414
Vodnik kot jezikoslovec.
Spisal Izidor Modic.
I. Vodnik kot leksikograf.
Početki Vodnikovega jezikoslovnega   delovanja. Zgodovina njegovega slovarja.
|zmed slovenskih slovarjev, ki so se snovali v začetku XIX. veka, sega kranjski primeroma jako daleč nazaj. — Le Stulli je v svojih začetkih starejši.
Vodnikov slovar je bil nastavek Kumerdeje-vega truda, a Kumerdej je že leta 1779. govoril članom „Academiae Operosorum Labacensium": „Meine Herren! . . . wir wollen ein W6rterbuch, die Grund-lage zur Sprache, mit gemeinschaftlichen Kraften verfertigen!" (Ilešič: Iz prvih časov romantike. CZN. II., 25 \)
Leta 1779. je torej že mislil Kumerdej na slovar, kmalu nato ga je začel spisovati. Da ga je dovršil in izdal, bi bil prvi svoje vrste, ker Kumerdej se je kot prvi v svojem slovensko-nemškem slovarju oziral tudi na druge slovanske jezike. A delo ga je zadrževalo, sotrudnikov ni bilo, in leta 1794. je bil slovar dodelan šele do črke G, v abecednem seznamu slovenskih besedi pač že do črke R. In tedaj si je zaželel Kumerdej dobrega sotrudnika, tembolj, ker je začel po naročilu Zoisovem in Lienhartovem predelavati in za tisk pripravljati svojo slovensko slovnico. Pri tem pa ni hotel, da bi slovar popolnoma zaostal — in spomnil se je Vodnika, tedaj župnika v Koprivniku, dobrega znanca svojega prijatelja in pokrovitelja Zoisa. Od njega je Zoisov krog še mnogo pričakoval, njemu je hotel poveriti izpeljavo še marsikakega važnega dela, ki so ga oni zamislili — pa tudi dovršitev slovarja. Leto 1794. je torej rojstno leto Vodnikovega slovarja, ki je skoro 70 let kesneje zagledal beli dan, preurejen in izpopolnjen kot Wolf-Cigaletov: „Deutsch-slovenisches W6rterbuch". Laibach, 1860.
Pa zanimanje Vodnikovo za narodne besede in narodni govor gre dalje nazaj, kakor pa nam je to znano iz pisem Zoisovih. Ne vem, kaki vplivi so bili tu merodajni. Mogoče je Zois posredno po o. Damascenu Devu, izdajatelju „Pisanic", v katerih so izšli Vodnikovi pesniški prvenci, mogoče je po tem možu izkušal Zois vplivati v svojem zmislu na mladega pesnika, morda sta se spoznala Vodnik in Zois res že na Bledu (1785—1788), kakor misli Wiesthaler (Vodnikovi izbrani spisi str. IV.),  ali ga
je k temu napotilo lastno opazovanje, da je jezik narodni lepši, krepkejši in za pesnika prikladnejši kakor pa jezik, ki ga je pisal in učil njegov lastni učitelj Pohlin. Tega ne vemo doslej natanko, prič za to nimamo in dokazov, imamo pa dokaz, da si je Vodnik že v septembru 1792. 1., ko je bil še v Ribnici, zabeležil slovensko ime ribe „zhernouka"; in 30. septembra 1793 je pristavil neko opombo pod ime ribe „klin". Ta dva datuma je zapisal Vodnik sam; verjetno ni, da bi se bil zmotil; nahajamo jih v dostavkih k nem.-slov. slovarju Vodnikovemu, ki obsegajo imena rib in tičev, ki so torej skoro 15 let starejši kot slovarski rokopis Vodnikov sam (Prim. tabelo I.).
Da se je začel tedaj Vodnik najkesneje 1. 1792. zanimati vsaj za eno vrsto narodnih izrazov, za to sem, mislim, podal dovolj določen dokaz. Ne dvomim pa o tem, da Vodnik tedaj še ni imel namena pisati slovar. Za to ga je pridobil šele Zois, oziroma s Zoisovim posredovanjem Kumerdej. Pismo Zoisovo z dne 20. marca 1794 (Vod. spom. 46) je neposreden vzrok, da je začel Vodnik nabirati besede z jasnim namenom, da spiše slovar ali vsaj pomaga Kumerdeju pri tem delu.
*         *
„Nun sehnt sich Kumerdej ausserordentlich nach Gehtilfen, die es ubernehmen wollten ... die Kraine-risehen Worte der noch (ibrigen Buchstaben (R—Zh) zu sammeln und zusammenzuschreiben. Zu diesem Ende erbiethet er sich die Methode, die er zum Aufsuchen der W6rter ersonnen hat, mitzutheilen. Er fragt sich hiemit an, ob Sie die Giite haben wollten, ein Paar Buchstaben zu ubernehmen," piše Zois v omenjenem pismu Vodniku. In rad je ustregel Vodnik, sedaj samo še kot sotrudnik, želji Kumerdejevi in razveselil s tem Zoisa in njegov krog. Ni mi sicer znano, je li dobil kmalu nato obljubljeno Kumerdejevo metodo za nabiranje besedi,1 tudi ne če mu je kaj koristila, a gotovo pa je, da je šel takoj sistematično na delo (Babnig: Vod. spom. 42), da se je tam zlasti zanimal za rudarske izraze ter jih nabral lepo število,  preden je odšel v Ljubljano. Ohranjen nam je
1 Ohranjena pa je ta metoda med rokopisi Vodnikovimi iz zapuščine Metelkove (stud. knj.). V abecednem redu so tu uvrščene končnice (ne samo sufiksi) posameznih besed in zaznamovane z naglasnimi znamenji; drugega ne obsegajo nič.
415
namreč rokopisni zvezek Vodnikov: „Krainische Berg- und Hiittensprache. Slovenski rudni in fushinfki jezik. 1796 den 16. Janner." (Stud. knjižnica), ki nam to dovolj trdno izpričuje.
Preden se je v avgustu 1796 1. preselil Vodnik za stalno v Ljubljano, je bil še vedno samo so-trudnik Kumerdejev.1 Ko pa je prišel v Ljubljano, morale so se kmalu razmere v toliko izpremeniti, da je prevzel Vodnik izvršitev slovarja, dočim bi Kumerdej izdelal svojo slovnico. Tako bi se v kratkem izpolnila po delitvi dela Zoisova želja, da bi dobili popolen slovar in filozofično kritično slovnico. Natanko seveda ne moremo določiti, kdaj se je vse to zgodilo, gotovo pa v letih med 1796. in 1802., ko je prišel v brnskem „Patriotisches Tagblatt" (11. avgusta, št. 63) prvi glas v javnost o slovenskem slovarju, ki ga piše profesor Valentin „Wodnigg". Tu stojimo že pred dejstvom, da Vodnik sam piše slovar. V teh letih se je pa najbrž vsled praktičnih potreb Vodnik tudi odločil, da sestavi najprvo nemško-slovenski slovar, ne slovensko-nemškega, kakor ga je pisal Kumerdej. In že tedaj je vzel najbrž tudi za podlago slovar Adelungov (za kontrolo pa slovar Schellerjev) in ga prevajal. Uporabil je pri tem gotovo besede, ki jih je nabral že v Koprivniku, nabiral sam nove v ljubljanski okolici in na izletih,2 a pomagali so mu tudi prijatelji njegovi in Zoisovi. Če je imel pa tedaj že tudi v provincijah kake so-trudnike, nam doslej ni znano, vemo samo, da mu je 1799 (23. junija) poslal neki Andr. Jamer iz Gorjuš popis „fajfarskega orodija" (Leveč: Listine in pisma. Lj. Zvon 1889), ki ga je Vodnik rabil najbrž za svoj slovar. Ker pa že leta 1806. v oglasu (Laib. Wochenbl. XXV./VI.) govori, da je uporabil besedni zaklad vseh slovenskih pokrajin, bi se dalo sklepati, da je morda res že tedaj imel nekaj sotrudnikov v deželi, česar pa ne moremo dokazati, ker se nam o tem ni nič ohranilo.
Iz teh časov so najbrž nekateri slovarski poizkusi med neurejenimi rokopisi Vodnikovimi v zapuščini Metelkovi (Ljublj. stud. knj.). Na delo pa je šel Vodnik 1. 1804., menda v marcu. Tako poroča Kopitar Dobrov-skemu leta 1808. (Jagič: Ist. II. 309). To razvidimo lahko tudi iz rokopisnih pripomb Vodnikovih v slo-
1  „Auch Kummerdeu wiinscht ihre Herabkunft nach Juhiza. Wie leicht konnten Sie ihm dann zur Ordnung und Reinschreibung des Gesammelten fiir das W6rterbuch helfen! Er forchtet wirklich, dass Ihn der Todt nicht iiberrasche, bevor dies Werk vollendet seu", piše Zois Vodniku 4. oktobra 1795. (Vod. spom. 57.)
2  Tako je poletel 24. julija 1798 z nekaterimi znanci v Škofjo Loko in Selško dolino ter si potoma zabeležil na četrtinko pole nekaj slovenskih besedi. (Rokopis v ljublj. stud. knjižnici.) Ohranjena je tudi rokopisna zbirka besedi baje iz leta 1802. „Rlphabeticum Vindicum". (Stud. knjižnica.)
varju samem. Koncem prvega leta je bil v prevodu pri besedi „Besorglich" in je pripisal na rob: „/\nnus jmus ad diem 7 Martii 1805", do konca drugega leta je prišel do črke S, a dovršil je prevod z besedo „Zwolfter" „Rd diem 23tiam Decembris hora 7ma vefpertina anno 1806", torej skoro po triletnem delu. Še preden je bil delo dokončal, pa je prinesel „Laibacher Wochenblatt" (XXV.—XXVI. št.) 1806 pod „Vaterlandische Literatur" začasno naznanilo o delu Vodnikovem z zgledi „Auf, Schlagen, StOck".1
Pa ta prvi prevod je bil še pomanjkljiv, nedo-staten, v marsičem se je držal Vodnik še preveč nemškega izvirnika in je prevajal doslovno nemške besede, ker mu slovenski izrazi niso bili znani. To je bilo treba popraviti.
