h Gospe Sveti v zahvalo, da jih je Marija rešila pred Turki, ki so takrat oblegali Dunaj in bili tam premagani.
/dalje
Priporočila o tem, za koga naj na evropskih volitvah glasujejo kristjani
Pritožba Ustavnemu sodišču zoper obsodbo Janeza Janše
V	Sloveniji je ta čas v registru pri ministrstvu za notranje zadeve vpisanih, se pravi uradno prijavljenih, okoli 80 političnih strank, kar je zelo veliko število. Dokazovalo naj bi zrelost in možnosti parlamentarne demokracije. Vendar pa gre v večini za t. i. mirujoče stranke, ki zaradi svoje majhnosti in dejstva, da nimajo prepričljivih programov nikoli ne bodo mogle dejavneje sodelovati v politiki in javnem življenju. Spričo tega politika v Sloveniji ostaja domena in prizorišče delovanja ter odločanja zlasti tistih političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu. Zaradi zaostajanja Slovenije za demokratičnim in družbenogospodarskim napredkom domala vseh drugih članic EU se je razširilo mnenje, da se je Slovenija leta 1991 sicer osamosvojila, ni pa se osvobodila, in prav osvoboditev Slovenije je naloga, ki je poudarjena tudi v Majski deklaraciji 2014. O tem dokumentu so preteklo nedeljo govorili na veliki vseslovenski manifestaciji na Prešernovem trgu v Ljubljani, ki je potekala pod geslom Pride čas, ko ni več časa. Shod so pripravili Društvo Evropska Slovenija, Civilna družba za pravično Slovenijo, Zbor za republiko in drugi kolektivni podpisniki Majniške deklaracije 2014, med govorniki pa so bili tudi Lojze Peterle, dr. Milan Zver, Janez Janša, pa Joseph Daul, predsednik Evropske ljudske stranke.
Na trditve o tem, da je treba po osamosvojitvi Slovenijo tudi osvoboditi, ogorčeno reagira zlasti predsednik stranke socialnih demokratov in njen kandidat za evropskega poslanca, dr. Igor Lukšič. V polemiki z dr. Milanom Zverom, nosilcem liste SDS za
evropske volitve, objavljeni v mariborskem časniku Večer, je v trenutni ihti, ki je očitno ni mogel obvladati, dejal, "da Janez Janša ni samo nevarnost Slovenije, on je tudi nevarnost Evrope. Le da se v Evropi Janši reče Merklova, Ca-meron in Orban. Naši bralke in bralci bodo lahko sami presodili, kakšno škodo, politično in moralno, je predsednik socialnih demo-
kratov dr. Igor Lukšič z omenjanjem zlasti nemške kanclerke nemara povzročil Sloveniji.
Na javnem in političnem prizorišču je sedaj stanje tako, da občila, žal vključno z javno radiotelevizijo, zelo privoščljivo poročajo o vsem, kar bi lahko škodovalo Janezu Janši. Najbolj se sprašujejo, kdaj ga bo sodišče pozvalo v zapor na prestajanje pravnomočno določene kazni. Zoper njega so se očitno strnili vsi, ki bi radi, da Janšo odpeljejo v zapor, če je mogoče še pred evropskimi volitvami, vsekakor pa pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, kar naj bi, tako upajo, vplivalo na slabši volilni izid SDS. Vendar stranka v celoti in čvrsto
podpira svojega predsednika in ga bo podpirala tudi v primeru, da se bo moral Janez Janša s politiko ukvarjati iz zapora. Podpredsednik SDS in kandidat za evropskega poslanca dr. Milan Zver je na svojem blogu zapisal, "da ni prepričan, da bi bilo v tujini spregledano, če bo lider slovenske politične opozicije na podlagi absurdne obsodbe politični zapornik. Ni sramota, če bi imela SDS svojega predsednika v zaporu, sramota je, da je v pravni državi sodišče obsodilo nekoga brez slehernega dokaza". Sicer pa je Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše, Ustavnemu sodišču Slovenije poslal pritožbo zoper obsodbo Janeza Janše. Gre za izredno pravno sredstvo, o vsebini pritožbe pa je bil odvetnik doslej zelo redkobeseden. Jasno pa je, da se je moral v pritožbi sklicevati na očitno kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če želi odvetnik zadržati Janševo pot v zapor in doseči, da bi ustavni sodniki odločili o njej. Odvetnik pa je moral v svoji vlogi ustavnemu sodišču izkazati tudi nepopravljive posledice, ki bi jih zaporna kazen imela za Janeza Janšo kot predsednika stranke, politika in morebitnega poslanca.
Glede volitev v evropski parlament je koristno, aktualno in zanimivo mnenje P. Branka o tem, koga naj volijo kristjani. V tedniku Družina je odgovoril na vprašanje bralca, ki bo v nedeljo, 25. maja, prvič volil. Zapisal je tudi naslednje: "Nikakor ne daj glasu političnim skrajnežem. To so tisti na levi in desni, ki ponujajo hitre rešitve, ki natanko vedo, kaj in kdo je "problem"; ki ščuvajo k sovraštvu do tistega, ki so ga določili za "problem"; ki zaničujejo demokracijo in čislajo surovo politično silo oz. napeljujejo k simpatiji do diktature. Skrajneži so sno-
valci gorja. Kristjani tudi ne volimo strank, ki se posmehujejo veri, jo ponižujejo in se na vse pretege trudijo, da bi jo omejevale in jo izrinile na rob družbe".