„ . .. die Revision und Nachtrage und Appen-dices technologicae hatten bei einem fleissigen Manne noch ein Paar Jahre erfordert, — Japel starb 1807 und nun wer vveiss, wann wir was kriegen", sumniči sicer že leta 1808. Kopitar Vodnika pri Dobrov-skem (Jagič: Ist. II. 309), pa po krivici. Vodnik je tedaj resno mislil na izdajo svojega slovarja, o katerem je prišla medtem v javnost tretja vesti. 1807. v novembru (Osterr. Annalen Intell.-BL), pa popravljanje slovarja mu je vzelo dosti časa. Sam piše 28. januarja 1808 Dobrovskemu (koncept med Vod-nikiana): „Der erste Theil meines deutsch-windischen W6rterbuches ist bereits am 23. Xber 1806 im Groben fertig gevvorden, seit dem habe ich viele Kunst-worter gesammelt, um damit die Lucken auszufiillen; sobald ich noch beulaufig 900 Benennungen be-richtiget habe, werde ich dem Werke die letzte Hand anlegen."
Pa zmotil se je najbrž Vodnik, če je mislil, da bo to kmalu lahko dovršil, tembolj, ker menda ni imel še pravih pomočnikov. Pri pregledovanju mu je pomagal pač Janez Debevec (prim. tabelo V.), a sicer je vse delo slonelo najbrž samo na ramah Vodnikovih. Marljivega sotrudnika iz Notranjskega, Frana Bilca, je dobil menda šele leta 1810. (prim. Kopitarjevo pismo Dobrovskemu 1.15. febr. 1810; Jagič: Pis. Dobr. in Kop. str. 90), tedaj mu je baje poslal 20 pol slovenskih besedi za slovar; Korošec Jarnik mu je postal sotrudnik celo šele leta 1811. (Scheinigg: Jarnikova zapuščina. Kres, 1883, str. 373), tedaj tudi Schneider; drugi sotrudniki, če jih je tedaj že imel, pa niso bili posebno marljivi. Tako je moral Vodnik skoro vse sam delati — in še zato je mogel porabiti samo počitnice, ko je šel v bolj oddaljene kraje
1 Kako je med letom 1804.—1806. slovar napredoval, vidimo iz pripomb Vodnikovih na robu slovarja. Jaz sem jih zbral v tabeli II. Črke R—E je izdelal Vodnik najbrž prej, kakor je začel prevajati črko F (24. februarja 1805), pa jih je kesneje še enkrat prepisal, zato diference v datumu.
416
nabirat besedi. Itinerarija Vodnikova iz leta 1808. in 1809. (Vodnikiana), ko je prišel Vodnik do Celja in Laškega trga, do Brežic, Krškega in Metlike, ter ohranjeni zvezek (Stud. knj.): „Etumologica cona-mina et sermo aliquis criticus Penzelii de ortu lingg.: item Derivata, quae cum D110 Alizh contulimus Ti-beriich Sturia anno 1807. vel 1808." so nam priče, kako se je tedaj trudil Vodnik, da bi bil slovar po-polen in bi hranil v prvi vrsti res narodne besede. Tudi Kopitar je to vedel, saj piše Dobrovskemu 20./24. XI. 1809: „Vodnik hat auf einer Vakanzreise eine Menge ihm friiher unbekannter W6rter gelernt" (Jagič:  Pis. Dobr. in Kop. str. 67),  pa ali se je bal,
herauszugeben. Primitz hat ihn aufgeschreckt! Es ist aber einer ein Schuft, wie der andere, der jiingere doch etwas besser, weil frischer." Pa sedaj vsaj se je Kopitar zmotil. Leta 1813. je hotel Vodnik res izdati svoj slovar, ki ga je medtem, kar je mogel, izpopolnil s svojimi in svojih sotrudnikov (Bile, Jarnik, Schneider, Hartmann, Karel Zois, Hladnik, Ravnikar?, Zvetko, Rudež ?, Antončič [Antonič ?], Jur. Zupan) zbirkami. „Offizieller Telegraph" pa je 1.1813. 27. junija (št. 251) prinesel naznanilo, da izide Vodnikov „nemško-slovensko-latinski slovar", za katerega se nabirajo prenumeranti. Za poizkušnjo je prinesel tudi prvi dve strani slovarja.
BURUBUDUR NA JAVI,  NAJVEČJI BUDDHOVSKI TEMPELJ
da bi Vodnik slovarja ne dal na stran, ali pa želel imeti nekaj vsaj v rokah, na kar bi se lahko zanesel pri svojih jezikoslovnih študijah, kratkomalo, drezal je vedno in izpodbadal Vodnika, naj začne z na-tiskovanjem. Celo tekmecev, ki bi hitro zbrali nekaj besedi in jih izdali kot slovar [Primic in njegova societas slovenica, J.Zupan, Kopitar sam (Jagič: Pis. Dobr. in Kop. str. 323)], celo takih tekmecev je iskal Kopitar Vodniku, da bi ga ostrašil in s tem prisilil, naj svoj slovar izda. (Primeri o tem Arch. fur slaw. Phil. XXIII. Vidic: V. Vodnik.) Je li uspel s tem, ne vem. Iz pisem Kopitarjevih Dobrovskemu sodeč, bi rekel, da; vsaj kakor piše Kopitar 2. avgusta 1812 (Jagič: Pis. Dobr. in Kop. 279): „Vodnik nimmt sich heiligvor, sein Lexicon ums N. Jahr(1813 oder 1800)
Pa čas za nadaljno natiskovanje ni bil ugoden. Nastopili so zopet burni časi, ki so izdajo preprečili. „Vix incipiet his temporibus" trdi Kopitar sam 26. decembra 1813. (Jagič: Pis. Dobr. in Kop. str. 364.) Razen-tega je ostrašilo Vodnika tudi premalo število priglašenih naročnikov na slovar; na svoje stroške ga pa siromašni Vodnik ni mogel dati tiskati. Prijatelji Vodnikovi so se pač trudili za Vodnika, pa niso imeli uspeha. Zanimivo je v tem oziru zlasti pismo Aličevo Vodniku (25. oktobra 1813, Vodnikiana), ki je nabiral po Štajerskem prenumerante, pa se obrnil tudi na ordinariat (lavantinski ?) in okrožni urad (celjski ali mariborski) radi tega.
Oba sta svojo pomoč in podporo obljubila pod nekimi   pogoji,   ordinariat   pa   je   Aliču   še   naročil
41?
(4. 7bGr 1803.) „Ihnen (Vodniku) beu Gelegenheit zu eroffnen dem Beyfall iiber das Werk mit der Be-merkung, dass aus Ursachen des Geldes und jetzigen politischen Krisis die Kundmachung der Pranumera-tion verschoben werden mtisse ..." Isto so Vodniku odgovorili najbrž tudi drugod — in započeto natisko-vanje se ni nadaljevalo. Po vrnitvi Avstrijcev v slovenske dežele pa je Vodnik izgubil, kakor znano, svojo službo in prišel v slabe gmotne razmere, da zopet ni mogel slovarja izdati. Popolnoma ga seveda Vodnik, dasi Kopitar ne govori več o tem, — ujezil se je bil, — popolnoma ga Vodnik ni del na stran. Iz leta 1813. imamo še od Vodnika samega malo „Sammlung krainerischer W6rter", iz leta 1814. „Sammlung krainerischer W6rter und Redensarten", iz leta 1817. na četrt pole zabeleženih slovenskih besedi v abecednem redu. Iz teh zapiskov je prepisoval potem izraze v slovar, kakor nam kažejo zopet opazke ob robu, ki segajo do leta 1817. Tudi Bile mu je 1. 1815. še iz Trnovega na Notranjskem sporočil nekaj besedi (4. L, Vodnikiana); Leta 1817. je dobil celo novega sotrudnika Jos. Jurija Iliniča, najbrž kakega belokranjskega župnika. Rokopis njegov ima naslov: „Anmerkungen maneher, in den Tschernembler—Mottlinger und Pollander Boden ge-brauchten Sprachausdrucke, welche entweder von der krainisehen Sprache abvveichen, oder gar nicht in derselben ausgedriickt werden konne. Zusammen-getragen von Georg Illinitsch, Thurnau und Draga-tuseh 1817." i
Željno so vsi pričakovali, zlasti nekateri duhovniki, Vodnikov slovar (Alič in Jarnik posebno. Primeri nekatera pisma med Vodnikiana). L. 1818. (16. januarja) še izprašuje Alič Vodnika: „Kako dalezh je she fesoril vafh befednjak? ga sheljimo kmalo na dnevi viditi, pra sravem miflimo: zhe dalej fori, bo-gatej bo. Ali fte she dobili is Dunaja nove zherke, ali bote s' ftarimi natifkovali?" In Vodnik se je proti koncu svojega življenja odločil, da slovar res izda, ter je zato naročil nove črke zanj, da bi bila tudi zunanja oblika kar mogoče lična in prikupljiva. Ravno to   pa  je za vedno zabranilo,   da Vodnikov slovar
1 Rokopis se hrani v študijski knjižnici ljubljanski med neurejenimi rokopisi iz zapuščine Metelkove. Obsegajo pa ti rokopisi največ rokopise Vodnikove in gradivo za slovar Vodnikov, pa tudi še nekaj drugih stvari. Na drugi strani Iliničevega rokopisa stoji „Nota": „Da diese Sprache wie die franzosisehe ein doppeltes u hat, so bezeichne ich jenes, welches wie das einfache franzosisehe u z. B. uu ausge-sproehen werden muss, so (u) z. B, wura, die Uhr; jenes aber, welches nicht ( /v ) bezeichnet ist, ist ganz natiirlich, wie das franzosisehe ou, z. B. jour ausgesprochen, z. B. Pu-niza, franzosiseh Pouniza." Iliničev rokopis obsega najprvo posamezne besede, nato fraze in poslednjič pregovore belokranjske.
nikdar ni izšel v obliki, kakor mu jo je dal Vodnik sam. „Mein VVorterbuch, Befednjik, ist bereits seit Jahren mit der Ubersetzung beunahe aller deutschen W6rter des grossen VVorterbuches von J. Chr. Ade-lung — — — (fertig), ich erwarte die bestellten Lettern vonVVien", piše Vodnik sam še 4. januarja 1819 (koncept med Vodnikiana) Jungmann — in 8. januarja 1819 ga je že prehitela smrt. Slovar, delo mnogih let, pa je ostal v rokopisu ] nedovršen, nepripravljen za tisk, ker mnogo nemških besedi še nima slovenskih glos; pri drugih pa je marsikaj prečrtano in dostavljeno, pisano cesto nečitljivo s črnilom ali svinčnikom.
Vodnikov rokopis je kupil po avtorjevi smrti Ravnikar in ga podaril Metelku, da bi ga izdal. Metelko ga je v pregled poslal tudi Jarniku, pri katerem so tako ostali doneski Bilčevi (Scheinigg: Jarnikova zapuščina. Kres, 1883, 375); tudi Zalokar, ki je sestavljal slovenski slovar po družinski osnovi, je dobil baje Vodnikovo slovarsko gradivo v roke. Pa nihče, tudi Metelko ne, ni slovarja izdal. Zanimanje zanj je vzbudil prvi zopet Janez Bleiweis in njegovo „Slovensko društvo" leta 1848. (Novice 1876, str. 190). Bleiweis in njegovi prijatelji, kakih deset po številu, so dobili Vodnikov rokopis od Metelka. Začeli so ga izpopolnjevati in množiti tako, da je v kratkem narasel za dobro polovico svojega prvotnega obsega (okoli 30.000 besedi šteje Vodnik sam, pa jih je s poznejšimi dostavki Vodnika samega gotovo mnogo več). Denarja za izdajo dragega dela seveda niti Bleiweis, niti njegovo „Slovensko društvo" ni imelo, kakor prej Vodnik ne. Tu jim je prišel na pomoč škof Anton Alojzij Wolf, ki jim je 28. decembra 1853 obljubil, da preskrbi potrebni denar za izdajo obeh delov slovarja (Novice, 1854, str. 1). Vse drugo je vzel Bleiweis v svoje roke in našel tudi sposobnega urednika nemško-slovenskemu delu slovarja v osebi M. Cigaleta, ki je v petih ali šestih letih delo dokončal ter izdal slovar leta 1860. v dveh debelih zvezkih (8°, str. 2012) na stroške medtem umrlega škofa Wolfa: zato se slovar zove „Wolf-Cigale: Deutsch-slovenisches W6rterbuch". Zasnovan je popolnoma na podlagi in načrtu Vodnikovem, čigar gradivo tvori tudi polovico ali še več vsega besednega zaklada v tem slovarju. Marsikaj je seveda moral Cigale še predrugačiti in odstraniti, tudi
1 V oglasu leta 1813. ga zove Vodnik „Deutsch-Slowe-nisch-Lateinisches VVorterbuch. Slovar nemshko-slovensko-latinski. Verfasset von Valentin Vodnik, Professor des zweyten Jahres der Humanitat am Luceo zu Laibach"; kesneje mu je naslov izpreminjal (SBlovenisches W6rterbuch, Slovenfki Befednjak; nato „Windisches VVorterbuch"; vse to je prečrtal) ter ostal pri imenu: „SBlovenisches VVorterbuch, Slo-venfek Befednjak".
418
nekaj napak in skovank Vodnikovih, a je pri tem odstranil pomotoma tudi nekaj lepih in res narodnih izrazov. Vsekakor je Cigaletov slovar prvi splošno slovenski slovar, ki se je natisnil, kar ni v najmanjšem delu ravno zasluga Vodnikova.
Slovensko-nemškega dela slovarja Vodnik razen zaznamka slovenskih besedi v abecednem redu ni prav nič izdelal. Tako so vsi slovensko-nemški slovarji čisto nova dela, zlasti tudi Wolf-Pleteršnikov.
Vodnikov „SBlovenisches W6rtcrbudi" »Slovenfck Befednjak".
Kakor je bilo šele Zoisovo povabilo 1.1794. za Vodnika merodajno, da je začel pisati slovar, tako je   vplival  najbrž  tudi  Zoisov nazor,   kakšen mora
/SMm,
STARA VRATA V TORUNJU
biti slovar, na Vodnika. In tem nazorom Zoisovim primerno je Vodnik tudi priredil načrt za svoj slovar. „Ein dem heutzutagigen Zustande der Kiinste und Wissenschaften angemessenes W6rterbuch" si je želel Zois (Vod. spom. str. 45), torej slovar, ki bi nudil tudi nekaj, kar narodni besedni zaklad še ni poznal, ki je torej zahteval od svojega sestavljalca, da je tudi sam naredil nekaj potrebnih izrazov. Zois ni bil tedaj še mnenja Kopitarjevega in Dobrovskega, da mora biti tudi leksikograf le referent, ne izumitelj in zakonodajatelj jezika; do tega načela je prišel šele  kesneje pod vplivom  obeh omenjenih jeziko-
slovcev, i izprva pa je zavzemal tudi Zois čisto praktično in tedaj opravičeno stališče, „za vsako stvar moramo imeti tudi posebno slovensko ime". Tega Zoisovega nazora se je oprijel tudi Vodnik ter temu primerno uredil svoj slovar. Napredoval do kesnejšega filološkega stališča Zoisovega pa Vodnik ni nikoli, ostal je praktik tudi kot leksikograf. Že to, da je začel prevajati Adelunga, to nam zaznamuje Vodnika kot praktika, ki ni imel mnogo zmisla za filološke potrebe. Drugo, kar nam to potrjuje, pa je, da je Vodnik hotel dobiti slovenske izraze za vsako nemško besedo ter se pri tem ni ustrašil niti izposojenk, niti novih tvorb. Da pa pri tem ni šel predaleč, da ni zašel na pota Pohlinova, to zasluži naše priznanje, ker v prvi vrsti se je vendarle oziral na narodni besedni zaklad. Kako je pa besede sam nabiral in kako so ga pri tem podpirali razni prijatelji in znanci, sem že omenil.
„Kar največja popolnost slovarjeva" je bilo torej načelo, ki je vodilo od začetka Zoisa in do konca Vodnika.  To   popolnost pa je hotel Vodnik doseči:
1.  potom pristnih narodnih izrazov iz vseh slovenskih pokrajin;
2.  s pomočjo izposojenk iz drugih slovanskih jezikov pa prikrojenih duhu slovenskega jezika primerno in
3.  s pomočjo novih tvorb.
I.
„Krajnski jezik je sam na sebi bogat, le ludje so revni na besedah; zato, ker premalo spomina imajo na to, kar ih je mati učila", pisal je Vodnik v svojih „Novicah" že leta 1797. (Wiesthaler: V. Vodnika izbrani spisi str. 185) in „Skufhna me uzhi, de ni lahko nobene ftvari, katira bi fe v' enim al faj drugim koti prav po flovenfki ne imenvala" trdi v predgovoru (rokopis v stud. knjižnici ljubljanski) k svojim „Kuharskim bukvam" 1. aprila 1799. To je trdil Vodnik že in šel med narod nabirat besedi za svoj slovar. Izbiral pa je pri tem, ni mu bila vsaka beseda všeč, posebno ne tujke — nemčizmi, proti katerim se je vedno boril, dasi tudi njegov slovar ni popolnoma brez njih (shatlaka, shapoha, pantaka, kelder, fhpaga, ketina itd.). Pa če je le količkaj mogel, ognil se  je  tujki  in poiskal zanjo rajši dobro slovensko
1 Primeri Kopitarjevo pismo Dobrovskemu 6. februarja 1.1809. (Jagič: Pisma Dobr. in Kop. str. 30), v katerem navaja sledeče besede Zoisove: „Ebenso soli jeder Dialekt bloB seine eigenthumlichen W6rter, die er bisher aufbewahrt hat, sammeln und bekannt machen". To je pa že čisto filološko stališče Kopitarjevo.
419
besedo, kakor sam pravi v naznanilu leta 1806. (Laibacher Wochenblatt): „Wenn nun fiir eine, oder die andere Bedeutung der Sprachgebrauch statt eines acht slavischen ein fremdes Wort in die Stadt ein-fiihrte, suchte der Verfasser mit vieler Sorgfalt den wahren, charakterisirenden Ausdruck fiir seine jedes-mahiige Bedeutung unter den Landbewohnern auf." V primeri s Pohlinom, ki si je v tem slučaju rad pomagal s kako novo skovanko ali pa je kar tujko pridržal, je že to samonasebi velik napredek. S tem je njegov slovar slika čistega jezika slovenskega, kakor se je govoril v začetku XIX. stoletja. V glavnem je, kakor umevno, ker je bil Vodnik Ljubljančan in je v Ljubljani najdalje stanoval, v glavnem delu je Vodnikov slovar seveda slika tedanjega govora v ljubljanski okolici od Šmarne Gore do Pre-serja, Kureščka, Turjaka do ljubljanskega Posavja nazaj. Tu je Vodnik nabiral največ sam potrebne besede; kraje v tem okrožju tudi največkrat imenuje v slovarju. Omejil se pa Vodnik ni samo na to narečje, kakor sta n. pr. slovarja Megiserjev in Guts-mannov samo neka „idiotikona" koroškega narečja, tudi ni vpošteval kvečemu še govora krajev, kjer je sam služboval, celo samo pri kranjskih narečjih ni ostal, šel je dalje in se oziral na vse slovenske pokrajine. Njegovo obzorje je i tu bilo širše kakor njegovih prednikov. Samo za Kranjce je še pisal Pohlin svoje „Besedishe" in slovnico, samo za Korošce Gutsmann svojo slovnico in slovar. Narečje koroško in kranjsko sta bila tem in vsem drugim dva različna jezika, kar posebno jasno pove Gutsmann v predgovoru svojega slovarja: ,,beyde Sprachen („Krainerisch" in „Windisch") sind Abstammlinge der allgemeinen slavischen Muttersprache". (Deutsch-windisches W6rterbuch. Klagenfurt, 1789.) Vodnik je vedel to bolje. Politične meje mu niso bile obenem tudi jezikovne meje. Do tega spoznanja se seveda ni povzpel takoj, šlo je to počasi. L. 1799. (rokopisni predgovor h ,,kuharskim bukvam") še piše: „Moje befede v' teh bukvah fo fkoro vfe krajnfkiga flovtn-fkiga roda s' tem raslozhkam, de fe povfot v' nafhi desheli ne govore. Ali ima pa savolo tiga meni kdo kaj ozhitati? bom li drugam hodil imena berazhit kader jih doma najdem ? nebomo li nikol nafh govor popravili? Rko bi ta rezh tako naprej fhla, bomo doshiveli, de fe nebodo gorenc, dolenc, inu notrajnc eden drugiga saftopili. .. Tedaj moremo eden dru-gimu podati, kar ima fledni dobro zhiftiga." Bogatenje besednega zaklada iz narečij in zbližanje teh narečij v enem književnem jeziku je tu načelo Vodnikovo ; a tu je govor samo o kranjskih narečjih. Ti naj drug drugega bogate in ne silijo narazen. Za časa pa, ko se je bavil s slovarjem že dalje časa, prišel je do spoznanja, da ga tudi meje Kranjske ne
smejo ustaviti, da so tudi narečja v sosednjih krajinah slovenska. Nabiral je zato sam besede po Štajerskem; na Koroškem sta zanj to delala Jarnik in Schneider. Te dežele zato v svojem slovarju pri posameznih besedah največ imenuje, a imenuje tudi Goriško, celo ptujsko okolico in Rezijo, samo ogrskih Slovencev ne omenja nikdar. Kako je izvedel besede iz Goriškega, Rezije in vzhodne Štajerske ni mi znano, ker nam najbrž niso znani še vsi sotrudniki Vodnikovi. Tako je slovar Vodnikov v drugi vrsti tudi slika, dasi nepopolna, narodnega besednega zaklada vseh slovenskih dežela, slika živega besednega zaklada vrhtega, ker se sodobni pisatelji le malo citirajo (Popovič, Gutsmann, Pohlin, Kumerdej, Japelj, Makovec, Škrinar, Ravnikar, Šmigoc, Dainko), še manj pa starejši pisatelji, ki skoro ne pridejo v poštev [Valvasor in Hren še največkrat, potem Hipolit, par-krat tudi Bohorič in neki Anonumus, (najbrž kak slovar neznanega pisatelja)]. Potrjuje se tako iz slovarja samega, vsaj tega, ki ga danes še imamo, kar pravi že v naznanilu 1. 1806. (Laibacher Wochen-blatt) Vodnik sam: „Als Hilfsquellen dienten ihm nicht sosehr die mangelhaften Arbeiten seiner Vor-ganger O. Markus und Gutsmann, sondern er suchte reichhaltigere ... Er schopfte aus zweyen lauteren Quellen, davon die erste der gesammelte Sprach-reichthum unseres Dialektes war." Zato tudi imenuje svoj slovar ,,slovenski" — „weil der Verfasser be-muhet war, sein Werk nicht nur aus Krain, sondern auch aus allen benachbarten Blowenischen Provinzen zu bereichern, und die sehr unbetrachtlich abweichen-den Mundarten derselben zu ihrer eigenthumlichen Einheitzu bringen." (Off.Telegraph, 1813.) Torej nekak skupen književni jezik slovenski je hotel obenem s svojim slovarjem kakor s slovnico ustanoviti. Dialektičnih oblik seveda ni popolnoma odstranil, ampak zapisal besedo, kakor jo je slišal ali bral. In večinoma upravičeno je Vodnik v oglasu leta 1813. (Off. Telegraph) lahko trdil o slovarju: ,,Es enthalt den reinen Blowenischen Sprachvorrath der Wenden, oder Winden in Krain, in der Steuermark, in Karaten und Gorz, soweit das Aufsammeln der W6rter dem Verfasser nur immer moglich war ..."