V	pričakovanju volitev v evropski parlament, v nedeljo, 25. maja, na katerih bomo v Sloveniji izvolili 8 poslancev, poteka ali nastaja veliko drugih dogodkov. Še zmeraj ni jasno, kdaj bo predsednik Borut Pahor razpustil parlament in določil datum predčasnih volitev. Kot smo poročali, bodo volitve najverjetneje v mesecu juliju, ali pa nemara septembra. Posebno mikavnost in politično barvitost sedanjemu obdobju dajejo obiski premierke v odstopu Alenke Bratušek v raznih krajih, kjer zbira podpise volivcev, ki jih potrebuje v postopku ustanavljanja svoje politične stranke. Kako se bo stranka imenovala, še ni sporočila, bo pa nova stranka premierke v odstopu sodelovala na prihodnjih predčasnih parlamentarnih volitvah.
Novi glas je v prejšnji številki predstavil delovni načrt umetnostne zgodovinarke Nataše Kovšca, nove direktorice Pilonove Galerije v Ajdovščini. S krajšim pogovorom za naš časnik se je oglasila tudi prejšnja direktorica Pilonove galerije dr. Irene Mislej, ki se je pred kratkim upokojila. Povedala je, da bo tudi po upokojitvi živela v Ajdovščini. Svoj prosti čas bo namenjala priljubljeni temi, s katero se je občasno že ukvarjala, namreč preučevanju in objavljanju del s področja slovenskega izseljenstva v Argentini in Južni Ameriki. Tudi sama je primer tega izseljenstva, saj se je rodila v Argentini slovenskim staršem, ob koncu sedemdesetih let pa se je preselila, očitno za stalno, v Slovenijo oziroma v Ajdovščino.
Marijan Drobež
vij ene, kupec mora biti družba, ki ima za sabo solidno finančno bazo, in postavljeni morajo biti pogoji, da kupec pokaže resnično namero, da je njegov nakup dolgoročna investicija (primer Reanul-ta ali Novartisa pri nas). Ko so ti pogoji doseženi, pa s prodajo ne smemo več odlašati.
Faktor ZJ
Bo torej Sod kljub vsemu nadaljeval prodajo, tako kot je obljubilo njegovo vodstvo? Težko je to predvideti, ker je Sod navsezadnje politično telo. Politika nastavlja in odstavlja vodstvo, politika lahko nanj tudi pritiska. V volilni kampanji lahko pričakujemo, da bodo stranke nastopile z obrambno taktiko, češ, prodaje so nujne, a prodaje v času "brezvladja" niso legitimne, ker za njimi ne stoji vlada s polnimi pooblastili. Skratka, eden od argumentov bi lahko bil, da je za operativno nadaljevanje prodaje potrebno počakati, da bo za te postopke prevzela odgovornost vlada s polnimi pooblastili. Ob tem bomo seveda še vedno poslušali najbrž tudi "izgovore" (z leve strani), da je pa vseeno morda pametno, če država vsega le ne proda. Za nostalgike nacionalnega interesa je volilna kampanja največkrat kot red buli: da jim krila. Zaradi vsega tega bo kljub svetim zaobljubam
iz Soda dokaj težavno nadaljevati postopke: pritiski bodo zelo izraziti.
Tukaj pa je še podrobnost, ki je ne gre zanemariti: vodstvo Soda je v tem trenutku "ustvarjeno po podobi Jankoviča": predsednik nadzornega sveta Samo Lozej je Jankovičev tesni sodelavec v mestni občini Ljubljana, predsednik uprave Soda pa je Matej Pirc, ki velja tudi za Jankovičev kader. To dejstvo postavlja številne nove neznanke: kako bo lahko Jankovič postopal na Sodu? Gre namreč za izrazit vzvod moči, ki bi ga lahko izkoristil sebi v prid. Dejstvo, da mu je uspel ponoven preboj na čelo Pozitivne Slovenije, sicer Jankoviču ne odpira poti v vrh nacionalne politike (v sedanji konstelaciji moči Jankovič ne more postati predsednik vlade), kaže pa na to, da ima še vedno določen vpliv na strateških pozicijah. Možnost "gospodovanja" v Sodu je v času brezvladja še pomembnejša strateška točka kot načeljevanje Pozitivni Sloveniji. Zato bi, z njegovega zornega kota, tudi vse poteze Soda v prihodnjih mesecih lahko postale še kako pomemben dejavnik volilne kampanje, začenši s tem, da bo Jankovič lahko ostale tekmece (predvsem nekdanje zaveznike na levici) držal v šahu. To pa je že spet politična partija, ki se bo na šahovnici slovenske politike odigrala v naslednjih tednih.
Andrej Čemic
Gospodarstvo, talec predčasnih volitev
Čas brezvladja/ čas gospodarske ohromitve?
Takoj ko bodo mimo evropske volitve, se bo v Sloveniji začela nova volilna kampanja, ki bo s strateškega vidika precej pomembnejša. Datum državnozborskih volitev sicer še ni potrjen, a vse kaže, da bodo slovenski državljani šli na volišča sredi julija. To pomeni, da nas čakata še slaba dva meseca predvolilne kampanje, kar posledično prinaša tudi ohromitev delovanja države. Vlada že danes deluje s pooblastili vršilca dolžnosti, predvolilna tekma pa bo medstrankarsko "vzdušje" samo še dodatno naelektrila. Slovenskemu gospodarstvu, ki po daljšem času na obzorju vidi fazo normalizacije, to gotovo ne bo koristilo. Predvsem zaradi tega, ker so pozitivne novice zadnjih tednov za zdaj samo še napovedi in ne dejstva. Sloveni
Fotona4
secev političnega mrtvila do sestave nove vlade (če bodo volitve julija). Lahko pričakujemo, da se bodo postopki prodaje nadaljevali?
Da le ne bo reprize Mercatorja
Sod, sklad, ki upravlja s prodajami deležev v državni lasti, je pred nekaj tedni javnost pomiril, da bodo vsi postopki potekali normalno naprej. Sod, tako pravijo v njegovem vodstvu, ima sedaj polna pooblastila za nadaljevanje prodaje podjetij z državnim deležem, ne glede na to, če vlada še stoji, ali pa ne. Pa poglejmo s kratkim povzetkom, kaj je bilo doslej storjeno. Vlada je lani maja na prodaj postavila deleže v 15 podjetjih. Že omenjena deleža v Fotoni in Heliosu sta bila prodana. Postopki ) prodaje so se z najetjem svetovalnih družb in neformalnim iskan-
ja mora na primer iz- choose perfection jem morebitnih kupcev
peljati privatizacijo.