Ta del slovarja je za jezikoslovca najvažnejši, ker je v njem zabeleženo le to, kar je Vodnik slišal ali bral ali so mu poslali znanci sodobniki. Važen je tudi zato, ker Vodnik zaznamuje skoro vedno mesto naglasa ter navaja glagole kot prvi v perfektivni in in imperfektivni (frekventativni) obliki in pomenu. Izpeljano to tudi ni popolnoma, a bolj dosledno kakor zaznamovanje naglasa. Tudi se Vodnik ni ustrašil zapisati besedi, ki so po splošnem mnenju nedostojne, dasi včasi ravno te rad zaznamuje kot nizke  (,,niedrig" ali „in der gemeinen Sprache") in
53*
420
navaja zraven cesto dostojnejši izraz. S tem delom, ki obsega dobrih devet desetin vsega, kar nam slovar nudi, je rešil Vodnik brez dvoma marsikako besedo pozabljenja in jo po Cigaletu razširil tudi v drugih krajih, rešil nam je tudi nekaj tedaj že zastarelih besedi: deber (Hain), vek, lepen, eica (Laub), voder.
Glavna je vendarle njegova praktična zasluga; da je uničil krajevni separatizem slovenskih dežela v jezikovnem oziru in podrl mejnike, ki so nekdaj ,,kranjski" jezik ločili od narečij sosednjih slovenskih dežel. Vodnikov slovar je prvi, ki se ozira na vsa slovenska narečja skoro brez izjeme. Nadalje je bil Vodnik prvi, ki nam je podal skoro čisto slovenske besede in izraze v svojem slovarju, zaznamujoč njih naglas, prvi, ki nas je opozarjal na dvojni pomen slovenskih glagolov. Vodnik je bil prvi, ki ni brez potrebe nem-čeval in hrvatil ter prestavljal stare mejnike, kakor sam to očita Pohlinu (Povedanje od slovenskega jezika, 1797/1798, prim. Wiesthaler: V. Vodnika izbrani spisi str. 60).
Pravo pot je v teh ozirih ravno Vodnik pokazal svojim naslednikom.
II.
Pravo načelo je zastopal Vodnik tudi, kar se tiče vprašanja, kako bogatiti besedni zaklad slovenski s pomočjo drugih slovanskih jezikov. Na te se je oziral že Kumerdej in pred njim Pohlin, poslednji zlasti na češčino. A ravno Pohlin je pogosto kar prestavil češke besede v slovenščino, cesto brez potrebe, cesto pa kar mehanično, ne da bi jih izpre-menil po slovenskih glasoslovnih pravilih. To je prvi storil zopet Vodnik.
Pa tudi obzorje Vodnikovo je širše kot Pohli-novo. Ne samo na češčino ali najbližjo hrvaščino, skoro na vse slovanske jezike se je oziral. V besednjaku citira Čehe in Poljake, Lužičane in Ruse, Slavonce (kajkavce), Srbe in Hrvate. Tega pa ni storil, če ni bilo potrebno, vsaj kakor Vodnik sam trdi. Le če ni našel slovenskega izraza, le tedaj: ,,forschte er nach dem Ausdruck, mit dem andere Slaven diesen oder jenen Gegenstand bezeichnen, vergaB aber dabeu niemahls wohl zu bedenken, ob
er auch dem Krainer Slaven und seinen Nachbarn leicht verstandlidi seij, und nur dann erst, wenn er ihn so fand, verpflanzte er ihn auf unseren Boden. Sorgfaltig zog er hiebeu die VVerke eines Jambresich, Bellostenetz, della Bella, Trotz, Tham, Tomsa, Do-browsky . . . Heum und Stulli, das 1704. zu Moskau gedruckte dictionarium bilingue . . . auch andere be-riihmte russisdie und glagolitische Sehriftsteller, Smot-risku, Sovich, Hertinius, Frencelius u. m. a. zu Rathe; benutzte jedoch nichts aus denselben, wenn er es nicht mit dem charakteristischen Geiste unseres Dia-
SRBSKI PRAVOSLAVNI POP
lektes ubereinstimmend fand." Tem besedam Vodnikovim (v oglasu leta 1806. Laib. VVochenbl. XXV/VI.) ne morem mnogo pristaviti. V slovarju razen Tomse, Dobrovskega in Belostenca skoro nikogar imenoma ne navaja, ampak samo jezik, iz katerega je kaj vzel. Posebno rad se pa ozira na ruščino, potem na hrvaščino in češčino, le malo tudi na poljščino in sorb-ščino, a bolgarščine sploh nič ne omenja. Iz teh jezikov je vzel semtertje kak izraz, a le malo, rajši išče sorodnosti med kako slovensko besedo in sorodno v kakem drugem slovanskem jeziku. Kjer kako tako sorodnost najde, jo vestno zabeleži [plasa coinuiooa, fopernik eonepraKt H; kolif  Ko.nacKa, ftrok cTpyK<& itd.).
421
Za nekatere nemške besede tudi ne ve slovenskega izraza, pač pa morda ruskega ali češkega itd. Tega zapiše potem na rob, a si ne upa vedno prevesti ga v slovenščino (Butterwoche = masljanica, rus.). Nekatere izraze, ki smo jih nekoč tudi Slovenci poznali, a pozabili, je tem potom srečno spet obnovil (knes, vlastelin, obras = Miene itd.), ali nanovo uvel v slovenščino (parnik, okrog, drobi). Nikakor nam seveda ne ugaja, da je šel tu včasi predaleč in samo raditega, da bi naštel kar največ sinonimov za vsako nemško besedo, da bi torej bogastvo slovenščine dokazal; samo zato včasi poleg slovenskih besedi, ki jih pozna, navaja tudi poslovenjeno tujko: tolkovati, fedji (ftogna), puček, poruganje itd. Radi te želje, dokazati bogastvo slovenskega jezika, Vodnik tudi tako kopiči slovenske izraze za vsako nemško besedo. Nikdar mu ni dovolj en sam izraz, najti mora najmanj še enega ali še več. Z nekako vztrajnostjo išče v tem oziru med narodom sinonimov — in jih z veseljem zabeležuje. Popolen kot noben drugi slovar pred Vodnikom je v tem oziru Vodnikov slovar, kar moramo hvaliti glede na pristno narodne izraze, a
zametati z ozirom na izposojenke iz drugih slovanskih jezikov, na pridržane nemčizme ali celo nove tvorbe, četudi ima že domač izraz. Tu vidimo Vodnika včasi tudi na krivih potih. Sicer pa je tudi glede na izposojenke našel nova pota in udejstvil načelo, da se moramo ozirati pri bogatenju jezika v prvi vrsti na slovanske sorodne jezike, če nimamo domačih besedi na razpolago, da pa moramo tujko tudi jeziku slovenskemu prilagoditi. Sam se ni dosti okoristil z izposojenkami, imel je na razpolago dovolj domačih besedi in izpeljank iz slovenskih besedi — izvzeti moramo tu slovniške termine njegove — a pokazal je pot naslednikom. In po tej poti jo cesto še dandanes mahnemo.1                                 (Dalje.)
1 Omeniti moram tu še nečesa, namreč nekaterih grafičnih posebnosti Vodnikovih, h katerim so ga zapeljali ravno sorodni slovanski jeziki; t. j.:
or mesto er za r: fkorzhiti, korzhiti, fkorzhen, kor-milna lukna;
so mesto se ali s za st: foshiga, foshga, fovet in sestavljenke, oziroma izpeljanke iz tega substantiva,
nadalje celo oblike: „dzher, dzherin" mesto hči, hčerin.
C oooc3axpoocxxajoooooo   J Iffll\C cccorojxpoooca|oooooo   J
Hrast.
Zložil Vekoslav Remec.
Osamljen kakor starec truden, siv,
bdi hrast visok sred polja
in preko senožeti zre in njiv
v zahajajoče solnce.
Kot da ta hip je vstal iz črne zemlje,
roke obupno k njemu stega
v objem poslednji nem, vedoč, da jemlje
slovo od luči za vse dni —
ker, glej, iz dalj oblaki se valijo
in zanj v njih zadnje smrtne strele spijo
C
J
Na sejmu sem bil
Zložil Vekoslav Remec.
Na sejmu sem bil,
si orglice kupil,
oj, orglice sladko doneče.