Seznam 15 podjetij, ki se morajo prodati, je javen in jasen že dobro leto. A doslej sta bili z vlado, ki je imela polna pooblastila, prodani samo dve podjetji: Helios in Fotona. Pred nami je kakih pet me-
začeli še pri šestih podjetjih. Govorimo o Žitu, Telekomu, Aerodromu Ljubljana, Adrii air-ways tehniki, Cinkarni Celje in banki NKBM. Prodaja sedmih podjetij pa še vedno popolnoma miruje. Pri skoraj polovici podje-
tij, ki jih je vlada uvrstila na seznam, torej še vedno nič. To ni najboljši obet. Veliko dvomov ostaja tudi okoli prodaje tistih podjetij, kjer so postopki že stekli: kdaj bo prodaja, kako bo potekala, koliko bo država od tega zaslužila? Naj spomnimo samo na dolgotrajno prodajo Mercatorja: danes se končuje že deveti poskus prodaje najboljšega soseda. Prodajni konzorcij sestavljajo v glavnem državne banke in podjetja skupine Pivovarne Laško, katerih lastnice so te iste državne banke (oziroma danes slaba banka, ki deluje z državnimi sredstvi). Rezultat postopka prodaje: do danes Mercator še ni bil prodan, cena
/delnice pa je medtem padla z mjm/	221	evrov	(maksi-
malna dogovorjena prodajna cena pred več kot dvema letoma) na sedanjih 86 evrov. Nevarnost je, da se pri državnih podjetjih, ki so danes na prodaj, zgodi podoben scenarij: dobili bi lahko nova dolgotrajna prodajanja, ki so najbolj utrujajoča in finančno škodljiva za samo podjetje, ki se prodaja, in nezadržno zmanjševanje prodajnih cen.
Ko govorimo o taki nevarnosti, mislimo seveda v prvi vrsti na Telekom, na edino podjetje, ki bi danes lahko v državno blagajno prineslo nekoliko večji izkupiček.
Prodaja njegovega 72 odstotnega deleža bi v državno blagajno po sedanjih ocenah prinesla med 700 milijoni in, po najbolj op-timstičnih ocenah, milijardo evrov. Seveda je ocena 700 milijonov bolj realistična. Neuradno je kupcev, ki jih slovenski Telekom zanima, kar veliko. V prvi vrsti je nemški Telekom, ki bi do slovenskega prišel "s pomočjo" ene od hčerinskih
firm: najverjetneje bo to hrvaški Tele-
T ^
kom, lahko tudi madžarski. V igri pa naj bi bili tudi ruski
Mercator velikan Gazprom (s svojo telekomunikacijsko hčerinsko firmo) in celo turški ter norveški investitorji.
O prodajnem znesku pa je v tem kontekstu veliko odvisno od prodajalca: od njegove sposobnosti, da izpogaja kar najboljšo ceno, pa tudi od njegovega smisla za posel, da se državna investicija proda ob pravem času. Seveda, jasno je, da je bil pravi čas za prodajo državnih investicij obdobje do 2008, a takrat iz takih ali drugačnih razlogov, Slovenija ni prodajala svoje "družinske srebrnine". Treba pa je podčrtati, da je vsako odlašanje in nadaljnje iskanje izgovorov škodljivo in prinaša samo še manjše kupnine. Kaj to pomeni? Ne, nočem reči, da je treba prodati čim prej vse prvemu kupcu, ki se pojavi. Prodaje morajo biti racionalno zasta-
Kratke
Terčeljeva pot na Kovk
Terčeljev odbor vabi v soboto, 31. maja 2014, na peš romanje po Terčeljevi poti na Kovk. Organizatorji sporočajo izhodišča peš romanj in čas odhodov: Šturje (Ajdovščina, Cankarjev trg) ob 7.00; Budanje, izpred cerkve, ob 7.00; Lokavec, izpred cerkve, ob 6.30; Col, s parkirišča za cerkvijo, ob 7.30; Otlica, s parkirišča pred cerkvijo, ob 8.30. Program pa je naslednji: “Bazilika Nova pot” (gozdna jasa Pri Taloških, Kovk 19): 9.30: molitev rožnega venca (KKI Ajdovščina)
10.00: sv. maša (g. Matej Kobal, župnija Otlica) kulturni program Vipavskih tamburašev (Neža Žgur) Priporočila prirediteljev za udeležence:
Pohodi iz smeri Šturje, Lokavec in Budanje so zahtevnejši zaradi višinske razlike; s Cola in Otlice je pot bolj položna. Taloška domačija, Kovk 19, je dostopna z avtomobilom. Od tam je približno 5 minut hoje do gozdne jase.
Tistim, ki težko stojijo, priporočajo, da prinesejo s seboj zložljiv stolček.
Kontaktna oseba Nadja Pregeljc: 031 506 555; nadja. pregeljc@gmail. com
Ob 100-letnici rojstva mladinske pisateljice Branke Jurca
SKUDT Kopriva ter krajani Koprive in Brij vabijo v soboto, 24. maja 2014, na niz dogodkov ob počastitvi 100-letnice rojstva slovenske mladinske pisateljice Branke Jurca. Spored se bo začel ob 16. uri pri komunski Štirni pri Koprivi, nadaljeval pa se bo pri Tišlerjevi hiši, v kateri se je rodila pisateljica.
Prenova dvorca Lanthieri v Vipavi se bo nadaljevala
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se s podpisom pogodbe med Občino Vipava in družbo Kolektor Koling nadaljuje obnova Lanthierijevega dvorca sredi Vipave. Tako kot že doslej obnovljeni del dvorca bo obnovljeno stavbo namenila v 85-letno uporabo Univerzi v Novi Gorici; dvorišče
med obnovljenimi stavbami pa bo služilo kot prireditveni prostor.
Na slabih 3000 kvadratnih metrih obnovlje-nih površin bodo dobili
sodobnejše in ustreznejše prostore Center za biomedicinske znanosti in inženiring ter Center za raziskave vina, tu bodo uredili večjo univerzitetno knjižnico in nekaj predavalnic. V zgornjih nadstropjih bodo uredili tudi nekaj apartmajev in sob, ki jih bodo namenili gostujočim profesorjem in znanstvenikom na novogoriški univerzi.
Celotna investicija je vredna 3,6 milijona evrov, vipavska občina bo morala zagotoviti 1,5 milijona sredstev. Izvajalec bo dela moral končati do junija prihodnje leto.
Milan Zver
^2 žito
SKUPINA
Dario Peric, predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje
"Bili moramo še bolj aktivni!"
Dario Peric je predsednik Zadružne banke Doberdob Sovodnje, ki bo v petek, 23. t. m., imela svoj letni občni zbor, in zato smo ga povabili na razgovor, da nam pove, v kakšnem stanju je sedaj ta za Goriško pomembni bančni zavod.
"Sami veste, da je danes vse bančništvo na razpotju, za našo banko pa lahko rečem, da smo opravili izjemno veliko dela v zadnjem času, saj smo nižali stroške na vseh ravneh in opravili prestrukturiranje banke same, kar je prineslo tudi majhen dobiček. Šlo je za prestrukturiranje finančnih prihodkov in odhodkov. Uredili smo finančno poslovanje", pove že takoj v začetku Boris Peric, ki tudi naglasi, da ima banka danes enega največjih kapitalskih količnikov, več kot 19, predpisanih jih je 8. Naredili so torej veliko delo, saj so dobesedno prestrukturirali banko. Vprašam ga, kaj to konkretno pomeni.
"Dali smo velika posojila maloštevilnim podjetjem, in to smo sedaj uredili, da smo prišli v normalno stanje. Imeli smo tudi inšpekcijo osrednje italijanske banke, Banca d'Italia, ki nam je dala pozitivno oceno, s čimer smo seveda zadovoljni.
Sedaj si prizadevamo, da bi v bančnem zavodu povečali produktivnost in obenem rentabilnost naše banke", pravi Dario Peric.
Kakšno pa je danes stanje pri nas?
"Delamo na dveh področjih, in sicer na Tržaškem in Goriškem. Na Tržaškem je stanje boljše, na Goriškem je težje, ker nam zmanjkujejo naši tradicionalni klienti. Govorim o malih trgovcih in malih obrtnikih. Že sam pogled na mesto ni razveseljiv, saj sami vidite, da se v Gorici vse zapira. Prav zato moramo kot banka biti še bolj aktivni, zato si prizadevamo, da so naši klienti središče delovanja naše banke. Če to grobo poenostavim, bom dejal, da ne iščemo novih strank, ampak se moramo veliko bolje posvečati našim starim strankam". Boris Peric tudi obrazloži, da je razlika med javnim in zasebnim sektorjem danes očitna, saj ima sam občutek, da se t. i. javni sektor še vedno ne zaveda, da so se časi spremenili, da se je danes treba prilagajati novim razmeram. Vprašam ga, kako je z dajanjem posojil danes. "Lahko povem, da je povpraševanje po posojilih danes manjše, kot je bilo pred leti. Nekatera podjetja so se pred le-
ti poslužila možnosti podaljšanja časovnega termina za odplačevanje bančnih posojil. Poglavje zase je nakup hiš, stanovanj, saj vidimo, da je na eni strani nepremičninski trg v krizi, cena stanovanj in hiš je padla, povpraševanja pa je manj, in tudi to dodam, da je včasih banka lahko stoodstotno dala bančno posojilo na vrednost stanovanja, hiše, danes pa lahko da za največ 60, 70 odstotkov. Tveganja so namreč danes večja. Obresti na posojilo so različne, a če pogledam na povprečje, lahko rečem, da se danes sučejo obresti na hipotekarno posojilo na nepremičnine nekje med tremi in štirimi odstotki, za kratkoročne kredite pa od 5 do šest odstotkov", je poveden Dario Peric.
"Kako pa mislite nadalje poslovati v Gorici, ko pa je znano, da zapuščate mestno središče"? "Z začetkom junija se iz Gorice selimo na sedež v Štandrež. To bomo seveda izvedli, kot bomo tudi ojačili delovanje sedeža banke v Štandrežu, saj moramo biti dosti bliže strankam, kot smo bili do sedaj. Razumem negodovanje zaradi dejstva, da zapuščamo mestno središče, ker to zares ni uspeh, a dejstvo je, da tudi največje banke zapirajo veliko število
l
LIVARNA
,
M @Loido \
POKALI - PLAKETE - MEDALJE SREBRNINA - DARILA
"okenc". Odnos med stranko in banko se danes spreminja, še do včeraj je bila fizična prisotnost veliko bolj pomembna kot danes, ko je že vsakodnevna stvarnost "home banking", ko teče večina operacij preko interneta, čas in mi smo se z njim spremenili in je zato prav, da se spreminja tudi banka. Naše stranke moramo vedno bolj usmerjati s svetovanjem, ponujati moramo konzultacije na vseh ravneh. Filialka, v kateri sta zaposlena dva, morda tri osebe in je vse njihovo delo osredotočeno samo na operativo, nima prihodnosti, tega smo se zavedeli sami.
Stranki moramo ponuditi več"!
Vprašam ga, kako nameravajo nadomestiti odsotnost bančnega okenca v središču mesta v Gorici.