In godel bi rad — pa kaj, ko nobena od srca mi pesmica neče!
Pač zabil sem tam na sejmu šumečem kupiti si zidane volje —
Zato tako sam,
molčeč moram iti
čez tiho nedeljsko to polje.
446
Vodnik kot jezikoslovec,
Spisal Izidor Modic. (Dalje.)
III.
sahnila sta pa včasi oba tadva vira, in tedaj si je moral pomagati Vodnik sam, če je hotel ostati pri svojem načrtu, izdati popoln slovenski slovar, ki bi zadoščal vsem praktičnim potrebam. Moral je sam tvoriti nove besede. To je bilo kaj nevarno načelo, ker bi bilo Vodnika lahko zapeljalo na kriva pota Pohlinova, ki si je kar priredil po nemškem zgledu nekaj prefiksov (ali tudi sufiksov), jim kar dal poseben pomen ter z njihovo pomočjo sestavljal nove besede.1 Da Vodnik ni zašel na to opolzko pot, dasi je marsikako besedo tudi sam nanovo naredil, zasluži naše priznanje. Lahko pač trdim, da je bil Vodnik v svojem purizmu tu tudi preozkosrčen, hoteč včasi za vsako tujko dobiti dobro slovensko besedo, kar se mu seveda ni moglo posrečiti, ker zlasti za nove iznajdbe radi pridržimo splošno rabljeno tujko, n. pr.: barometer, baron, avdienca, kontrolor, bankroter itd.; pa za vse to ima Vodnik slovenska imena: fapna vaga (fapni mernik), fvojiz (nenatvesnik, fvojka), saflifh (saflifhba), raven vedesh, omagaviz (opefhaviz), in še celo za imena grških in latinskih bogov: Zvetka (Flora), Slavina (Juno), Perkun (Beron) [Jupiter], ferzhik (Cupido), Lada (Venus) ... Tu hodi deloma pota Pohlinova.
Brez dvoma so se Vodniku poleg nekaterih okornih, ponesrečenih tvorb drugi taki izrazi prav dobro obnesli kot n. pr.: zhakaviz (Kandidat), zvetnik (zvet, zvetje) [Antologie] je bil kasneje še dolgo v rabi (Janežič-Macun) ... a težko delo bi si bil tu Vodnik lahko prihranil. Opažamo pa vsaj na teh tvorbah že, da Vodnik ni iskal na posodo novih debel, novih sufiksov in drugih obrazil, da si je pomagal s tem, kar je že našel v jeziku samem.
Še Gutsmann, najboljši slovenski (reci koroški) leksikograf, je bil mnenja, da mora vsaki nemški besedi odgovarjati enako skovana slovenska, kakor
1 To vidimo zlasti v nekakem etimološkem slovarju Pohlinovem „Glossarium slavicum, Dunaj — 1792", v katerem razlaga svoja jezikoslovna načela. Primerimo le besede „fls, flr, flrrezh":
flr, glej as
„fls, fl.es" Scijthis quoque fignificabat: Summum nu-meri; Hetrufcis vero: flefak.
flrrezh, vox gemina ex verbo As, Ur, Ursprung, s mu-tato in r ob faciliorem enunciationem fequentis compositionis membri, nempe: r^zh Sache, quod et Germani habent Ursache.
je hotel pred njim zlasti Pohlin to načelo uveljaviti. Vodnik je tu krenil drugo pot, dasi se ni mogel otresti nemškega vpliva pri vsaki zloženki, ki jo je našel v Adelungu, pa ni hipno vedel slovenskega izraza zanjo. Tako so ostale v slovarju še spake, kakor:
Auskommen = fkusanje
Durchtrieb = fkusigon
Ebenbild — ravnopodoba
Mitleid = raventerplenje, ravenshaloft
Mitleidenheit = raventerplenje
Mitschuldig = ravenkriv
Mitmeister = ravenmojfter
Umlauf = okolitek, krogitek
Wiederhall = nasajglaf (poleg boljšega oglafva).
Se bolj se to vidi pri glagolih:
Aufthun (offnen) = oddevam, oddem, oddenem (mesto odprem)
Ausdriicken (das Licht) = istrinarn, isternem (mesto utrnem, ugasnem)
Ausgekleidet (— ungeputzt) — isoblezhen: fle-zhen (— entkleidet)
AusschlieBen = isklepam, isklenem
Ausstellen = isftavim, isftavlam . . .
Bemeistern sich einer Sache = pomojftriti fe ...
Beschlafen = obfpati
Eindrangen sich = vnotravam, vnotrim fe
EntbloBt von allem = vfiga isbofhen etc.
Pa to so le redki slučaji, ki jih Vodnik ni utegnil popraviti ali jih pa prezrl, ker druge take tvorbe je kasneje največkrat prečrtal in nadomestil z novimi, bolje tvorjenimi ali pa pristno domačimi, znanimi besedami. Nam se gre pa bolj za princip, po katerem se je Vodnik ravnal pri novih tvorbah. Sam on pravi v oglasu 1.1813. „. . . oder die Benennung ist nach der Analogie der Sprache so, wie man im Munde des Volkes taglich neue Bildungen fur neu vorhandene Stammworter gebildet..." In pri pre-motrivanju Vodnikovih tvorb pridemo do zaključka, da Vodnik ni vseh tujih sestavljenk prevajal s pomočjo enako tvorjenih slovenskih sestavljenk, ampak si je pomagal:
1.  s substantivi, določenimi z atributom ali apo-zicijo; aH s kako drugo sintaktiško skupino;
2.  pač tudi z zloženkami, katerih prvi del pa je večinoma kak predlog,  kakor je to v slovenščini
najbolj prikladno, ali pa tudi kak drugi govorni del, pa večinoma v obliki debla, ne kakega sklona;
3. z izpeljankami s pomočjo sufiksov.  Izpeljuje pa substantive,  adjektive,   glagole iz vseh govornih delov in še celo iz besednih skupin. Ad 1.
Zglede za to nahajamo skoro pri vsaki nemški sestavljenki in posebno tam, kjer Nemci rabijo kot prvi del zloženke substantiv v genitivu. Tu Vodnik vedno pristavlja adjektiv, tvorjen iz dotične slovenske besede (substantiva), ki kot atribut s svojim imenom popolnoma nadomešča nemško zloženko. Zato ne bom navajal mnogo primerov:
Bass = debeli glaf (debelo pojem etc.) Briefadel = papirna gofpoda (in pogofpodenftvo) Gelegenheitsgedicht  =   pefma   ob   perloshnofti (perloshniza)
Hexenmeister = vrashji zhlovek Kreuzgewolbe — frazhja noga Melancholie  —  zherni sholzh,  teshka kri (po narodnem mnenju in nazivanju prirejeno) itd.
Vrinile so se mu pri tem seveda tudi kake napake:
Handwerk = shivlenje na rokah Handwerker = na rokah shivozhu Langmesserschrnied = dolgi klinar Lebensperiode = shivozha doba linsengroB == lezhniga serna velik einschalig = ene lupine (poleg pravilnega s' eno lupino) itd. Ad 2.
A.  Prvi del zloženke (sestavljenke) je deblo: bogasnaj, bogasnanje, Bogasnanftvo itd., bukvo-
prodaj, bukvoprodaviz, bukvoterfhtvo, dufhosnatje (slišal od Jur. Zupana, pravi Vodnik), lokoftreliz, roko-delftvo,   ftrehoderiz,   zhaftilakomnoft,  zhaftisheja . . .
dvojosheniz, dvojoshemba, enakonozhje, eno-glafje (poleg foglafje), famomor, famohvala, famoljub (Egoist), velikolepje .. .
proftorozhno, famotesh .. .
B.  Prvi del zloženke je kak odvisen sklon: matermor,   nizhvrednoft,   febelubje,   febehvalje,
febemoriz,  febemorftvo,  flaveshelnoft, fvetameriz ...
nobenplaten, kervivftavni.. .
Najpogostejše so seveda zloženke s prepozici-jami ali nikalnicami: isdezhelaniz, iskraljeftvaniz, na-davik, nadnarik, poobras, predfebik, nafomnoft, fo-podoba, podtesha, podftavik, saftavik itd. . . .
neludnoft,   nemarnoft,   nesakon,   nesakonfka . . .
Posebno pri glagolih nahajamo seveda zložene glagole s predlogi, kar pa ni treba ravno Vodniku pripisovati, ker imamo v slovenščini vse polno zlasti perfektivnih glagolov zloženih s prepozicijami. Pri glagolih pridejo marveč med novimi tvorbami Vod-
nikovimi  le izpeljani  glagoli  v   poštev,   naveli  jih bomo zato tudi v sledečem delu.
Ad 3.
Najnavadnejše so pa pri Vodniku nove tvorbe — izpeljanke s pomočjo sufiksov.
Pri nekaterih nemških zloženkah to Vodnik direktno  omenja,   da  se v  slovenščini  rabijo  mesto zloženk izpeljanke, tako n. pr.: Ein vvohner . . .
eines bestimmten Landes, einer Stadt usf., wird
mit einem patronumischen Appelativ ausgedrtickt:
Duneja, Dunejka etc. Geist . . .
d. i. gebranntes VVasser: wird mit -oviz gegeben,
wie: brinoviz .. . Kunst
wird  in  der Z. S. nicht iibersetzt;   Suffixe   er-
setzen   diesen   Namen.   Z. B. Hebammenkunst,
babftvo . . . Bar. 1. Anhangesulbe:
a)  bedeutet sie eine Ahnlichkeit, Gleichheit. . . Leistung einer Sadie; wird sie mit -en, -na, -no iibersetzt; zhaften (ehrbar),
b)  hingegen in der leidenden Bedeutung, -liv: zhaftliv (ehrbar).
Tu je Vodnik svojstvo slovenskega jezika na prav narodnih besedah dobro opazoval in to opazovanje pri svojih tvorbah hotel tudi uporabiti. S pomočjo sufiksa izpeljuje iz raznih znanih besedi nove besede, ki dobe tudi nov, določen pomen. Izpeljuje pa te besede iz samostalnikov, pridevnikov, zaimkov, partikul in iz glagolov.
Sufiksi, ki so mu posebno dragi, so
-je:
pri vseh glagolnikih, pa tudi pri substantivih, izpeljanih iz drugih govornih delov, ali celo celih besednih skupin:
dufhosnatje (Seelenlehre), domupitje (Heimkehr), mogozhje (abstr. Macht), nesadoftje (Mangel, iz ni fa-dofti), podnebje (Himmelsstrich), preoftrobje (abstr. Rigorismus), famoradje (Selbstliebe), famifebje, fam-odfebje (Spontanitat — narodno recilo je: „fam od febe", freiwillig), febelubje (Selbstliebe), febehvalje (Selbstlob), fhkodlivje (Schadlichkeit), velikolepje (Ge-prange).. .