"Obstaja več možnosti, povedati moram, da še razmišljamo, kako bi to uredili, po eni strani je tu seveda internet, ki ponuja veliko možnosti, so tu seveda računalniki ter t. i. pametni telefoni, a razmišljamo tudi o nekem uradu, kjer bi naš bančni izvedenec bil na razpo-
lago goriškim strankam naše banke in bi jim ponujal usluge, dajal nasvete, jim stal ob strani. Kot struktura bi bila to neka nova formula poslovanja. Se-
Foto JMP
veda se moramo na to dobro pripraviti, a vedno moramo vedeti, da ima naša stranka prednost in se moramo zato vsaki stranki veliko bolj posvetiti", pravi Peric.
"Kriza nas je vse prizadela, našo banko je prizadelo predvsem dejstvo, da ljudje niso mogli vračati kreditov, mi smo, recimo, odpisali na milijone evrov bančnih terjatev, več kot tri milijone, kar je za našo banko zelo veliko. K temu dodajte še dejstvo, da je nepremičninski trg padel, vrednost nepremičnin se je znižala celo do 80 odstotkov", pojasnjuje Peric sedanji nelahki trenutek in doda, da je po vsaki bitki vedno lahko biti general.
Na prihodnost gleda z zmernim optimizmom, poudarja, da bi se naše navade morale spremeniti, veliko bolj bi morali vsi skupaj dati poudarek na kakovosti življenja in ne na potrošništvu za vsako ceno. Kandidiral bo še enkrat za predsednika, ker želi dokončati "neko pomembno obdobje za našo banko, ker bi tudi rad končal prestrukturiranj e bančnega zavoda". Kot podjetnik dobro pozna današnjo stvarnost in sam prisega na visoko etiko in jasne, poštene delovne odnose, takih si želi tudi v prihodnje v banki sami.
JUP
II
S 3. strani
V zgodovini smo že
n
•••
V volilno kampanjo sem šel povsem neobremenjen z osebnim rezultatom, saj, hvala Bogu, ne živim od politike. Ker je med ljudmi na terenu ogromno takih, ki mi ponudijo roko in me želijo spoznati in se z menoj pogovoriti in me tudi podpirajo, je ta izkušnja res enkratna! V SDS pravijo, da res predstavljam zanje dodano vrednost in da sem vnesel v sicer nekoliko tog pristop v Sloveniji k volilni kampanji kar nekaj svežine, je to zame še dodatno zadoščenje.
Dejstvo je, da je EU v globoki krizi, da je v krizi tako RS kot Italija, a vi ste znani kot večni optimist. Nam lahko poveste, zakaj ste še vedno prepričani, da Slovence čaka svetla prihodnost?
Zato ker smo v svoji zgodovini, kljub majhnemu številu pripadnikov našega naroda, dokazali, da zmoremo. Premagali smo neverjetne ovire
in sile, ki so ogrožale naš narodni obstoj - tako fašizem kot nacizem. Preživeli smo petdeset let komunističnega režima, ki je narod gospodarsko obubožal in mu preprečil normalen gospodarski razvoj, ki so ga doživele druge primerljive nacije v soseščini, kot npr. Avstrija, severna Italija itd. Dvajset let demokracije je zaznamovala prevlada tajkunske levice v Sloveniji, ki je odganjala tuje investicije, oropala slovenske banke in državna podjetja in spet preprečila normalen razvoj, ki so ga doživele države kot npr. Poljska, Slovaška itd., ki so ob vstopu v EU bile v bistveno hujšem gospodarskem stanju. V Sloveniji imamo morje odličnih podjetnikov, posameznikov - poglejte samo vrhunske športnike - in vse to me prepričuje, da kot narod zagotovo ne bomo propadli, kljub temu da nas pestita huda kriza in grozljiva brezposelnost. Zato pa je treba spre-
memb v državi; te se zgodijo lahko le na volitvah.
Zakaj menite, da na bližnjih evropskih volitvah tisti, ki volijo/volimo, oddamo svoj glas prav vam? Slovenci v Italiji, ki imamo dvojno državljanstvo (italijansko in slovensko), lahko volimo tako v Italiji kot tudi v Sloveniji, ne glede na načrtno dezinformacijo, ki si jo je privoščil Primorski dnevnik prejšnji teden, seveda izključno zato, ker Damijan Terpin kandidira na listi SDS in bi bil lahko celo izvoljen... Zdi se mi povsem normalno, da v Sloveniji podpremo kandidata, ki prihaja iz zamejstva in ki kandidira na listi stranke, ki je doslej pokazala največ posluha za vprašanja naše manjšine. S tem bomo v evropski parlament lahko celo izvolili svojega zastopnika, ki dovolj dobro pozna našo realnost in probleme Slovenije. Upam si trditi, da bo glas zame dobra naložba, in zagotavljam, da ne bom razočaral. Mislim, da sem volivkam in volivcem doslej že ponudil kar nekaj dokazov, da mi lahko zaupajo.
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černič Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548 276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centra Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 - 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B - Videm.
Tel. št. 0039 0432 299664 - Faks 0039 0432 512095 - E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo
[jjj za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. liC Novi glas je elan Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 20. maja, ob 14. uri.
Ind. cona GORICA - Ul. Gregorčič, 48 - VHOD Ul. Gabršček, 3 Tel. in faks 0481.522480 - roldo.marco@libero.it
PON-PET8.30-12.00 / 14.30-19.30 - Ob sobotah samo zjutraj
S tem odrezkom imate 5% POPUSTA
S sabo prinesi časopis ali izreži to reklamo!
Popust se ne sešteva z drugimi reklamnimi ponudbami.
SSG Trst / Premiera: Moderne no drame
Polzenje časa skozi reže čakanja
Slovensko stalno gledališče Trst končuje letošnjo gledališko sezono, poimenovano Sledi srca, v kateri je - mestoma tudi z umetniško in estetsko vprašljivimi izbirami - vodilo gledalce v iskanju življenjskih "srčnih" poti, z Modernimi no dramami, ki jih je spisal japonski avtor Yukio Mishima. Premierno so zaživele v četrtek, 8. maja 2014, na malem odru SSG v režiji Mateje Koležnik, ki se je tretjič soočila z vse prej kot postavitve-no enostavnim japonskim gledališčem - 1. 1990 je v ljubljanski Drami zrežirala Mishimovo Ma-dame de Sade, 1. 2013 pa dramo Prijatelji Koboja Abeja. Pod psevdonimom Yukio Mishima se skriva Kimitake Hiraoka (1925 -1970) iz ugledne japonske družine, romanopisec, pesnik, dramatik in filmski režiser, eden najpomembnejših japonskih piscev iz 20. stoletja, ki je bil trikrat nominiran za Nobelovo nagrado, a je ni nikdar prejel, verjetno zaradi svoje pripadnosti skrajnemu desničarstvu (kakor je zapisano v
gledališkem listu). Njegovo ustvarjanje - kot ga označujejo literarni kritiki - spada v avantgardo, v njem pa je značilno to, da v tradicionalno japonsko kulturo vnaša moderne estetske usmeritve. Mishima je znan tudi po svoji predanosti samurajski tradiciji in po urjenju borilnih veščin, katerih se je "poslužil", ko se je po ponesrečeno izvedenem državnem udaru samomoril po ritualu sep-puku. Sploh je bilo njegovo zasebno življenje kontroverzno: kljub temu da je bil poročen in imel dva otroka, je vztrajno gojil moška prijateljstva in zbiral mladeniče, da bi jih vadil v nekakšni zasebni policijski skupini, ki naj bi se borila za "cesarja" v tradicionalnem japonskem duhu. Hkrati pa ga je privlačevala zahodna, evropska klasična in moderna ameriška kultura, tako da se je za svoja dramska dela navdihoval pri domači tradiciji - no in kabuki gledališču - in tuji literaturi. Iz tradicionalnega no gledališča je povzel vsebine, a iz njega odvrgel njegova sredstva izražan-
ja, kot so ples, maske, stilizacija, in odrsko zgodbo postavil v sodoben okvir, razumljiv tudi za zahodni gledališki svet. Nastalo je 11 iger, ki jih je pisal od 1.1950 do 1.1969. Po francoskem prevodu Mar-guerite Yourcenar je Pet modernih no dram v slovenski jezik prelila Marija Javoršek. Po ustaljeni navadi je bila no predstava namreč sestavljena iz takega števila kratkih dramskih iger, in to je upoštevala tudi Koležniko-va, ki ji je bilo ob režijskem delu v oporo dramaturško branje Gorana Ferčeca. V prvi no drami - Sotoba Komachi - spoznamo devetinde-vetdesetletnico, v katero je bil v mladih letih zaljubljen pesnik, ki ga doleti smrt, ko opeva njeno lepoto. Po izvirni zamisli je to no dramo Koležnikova predstavila kot zgodbo, ki jo trije igralci izvajajo v radijskem studiu. Tako v podlagi slišimo, kot po radijskih valovih, vse zvoke in šume, ki jih npr. povzročajo koraki v parku, šelestenje listov..., kar daje celoti še dodatno čarobnost ob itak
skrivnostni vsebini. Vse nastopajoče figure izvajajo trije igralci, Primož Forte, Luka Cimprič in Romeo Grebenšek, ki je zelo prepričljiv interpret lika stare, ohole lepotice. V Yoroboshi je protagonist mladenič, ki je izgubil vid ob bombardiranju mesta in za katerega se borijo pravi in krušni
starši. V Svilenem bobenčku se starec zaljubi v mlado gospo, ki mu obljubi poljub, če bo on zaigral na svileni bobenček. Ker mu to ne uspe, se vrže skozi okno in se k njej vrne kot duh. V Aoi gospa kot zli duh trpinči bolno ženo svojega nekdanjega ljubimca. Drama Hanjo pa prikazuje mlado gejšo Hanako (kot v svojem svetu izgubljeno deklico jo dosledno upodablja Lara Komar), ki je zblaznela ob čakanju svojega ljubimca Yoshia, s katerim sta si v
znamenju trajne ljubezni zamenjala pahljači. Ko se on vrne, ga ona v svoji blaznosti ne prepozna in ostane pri slikarki Jitsuko (polno zatrte, hrepeneče bolesti jo trpko izrisuje Nikla Petruška Pa-nizon), ki skrbi zanjo in je vanjo tudi zaljubljena. Prav ta zgodba predstavlja nekakšen okvir vseh ostalih drobnih, iz-brušeno stkanih dram, v katerih je stalno prisoten neki dualizem: realni in sanjski svet, mrtvo in živo, zavestno in nezavestno ... Te kratke dramske prizore združuje svilena nitka nemogoče ljubezni, ki je lahko predana, boleča, ohola, polna ljubosumja. Nikdar izpolnjeno hrepenenje in žalost ob jalovem pričakovanju paradoksalno pripomoreta k temu, da protagonisti sprejmejo odsotnost ljubljene osebe.
Vse te zgodbe je Koležnikova prikazala skozi izredno subtilno poetično tančico, da se prikazujejo kot fina, prosojna filigranska umetnina, v kateri ob koncu, kljub prikazanim trpkim usodam in mračnemu vzdušju, prešine gledalčevo zavest preblisk nekakšnega pomirjujočega občutka.