Vsi ti novotvorjeni substantivi značijo večinoma abstrakta, ravnotako po večini substantivi na -oft, -ftvo, -ota (kot konkreta jim cesto stoje nasproti subst. na -ba, -va, ki so prav pogosti). Največkrat nahajamo med temi sufiksi
-oft:
dobroft(Gutartigkeit), kakfhinoft (Charakter),mofh-koft (Mannheit), nikamornoft in nafomnost (Neutra-litat), ogledivnoft, premaloft (Beschaulichkeit), tihamoft
448
(Heimlichkeit, poleg tajnoft), sidavnoft (Baugeist), sbu-jenoft in isorambnoft (Aufgewecktheit), fakfebifhnoft (Parteygeist), takfhinoft (Charakter), tukajnoft (Daseun), terpeshnoft (Leidenschaft), tiftoft (Identitat), vfoft (Ge~ sammtheit), vifhivoft (Eminenz)...
-ftvo, -fhtvo, -tvo (-vo):
značijo mu ti sufiksi abstraktne, pa tudi kolektivne substantive (posebno za cela imena):
^--;^—

VRATA ŽUPNE CERKVE V ŠMARTNEM POD ŠMARNO  GORO
kojniftvo (Ritterschaft), kutarftvo (Monchereu), mo-gofhtvo (concr. Macht: abst. mogozhje), moshatvo (Mannhaftigkeit), moshtvo (moshkoft, Mannheit), mo-droftvo (Philosophie), pevftivo (Singekunst), povumftvo, vumftvo, povumnifhtvo (Philosophie).
-ota (-ta):
znači cesto v nasprotju z -ba, -va abstraktne substantive:
mogozhnota (abstr. Potenz: concr. mogozhnoba), premalota  (Mangel),  frovota   (abstr. Rohheit:   concr.
frovidba), tankota (abstr. Delikatesse: tankoba in concr.).
Najpogostejša sta pa pri novih tvorbah Vodnikovih sufiksa:
-ba, -va:
izmed katerih -va odgovarja včasi tudi sufiksu -ev starih ženskih u-debel. Ta dva v slovenščini ne preveč cesta sufiksa delata nove tvorbe Vodnikove nekam neokretne in prisiljene;
-ba:
dvojoshemba (Bigamie), enoftranfhba (Partei-geist), govoritba, govorba, izrekba (Deklamation), mogozhnoba (in concr. Potenz), naloshba (d. Anlegen eines Kapitals), natankoba (Prazision), obdelemba (Kultur), objifhba (pass.Besuch: act. objifhva, obifkanje), odkasba (Anweisung), odrejba (poleg odreja, Erzie-hung), orodba (Organ, VVerkzeug), povfebfhiba (Partei-geist), ponishba (Erniedrigung), popifba (Schilderung), popoljubshba (Parteilichkeit), prefodba (pass. Kritik: prefodva die Handlung d. Kr.), preoftroba (concr. Rigorismus), premaloba (Mangel), raventiftba (ravno-tifto dasselbe = Tautologie), soudba (Operation), sjafemba (Erklarung), spovoremba (eloquentia), shiv-lemba (Lebensordnung), fohojba (Kongress), frovidba (in concr. Rohheit), fprejifhemba (Methodik), fhtevemba (Rechnungsart), tankoba (in concr.: abstr. tankota, Delikatesse), vadba, vurba (Ubung), vfmilba (Gnaden-ertheilung, tudi vfmilbik ima tu), vuzhivemba (Methodik) . . .
-va:
dobitva (dobitje, Ausbeute), isrezhva (Declama-tion), kerftiva (active: Taufe), koriftva (Nutzung), lubitva (pass. d. Lieben: lublenje, pass.) lozhva (Ana-lyse), nadrobnitva (Detail), objifhva (Besuch, act), obdelva (Kultur), obteshva (Kultur), obrazhva (Wen-dung, Anwendbarkeit), obresitva (Beschneidung), ob-rekva (Verleumdung act.: pass. obrek), odresva = od-shagva (Operation), ofprizhva(Bescheinigung), oftrishva (Baumschnitt), pametuhva (Rationalismus), petva (Ge-sang), plazhva (Bezahlung), poshlahtva (Befreundung), povumva (Philosophie), rasverftva (Disposition), sa-kajkva, savarva (Kautell), safmehva (Verspottung), sajterkva (Morgenbrot), saflifhva (Behorde), sadershva (Hinderung), svunjava (d. AiiBere), shivotva (Organi-sation), famoteshva (Mechanik), fkupva (Konzentrie-rung), tuhteshva (Dichterei), vshitva (Nutzung), vumva (Philosophie), vukva, vuzhva = vuzhitva (Lehre, Lehrart); zvetva (Blumenzeit).
Kakor vidimo, poizkuša dati Vodnik tvorbam na -va včasi pomen delanja (active = die Handlung), kakor ga imajo glagolniki, v nasprotju z besedami na -ba, ki imajo neki pasiven pomen; oboje tvorbe pa v razmerju z drugimi, posebno na -ta, -ota, pomenijo nekaj konkretnega. Za prvo razločevanje sta
m
pač sufiksa -ba, -va vsled prevelike podobnosti prav malo sposobna.
S sufiksom (tujim) ia (= ija) tvori Vodnik rad substantive, ki pomenijo kako delo, obrt ali umetnost:
bitnia (Fechtkunst), isdolbaria (Bildhauerkunst), kopelaria (Baderei), liaria (GieBkunst), modria (Philo-sopfre), moftnia (Bruckenamt), prasnija (concr. leerer Raum: abstr. prasnota), pervi prizhija (prizhijna — Grundsatz), rudaria (Bergbaukunst: rudodelftvo, Berg-bau), rudnifka opravilia (Bergamt), zhebelaria (Bienen-kunst: zhebelarftvo, Bienenpflege).
Poleg omenjenih sufiksov rabi še sledeče:
-ik, -ka, -iz, -iza (-za), -cer, -še, -vez, -ž, ina; ki značijo vsi bolj konkretne pojme.
Najpogostejši je
-ik, posebno pri izpeljavah iz adjektivov:
befednek (pravdnek — [e namesto i] Rechts-gelehrter), dvornik — dornik (Dienstmann), doperfnik (Brustbild), isvolnik — voljnik (Kurftirst), jesdnik (Chavalier), jesernik (Major), jeshnik (Reiter), krajanik (Landsmann), kapnik (Tropfstein), lokavnik (Bogen-gang), mefenik (Polupus — „von einem Chirurgen vorgeschlagen", trdi Vodnik), mogozhnik (Potentat — Dunast), miflik (Begriff), nadnarik (Aufgeld), nameftik (Surrogat), naprizhnik — nameftprizhnik (Reprasen-tant), nenatvesnik (Freiherr), naperfnik (Medaille), oglednik — narozhnik (Kommissar), povfotnik (Haus in allen Gassen), pridobizhik — perdobitik (Erwerb), podftavik (Grundsatz), prafhavnik (Katechismus), pašnik
—  sornik (Aufseher), predkajik — predfebik (Objekt), rassnamik — vdolbik (Charakter), refnizhik — vfta-novik — vterdik (Axiom), sapopadik (Begriff, der etwas in sich begreifende Raum), fklednik (Skelett), fenagoltnik (Schwelger), ftotnik (Kapitan), tanzhizhnik (Diinntuch), vgledik (Theorie), zvetnik (Antologie).
Za ženske samostalnike odgovarja temu sufiksu vedno sufiks -iza: fenagoltniza ... nakmetniza (Land-haus) . . .
Za nomina agentis rabi zlasti sufiks
-ar,
isdolbar — vdolbar (Bildhauer), jesikar (Gram-maticus), klajar — pizhar (Fiitterer), kodrar (Friseur), kopelar (Bader), kosarzhar (Bechersturzer), nekidanjar (Antiquar), podobikar (Bilderhandler), pejtjar (Kantor), fteklar (Glasser), ftrishar (Schafscherer), tizhjar (Augur), zenar (Schatzer), zvetjar — roshni vertnar (Gartner)...
Osebe večinoma značita tudi sufiksa
-viz, -iz:
pri ženskih samostalnikih
-vka, -ka:
bitniz — mahaviz — mezhuvaviz (Fechter), bukvo-prodaviz  —  bukvoprod  (Buchhandler),   isdeshelaniz
— iskraljeftvaniz (Emigrant), isresaviz — isdeliz (Bild-
hauer), kleviz (Flucher, f. klevka), kdojiz — kakfhiniz (f. kdojka — kakfhinka, Subjekt), najdeviz (Entdecker), narozheniz — oglediz (Kommissar), odkupleniz (Frei-kaufer), opefhaviz — omagaviz (Bankrotteur), pre-kleniz (Verfluchter), pogofpodenzi (Briefadel), sgoneniz (f. sgonenka, der Geile), fmilenzi (barmherz. Briider), fvojiz (f. fvojka — Freiherr), terpiz (f. terpka — Dulder), vlagaviz (Packer), zhakaviz (Kandidat). . .
Z drugimi sufiksi so izpeljani substantivi: bitnifhe (Fechtplatz), gorelifhe (Brandstatte), ko-dralo (Frisiereisen), nekidina (Antike), nofilo (Todten-bahre), pravesh (Orakel), pifmifhe (Archiv), poterpesh (Duldung), ravenvedesh (Kontrollor), smerslina (Ge-frorenes), tuhtech (Dichterling), vkupfhina (Gesammt-heit) ...
Razen omenjenih sufiksov, ki sem jih posebe navel, so torej drugi sufiksi zelo redki. Dasi pri teh izpeljankah opažamo semtertje kako napako, dasi nam niso prav po volji substantivi na -ba, -va, -ia, priznati moramo vendar le, da je spoznal Vodnik tudi tu pravo pot, ker je bolj izpeljaval besede, kakor pa zlagal, kot je bila to navada Pohlinova, ki je hotel v slovenščino vpeljati celo nekaj novih, nam neznanih debel in prefiksov (amnak = am nak, riicklings).