Režiserka Koležnikova je v režij-
skem tkanju predstave ohranila skrivnostnost za nas bolj nepro-dornega japonskega duha, zraven pa osvetlila sodobni "zahodni” zven. Mojstrsko je približala umetniške vzgibe in uprizoritveno drugačnost oddaljene "jutro-ve dežele". To ji je uspelo tudi ob koreografski pomoči Matije Ferlin; njegovi so tudi kostumi, ki na svojevrsten način spajajo japonsko tradicijo oblačenja z zahodnim modnim okusom. Koreograf Ferlin je igralcem odmeril upočasnjen ritem gibov, uravnanih po izvirni glasbi Mitje Vrhovnika Smrekarja. Scenograf Mau-ricio Ferlin pa je prizorišče zgodb uokviril v nekakšno leseno pravokotno "škatlo", razdeljeno na dvoje odprtin: v eni vidimo zastekljen radijski studio, v drugi pa, zevajoče prazni, se dogajajo Ha-nakina zgodba in vse ostale.
Pri estetsko izbrušeni predstavi so sodelovali še lektor Jože Faganel in oblikovalec luči Rafael Cavar-ra.
Pred četrtkovo premiero so v preddverju tržaškega Kulturnega doma predstavili zanimivo "gibljivo” instalacijo umetnika Andreja Koruze (Koper, 1982) Znamenja z meje, ki je bila že razstavljena na festivalu RavennaMo-saico 2013, na Festivalu tranzitor-nih umetnosti Sonica 2013 in na festivalu Izis. Na ogled bo do 31. maja 2014.
Iva Koršič
^Telesno vadbo v šoli je treba ohranjati!
Športno kulturo kaže vzpodbujati
Tokrat za spremembo apel h krepitvi športne kulture pri nas. Smo čisto pri koncu šolskega leta in našo vsakdanjo kroniko spremljajo športni dnevi, tekmovanja, na katerih učenke, učenci, dijakinje in dijaki merijo moči v različnih spretnostnih panogah. Pobude so hvalevredne, množične, k njim mladi navsezadnje pristopajo z navdušenjem. Višješolci vseh slovenskih goriških zavodov so se na primer srečali na atletskem stadionu na Rojcah, slovenski tržaški srednješolci pa na Kolonji. Do prvih dni junija se bo nedvomno nabral še kak dogodek za vse ostale. Poenotimo pa že enkrat program in kriterije teh tekmovanj! Saj bi
zadoščala že ena sama razširjena seja profesorjev športne vzgoje, nekoč telovadbe. Teh bo med tržaško in goriško pokrajino reci in piši dvajset, morda še manj. V te prireditve vlagajo veliko truda in organizacijskega dela, zakaj ne bi poskrbeli še za to, da bi šli rezultati s tekmovališča v neko zbirko (po moderno "database"), ki bi v letih in desetletjih ponudila prepotrebno primerjavo med generacijami? S tem bi bolje ovrednotili tudi posamezen dosežek, predvsem pa bi gibalne sposobnosti svojih otrok in mladostnikov končno obravnavali bolj strokovno, da ne rečemo znanstveno. Vsaka pobuda namreč nekako visi v zraku in je sama sebi namen, ni pa vključena v neki celovit sistem. Ponekod sprintajo na 30 metrov, drugje na 60. Vzdržljivostna preizkušnja meri tu tisoč metrov, tam dva tisoč. Žogica tehta v Trstu pol kilograma, na Krasu dvojno, v Gorici poldrugi kilogram. Eni skačejo v daljino z mesta, drugi z zaletišča. Govorimo seveda na
pamet, realnost pa je v bistvu taka. Tržaška in Goriška premoreta ne nazadnje čisto spodobna atletska stadiona, ki sta vendarle na razpolago. Mimogrede, tudi športna društva bi se ju lahko v poletnem času posluževala bolj pogosto. Sestavimo že enkrat skupni pravilnik, vse skupaj bi bilo tako še bolj resno (kar je že), koristno in ugledno, sodelovanje pa bi bilo za mladino še bolj prestižno.
In še širše o gibalni ali športni vzgoji v šoli. Slišimo o predlogih iz Rima, da bi tudi tisti borni dve uri telovadbe črtali iz predmetnika. Dve ali nič, saj je isto, se je menda glasila argumentacija. Se šalimo? Ta korak bi predstavljal dokončni udarec že dramatično skromni športni kulturi v Italiji in posledično tudi v naši srenji. Seveda, kdor se itak ne ukvarja s športom v popoldanskih urah, tudi od teh dveh uric znojenja res nima veliko koristi. Toda ovrednotimo raje na pravi način ta povsem dostojanstveni in pomembni predmet s tem, da vključimo neki izobraževalni program. Delovanje človeškega telesa, zgodovina športa, pravila posameznih panog, teorija v razredu in nato praksa osvojenega v telovadnici. Mar ne bi bilo bolj smiselno? Saj ni nujno, da med urami telesne vzgoje površno krepimo neko splošno telesno pripravo. Ta pouk mora predstavljati neko obogatitev za vse učence in dijake. Prej bi kazalo število ur razširiti kot pa ga krčiti. Zazrimo se za primerjavo čez mejo. Na občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je z zanimivim in poglobljenim posegom nastopil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, ki je razlagal slovenski olimpijski čudež. V Sočiju je Slovenija osmešila Italijo, s tem da je imela bogatejšo bero (žlahtnejših) medalj. Seveda, tu so - kot je dokaj skromno dejal visoki gost - tradicija, predi-spozicija do športa, navajenost na boj za obstoj in preboj na površje. Temelj pa je tudi in zlasti športna kultura, ki pa ja izhaja tudi iz prijemov v šoli.