*         *
Omeniti moram tu še, da Vodnik za izraze, ki jih je hotel posloveniti, ni ravno vedno tako delal, kakor smo doslej videli, ampak je cesto že znani slovenski besedi dal pomen, ki ga je rabil. Tu je Vodnik precej srečen, dasi se besede tega pomena niso ohranile, ker je bil pomen deloma preveč prilagoden tedanjim razmeram, deloma pa so obdržale rajši svoj prvotni pomen.  Naj navedem nekaj takih primerov:
berafhki ftrah (Bettelvogt), dajanje v' jabloko (Hochzeitsgeschenk, po narodnem običaju, da dajejo svatje na ženitnini denarna darila v jabolko za nevesto), jefihar (poleg vekazh Marktschreier, Charlatan), kolednik (Barde, Bankelsanger, tudi popevazh), ko-leda (Konzert), kodrar (Friseur), kodrafti, fkodran (frisiert), lipa — podlipa — pod lipo (Wahlstatte), mefiz (Bogenfenster), pefik (Ballast), pavliha (Don Quixote), srak (Horizont), ftarinar (Biicherjude), fvo-boda (Republik), fvobodiz (Republikaner), frazhja noga (Kreuzgewolbe), ftarafhina (Vorschneider), fhema (Maske).. .
To vidimo tudi pri glagolih, da leže tu navedeni :
isminifhim — popetrinim (sakularisieren), pefkam (Callasten), ftarafhinim (vorschneiden), fkodrati (fri-sieren), v'jabloko dajati (Hochzeitsgeschenke machen), vfofedvam (zivilisieren).
450
Še neko sredstvo Vodnikovo za tvoritev novih besed moram navesti. Vodnik je vzel včasi rad to, kar je mislil, da je deblo, in tako naredil s samim deblom novo besedo; včasi tudi s pomočjo zlaganja ali izpeljevanja iz tega debla:
bukvoprod (Buchhandler), bukvoprodniza (Buch-laden), nakljuzh (Zufall) und (Antrag), obtef — obdel — oshlaht — otanjfn (Kultur), pomag (Mittel), sgod (casus), saved (BewuBtsein) .. .
Še večkrat seveda je dobil novo besedo, če je že znani navadni besedi vzel prefiks, ali jo, pri gla-golskih deblih zlasti, izvajal iz prostega debla:
midba (ftntrag), flushik (Sold), gorelifhe (Brand-statte), treba (Noth) . . .
No, vsi ti primeri so zelo redki, navel sem jih samo radi popolnosti, kakor moram radi popolnosti navesti še izraze:
don (Ton), paierjol (Vitriol), vertuna (spr. Fertuna, Wirbelwind). Zadnjo besedo je smatral Vodnik najbrž za domačo, izvajal jo je brez dvoma iz vrteti (drehen); paterjol pa je narodna izreka za tujko.
Tudi glagole rad izvaja iz različnih debel.
Prav lepo n. pr. Vodnik opazuje že v slovarju, kako slovenimo lahko opisujoče izražanje nemško s pomočjo glagolov „ausiiben, machen, pflegen, iiber-setzen, werden, wollen". Pri teh glagolih Vodnik izrecno poudarja slovenskemu jeziku bolj prilično izražanje z enim samim glagolom, perfektivnim ali imperfektivnim prvotnim, ali n. pr. pri „eine Kunst ausiiben", „zu etwas vverden" z glagolom, izpeljanim iz substantiva ali adjektiva (sidarim — bogatim).
Ne da se oporekati, da je Vodnik v izpelje-vanju glagolov včasi šel  predaleč.  Tako  n. pr. pri
befreien = ofvoboditi.
Ta izraz mu pa ne zadošča; hoče samo z glagolom tudi še povedati „česa koga osvoboditi" ter tvori glagole: „issankam, isadrigam, isvoslam, isshe-lesjam, isverugam, isjezhim ..."
Enako pri nemški frazi
aufhoren etwas zu sein:
ishlaphzovam, isdeklovam, isribzhovam .. .
Enake nenavadne izpeljave so še:
vodrim, navodrim (d. Geriist machen), zvetjam, obzvetjam (bebliimen), obtrakam, obtrakujem (be-bandern), sjefifhiti (zu Essig werden je celo nepotreben, ker imamo že „skisati"), sapetovati (auf den Fersen folgen), opefmati (bereimen), napravizhiti (berechtigen), vhifhiti (behausen), kosarzham (bechern), rasuremeniti (verwittern), isdnarjam, isdnarim (aus-miinzen), operftanzhiti (beringern), oblagatiti — blaga-titi (begiitern), ovinkam (ausschweifen), kakfhnovam, fkakfhnivam. kakfhnivam, ftakfhnivam, kakovam, ta-
kovam (qualifizieren), vjednizhiti (einatzen), prevro-zhiniti (durchhitzen), vednjam (f ortsetzen), pero-dertnizhiti (erschinden), kelkovam, fkelkivam, telkovam (quantifizieren), poofebfhivam, enoftranfhvam, popo-ljubfhvam (parteiisch sein), nashim, obnashim, snashim (entbloBen), vnovizhim (erneuern) . . .
*                                       '¦    *
Omenil sem že, da Vodnik skoro dosledno navaja poleg glagolov z imperfektivnim pomenom tudi glagole s perfektivnim pomenom. S prehodom iz vrste v vrsti dobi cesto glagol drugačen pomen, to je tudi tedaj že vedel; in zato je rabil nekaj nenavadnih nam oblik v perfektivnem ali imperfektivnem pomenu v prosti nezložem obliki, dasi nam je samo zložena znana ali pa tudi ta ne:
reshati (leck sein) — regniti — regati,
smagati — mogati (gewachsen sein),
prcfkaklati — prefkakniti so nekateri taki glagoli, ki jih rabimo navadno samo v obliki, ki sem jo podčrtal.
*        'r    *
Videli smo, kako je Vodnik tvoril nove besede v slovarju, ne da bi mnogo sam govoril o principu, kako se mora to delati. Interesantni so v tem oziru nekateri podatki in opombe v slovniških rokopisih Vodnikovih, ki se hranijo v ljubljanski študijski knjižnici (neurejeni Vodnikovi rokopisi iz zapuščine Metelkove).
Na nekaj listih si je tako zapisal Vodnik „tfber-setzungsregeln aus Lateinischem" in „Cbersetzungs-regeln aus dem Deutschen" z več zgledi. Zanimajo nas tu druge, ker prve obsegajo večinoma le zglede s slovensko prestavo, pri drugih pa tudi pove izrecno, da se nemške zloženke (nomina) Slovenijo s pomočjo prefiksov in sufiksov ali tudi s pomočjo zlaganja, mnogi nemški pleonasmi in opisi pa kaj preprosto slovenski povedo (n. pr. zur Erriditung eines Scheiterhaufens schreiten — germado delati).
V prvih nemških pisanih poizkusih k poglavju „o izobraženju besedi", pa izvemo kaj več tudi o sufiksih. Na poli E teh poizkusov pravi Vodnik v poglavju:   „Bildung  der abgeleiteten  Hauptworter":
„Wenn man neue W6rter zu bilden genothigt ist, da man neue Gegenstande zu bezeichnen hat, so konnen folgende Bemerkungen zur Richtschnur dienen. Verschiedene Zusatze, vvelche den Stamm-silben der Haupt-, Bei- und Zeitworter angchangt werden, bewirken, dass die so entstandenen Haupt-worter verschiedene Gegenstande deuten konnen.
I. a) einen abstrakten Zustand, das Sein, eine abstrakte Handlung bedeuten die Zusatze: -ba, -da, -oba, -oda, -oft, -ftvo."
451
Nato stavi v isto vrsto sledeče slovenske in nemške sufikse:
-ba, -heit, -da -ung, -heit, -keit,
b) Beschaffenheit in concreto -oft -oder -uft, -tvo, -ftvo, -fhtvo, -shaft, -thum.
II. Našteva potem sufikse za nomina agentis, za imena narodov, stanov in prebivalcev raznih krajev. Za feminina pristavlja: „Bei der Bildung der weib-lichen Ableitungslaute sei man auf Verkurzungen bedacht," (lublanzhan — lublanka).
V III.—VI. oddelku pa našteva še sufikse za imena mest, raznih zvokov in kolektivnih imen (-je).
Literatura:
Viri: a) Rokopis nem.-slov. slovarja Vodnikovega v ljublj. stud. knjižnici. — Slovarsko gradivo med neurejenimi rokopisi Vodnikovimi iz zapuščine Metelkove. (Ljublj. stud. knjižnica). — „Vodnikiana" v dež. muzeju kranjskem.
b) Bleiweis: Novice letnik 1854., 1876. — E. H. Costa: Vodnikov spomenik. — O. Gutsmann: Deutscb>windisches W6rterbuch, 1789. — Dr. Fr Ilešič: Iz prvih časov romantike. (Časopis za zgodovino in narodopisje, II.). — Intelligenz-Blatt der flnnalen der Literatur. Wien, 1807. — V. Jagič: Pisarna Dobrovskago i Kopitara. Novuja pistma Dobrovskago, Kopitara i drugih jugozapadnuh Slavjan. (Istočniki, II.) — Leveč Fr.: Listine in pisma iz Vodnikovega življenja. (Ljublj. Zvon, 1889.) — P. M. Pohlin: Glossarium slavicum. Viennae, 1792. — Scheinigg: Oswald Gutsmann. (Kres, V.) — Brnski: Patriotisches Tagblatt, 1802. — Offizieller Telegraph (za ilir. pokrajine), 1813. — Fr. Vidic: Valentin Vodnik (Jagič: flrch. fiir slav. Phil. 23/4). — Fr. Wiesthaler: V. Vodnika izbrani spisi, 1890. - Laibacher Wochenblatt, 1806. - VVolf-Cigale: Deutsch-slovenisches W6rterbuch. L, II. Laibach, 1860.
*    ^    *
II. Vodnik kot slovničar.
Vodnikovi slovniški poizkusi.
Več sreče kot s svojim slovarjem, ki ni nikdar zagledal belega dne v obliki, ki mu jo je dal, je imel Vodnik s slovnico.
„Debevčeva predavanja so vtegnila biti povod, da je Vodnik jel spisovati slovensko slovnico," meni Vrhovnik („Nekaj Vodnikove ostaline". Izvestja muz. dr., V, 107). V rokopisu Debevčeve slovnice, ki jo hrani ljublj. semeniška knjižnica, vsaj sta se ohranila dva Vodnikova slovniška rokopisa:
1.   „UnmaBgebliche Bemerkungen" k slovnici De-bevčevi.