HC
Z 12. strani
Dve vznemirljivi predstavi •••
upodabljata Janez Škof in Aljaž Jovanovič, ki se izkažeta tudi kot izredno "vzdržljiva" pianista, še posebno Škof), ki drvi v neznano, katastrofi naproti. Strojevodjo in kurjača, ki sta v resnici večkratna zločinca in ju zaman išče roka pravice, je prevzela taka neustavljiva strast, da poženeta lokomotivo do nore hitrosti mimo vseh racionalnih razmišljanj, mimo postaj, signalov ..., da bi videla, kaj se zgodi onkraj neizbežne katastrofe. A poskus "okusiti to noro slast" preprečijo potniki, ki se pojavijo v lokomotivi, in tako se predvidena kataklizma spremeni v "povsem navadno železniško nesrečo". Režiser Lo-
renci je ob pomoči dramaturginje Eve Kraševec ustvaril izredno predstavo, v kateri je pred gledalce - proti tem se večkrat duhovito obračajo igralci, kar je režiserjev dodaten "trik", ki občinstvo še bolj potisne v noro odrsko dogajanje - postavil našo naravo, ki je večkrat bolj nora kot razumna, naše prazne ali vsega "prepolne"odnose, pa med drugim tudi to, kam sploh drvimo...
Predstava Ponorela lokomotiva, v kateri nastopajo poleg Škofa in Jovanoviča imenitni soigralci Maja Sever, Tina Vrbnjak, Matija Rozman, Nina Ivanišin, Petra Govc, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andrej Nahtingal, Katja Levstik in Nino Raffa-nelli kot gost, je imenitna metafora našega sveta. Odrska postavitev v drzni režiji Jerneja Lorencija pa je izredna, ker, kot je zapisano v obrazložitvi Borštnikove nagrade: "Doslednost, prepričljiva in natančna skupinska igra, pogumne rešitve v interpretaciji odnosov med liki in v postavitvi posameznih epizod, razgibana glasba ... so elementi, zaradi katerih je Ponorela lokomotiva izjemen ustvarjalni dosežek".
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je s tema dvema gostovanjema najbolj ugledne gledališke hiše na Slovenskem podarilo domačemu občinstvu res enkraten umetniški užitek. Ljubljanska Drama nima zaman takega slovesa!
Ta "večobrazni" lik vrhunsko upodablja Igor Samobor. Predstavo, ob kateri je gledalec ves prevzet zaradi nenavadne režijske interpretacije, ki bolj "prizemlji" oz. nam bolj približa Hamleta (tudi njegov sloviti rek biti ali ne biti zdrsne nekako mimo, brez tistega tradicionalno "vzvišenega" poudarka), in v kateri se izrisuje kar nekaj vrhunskih prizorov, sooblikujejo sama blesteča igralska imena, ki izžarevajo neverjetno izrazno moč in tudi fizično vzdržljivost. Poleg že imenovanih naj omenimo vsaj Jerneja Šugmana v vlogi Klavdija, Natašo Barbaro Gračner kot Gertrudo,
Polono Juh, ki je za izredno intenzivno izoblikovan lik Ofelije prejela Borštnikovo nagrado, Aljaža Jovanoviča v vlogi Laerta, Alojza Sveteta kot Apolonija in Janeza Škofa v vlogi grobarja.
Dolgotrajno ploskanje, ki je večkrat privabilo igralce na poklon, je najbolj zgovorno pričalo o tem, kako je publika sprejela to novo tolmačenje večno aktualnega Shakespearjevega Hamleta.
Še en tak nepozaben gledališki večer je vodstvo novogoriškega gledališča ponudilo svojim obiskovalcem v sredo, 14. maja 2014, ko je na malem odru gledalcem ponudilo v ogled predstavo Ponorela lokomotiva, ki je nastala v ljubljanski Drami pod taktirko Jerneja Lorencija, enega izmed najbolj ustvarjalno zagnanih iskalcev novih režijskih rešitev in estetskih usmeritev, in je bila oktobra lani na Borštnikovem srečanju razglašena za najboljšo uprizoritev lanske sezone. V prevodu Darje Domin-kuš in ob glasbi Branka Rožmana, delno odigrani v živo na dva pianina, katerih glas skandira vedno bolj noro drvenje lokomotive, je delo krepko predramilo gledalce iz tiste otopelosti, ki j e večkrat vse bolj boleče prisotna v vsakem izmed nas. Ponorelo lokomotivo je 1.1923 napisal (a je ni dokončal) Stanislav Ignacy Witkiewicz (1885-1939), predstavnik poljske in svetovne avantgarde. Delo na nenavaden in mestoma tudi duhovit način povzema avtorjeva estetska in filozofska iskanja. V zelo vznemirljivi predstavi sta protagonista strojevodja in kurjač na parni lokomotivi (res izjemno, večkrat prav demonično ju
t GORICA - Ul. Garzarolli 109/a - Tel. 0481.521433
► RONKE-UI. Redipuglia 17 (nasproti cerkvi) - Tel. 0481.474887
Akustično središče
Soncin
V našem Akustičnem središču Soncin
boš vedno našel pozornost kvalificiranega tehnika, ki ti bo na razpolago in ti bo znal prisluhniti. Vse naše kliente namreč skrbno spremljamo na poti slušne rehabilitacije in z nudenjem navodil za dobro uporabo slušnega aparata.
TU PRI NAS BOŠ NAŠEL:
Digitalne in analogne slušne aparate najboljših znamk
Vsak dan informacije in brezplačno testiranje Baterije in dodatno opremo
Obiščite nas z zaupanjem, tudi Ti boš lahko spoznal, da imaš pravico do brezplačnega slušnega aparata, stroške katerega bo v celoti kril Državni zdravstveni inštitut
► Slišati pomeni živeti bolje
Via Gaetano Salvemini
<
H
Via M®*
l*i> < ' Q> /
%
(BOS9
Esso ■
ZA NEOBVEZUJOČ ZMENEK, TUDI NA DOMU, POKLIČI NA 0481.521433
■ ■
CARNICA ARTE TESSILE
IMBELLINUM
za ljubitelje lepih stvari
33029 villa santina / ud / ul. nazionale 14 tel. št. +39 (0)433 74129 faks +39 (0)433 747529