2.  Načrt nemški pisane slov. slovnice z naslovom: „Erstes Hauptstiick, von der Wortschreibung".
Oba rokopisa je dobro opisal Vrhovnik v „Iz-vestjih muz. društva za Kranjsko", V. Do danes sta bila to edina znana rokopisa, ki sta nam pričala, da se je pečal Vodnik že pred „Pismenostjo" s slovensko slovnico,
Vodnik sam pa trdi v predgovoru »Pismenosti" (str. VIII), da je že 1.1807. spisal slovensko slovnico v nemškem jeziku, ki jo sedaj poslovenjeno kot „Pismenost" izdaje na svetlo. Ravnotako piše 28. januarja 1.1808. Dobrovskemu (koncept med Vodni-kiana): „Den Versuch davon (kako se zlagajo v slovenščini besede s predlogi) wage ich in der vor mir liegenden Grammatik", in določneje nekaj vrst dalje: „Im letzten 8ber (t. j. 1807) und 9ber sammelte ich die Materialien zu der VVortfiigung, im Xber schreib ich die "VVortforschung, im gegenwartigen Janner schreibe ich diesen letzteren Theil ins Reine."
Ne vem, je li poznal Vidic to pismo; znano mu je bilo pač mesto v „Pismenosti", ki govori o nemški pisani slovenski slovnici. Iskal je menda v knjižnicah nemški rokopis te slovnice, pa ga ni našel, zato je sklepal: „Nach meiner Ansicht hat Vodnik im Jahre 1807 die Grammatik uberhaupt nicht geschrieben oder nicht ganz vollendet, sondern viel-leicht nur einen kleinen Theil ausgearbeitet." (Aren. f. si. Phil. XXIII., 417.)
Ta sicer prav previdno izrečena sodba je v celoti napačna. V ljublj. stud. knjižnici sem našel med drugimi Vodnikovimi rokopisi iz Metelkove zapuščine, ki še niso urejeni, poleg raznih slovarskih in slov-niških poizkusov ter rokopisa „Pismenosti" tudi rokopis nemški pisane slovenske slovnice Vodnikove.1
Starejši kot ta celotni nemški rokopis slovenske slovnice so pa drugi ohranjeni slovniški odlomki in poizkusi, ki jih moram tu najprvo omeniti. Datirani niso; starost sem jim izkušal določiti po pisavi širokih, oziroma ozkih e in o.
V „Pismenosti" in nemškem rokopisu zaznamuje Vodnik široka, oziroma ozka e in o z naglasnimi znamenji po zgledu Kopitarjevem, t. j. e, 6 in e, 6 (oziroma tadva brez znaka kot Kopitar). Nemški rokopis pa je nastal po pričevanju Vodnika samega (Predgovor „Pismenosti") 1.1807. Sintakso je spisal glasom navedenega pisma začetkom 1. 1808. pred februarjem, kakor jasno povesta tudi dva zgleda pod C. Gebrauch der Zahlworter: „v' jefar ofemfto inu ofmim letu", „fim v' devet in fhtirdefetimu letu" (rojen je bil Vodnik 3. februarja 1758), kar je izpre-menil v „Pismenosti" (str. 120, § 82.), zopet namigujoč na čas postanka v: „fim v' pedefet, ino zhetertimu letu" ... „v' jefar ofemfto in enajftimu letu".
1 Prijazno mi je šel pri tem na roko gosp. skriptor L. Pintar, kateremu se za njegovo naklonjenost iskreno zahvaljujem, kakor tudi za prijazno naklonjenost, da smem ponatisniti Vodnikovo pismo Kopitarju.                       Pis.
57*
452
Rokopisi Vodnikovi torej, ki razlikujejo e, 6 in e, o (oziroma e, 6) segajo nazaj v dobo 1807. 1., kvečemu morda 1806. 1. V grafiki se že pozna vpliv Kopitarjev. Ti rokopisi tvorijo skupaj eno, mlajšo skupino slovniških poizkusov Vodnikovih. Starejši rokopisi se v grafiki naslanjajo na Pohlina ter razlikujejo e, 6 ter e, o.
I. Starejšo skupino Vodnikovih slovniških rokopisov torej tvorijo:
1.  Odlomek latinski pisane slovenske slovnice Vodnikove:
(12 listov, 4°), najbrž tretji zvezek celega izgubljenega dela (štev. 3 je zapisana na robu prve strani zgoraj). Ta rokopis je morda najstarejši slov-niški poizkus Vodnikov.
Vsebina: Pron. (rec, dem., rel, interrog., redit), Glagol sup. ger.; razdelitev glagolov (fixa, mobilia. inchoativa, diminutiva, intensiva, iterat, freq.) in njih tvorba. Konjugacija -am (durativa), -em (perf.), -im (effectr.), Anomala, Part, Praepos. (seperab., insepe-rabilis), Adverbia (loči, temporis, quantitatis) . . .
2.  Odlomek nemški pisane slovenske slovnice z naslovom:
„Erstes Hauptstiick — Vom Schreiben der Worte — Perva Poftava — od Pifanja."
Vsebina: Nauk o pisanju, t j. o črkah, njih razdelitvi in izgovarjavi, o dolžini in naglasu vokalov, o zlogih in njih razdelitvi.
Rp. obsega 5 posameznih listov na četrtinki pole.
3.  V to skupino spadata tudi oba semeniška odlomka, ki ju je opisal Vrhovnik.
Natančneje se starost rokopisov v okviru skupine ne da določiti.
II. Mlajša skupina sestoji iz rokopisov:
1.  Nemški pisan načrt slovenske slovnice na pol pole (40).
Vsebina: Načrt za nauk o abecedi in deklinaciji substantivov (rak, riba, delo), adjektivov (lep), (in njih stopnjevanje), števnikov in pronominov.
2.  Natanko po tem načrtu izdelani odlomek: „Slovenfka   Grammatika.   Erster   Theil,   Wort-
forschung."
Vsebina: A Buchstaben, B. Gebrauch der Buch-staben, C. Vergleichung unseres Alphabets mit dem russischen in ihrer Anwendung, D. Abtheilung der Sulben, E. Apostroph, F. Geschlecht der Haupt-vvorter (I. Nach der Bedeutung, II. Nach dem Aus-gang — z izjemami), G. Das Geschlechtswort oder der Artikel, ki ga slovenščina ne pozna, H. Sub-stantiv (I. dekl. rak, II. riba, III. delo).
V izpeljavi in razdelitvi tvarine je ta odlomek zelo podoben celotnemu nemškemu rokopisu slovenske slovnice, torej morda prvi poizkus celotnega dela.
3.  Samo prepis na čisto iz celega rokopisa pa je najbrž odlomek:
„Slovenfka Grammatika. IVindische Sprachlehre. Erster Theil. Erklarung einzelner Theile der Rede."
To bi bil morda oni prepis I. dela slovnice (Wort-forschung), o katerem piše Vodnik Dobrovskemu v zgoraj navedenem pismu, segal bi torej nazaj v januar 1808.
4.   Rokopis cele nemški pisane slovnice slovenske, ki je v bistvu z malimi izpremembami in popravki original prvih treh delov „Pismenosti".
Vsebina: I. Erster Theil. „Erklarung einzelner Theile der Rede" odgovarja v glavnem poglavju A. Zherke in B.  „Befede",   poznejše  „Pismenosti".
II. Zvveiter Theil. Wortfiigung se sklada splošno z oddelkom C. „Vesanje" v „Pismenosti".
5.  Rokopis, čigar vsebina odgovarja v glavnem poglavjema. D. „Isobrasenje befed" in E. „Glafova mera" v „Pismenosti".
Teh pet rokopisov tvori mlajšo skupino večjih slovniških poizkusov Vodnikovih. Nekaj manjših ohranjenih odlomkov tu ne morem vpoštevati, ker obsegajo več ali manj le posamezne beležke za slovnico.
Rokopisa, navedena pod II., 3. in 4., tvorita skupaj nemški original „Pismenosti". Vsplošnem se „Pisme-nost" in tadva rokopisa krijeta, izvzemši posamezne izpremembe in popravke, ki jih sedaj še ne morem navajati; pa morda kdaj kasneje zaeno z analizo Vodnikove slovnice. Popolnoma novo je v »Pismenosti" poglavje F. Prepone z naukom o ločilih in pa „dostavki" s slovensko slovniško terminologijo. Zato pa ima nemški rokopis dostavek: „Anhang. Mundarten der windischen Sprache."
Razlikuje pa Vodnik dva glavna dialekta:
Nieder-Windisch (1 = 1 ali t, o — u v nom. sg. n.), ki se govori po Dolenjskem, Notranjskem, Tržaškem in Goriškem.
Ober-Windisch (1 — u, o se izgovarja čisto) pa govore prebivalci okrožij: Ljubljana, Celovec, Beljak, Celje, Maribor. Ta govorica je za Vodnika mero-dajna. Na podlagi tega govora je sestavil svojo slovnico.
V knjigi in govoru izobražencev seveda zahteva finejšo mestno izgovarjavo brez dialektičnih primesi:
„ . . . der gebildetere Winde und der Redner folgt der reinern Aussprache des Stadtbewohners, und bemiihet sich, den reinern und gewahltern Aus-druck seines Volkes anzunehmen; welches man auch in diesem Werke zu leisten besorgt war, wobeu nur dieser Wunsch noch iibrig bleibt, dass man durch Vereinigung zu einem Zwecke redlich eine reine allgemeine Buchersprache zu Stande bringen mochte,"
453
Iz teh besedi obenem že spoznamo, kako stališče zavzema Vodnik v svoji slovnici. Podati nam hoče normo jezika v knjigi in izobraženem govoru. Praktična potreba pisatelja in učitelja ga je privela, da je začel sestavljati slovnico; čisto filološki moment kot pri Kopitarju pri njem še ne pride v poštev.
*         *
Mislim, da nam je to dokazov dovolj za to, kar Vodnik poroča v predgovoru svoje »Pismenosti" (VIII), da je svojo slovnico že 1. 1807. nemški spisal; vsaj 1.1808. v januarju se je to res zgodilo skoro v polnem obsegu današnje »Pismenosti". Zakaj tedaj Vodnik svoje slovnice ni izdal — saj prepis cele slovnice na čisto bi mu vzel komaj dva tedna časa — ne bomo mogli najbrž nikdar določiti. Ali je posegel baron Zois v Kopitarjevo in Vodnikovo tekmo, kdo bo prej izdal svojo slovnico, in je odločil za Kopitarja? To bi vsaj sklepal iz Kopitarjeve avtobiografije 1.1808. (v marcu), ko pravi: „Vodnik retirirt (po svojih spletkah proti Kopitarju pri založniku Kornu, ko je izvedel Zois zanje), so gut er kann in's finstere, giebt seine Hintertreibung der K***schen Grammatik auf..." (Jagič: Istočniki II., 312.) Ko pa je Kopitarjeva slovnica izšla, bi bila še Vodnikova odveč — in ostala
je v rokopisu; izšla bi tudi ne bila nikoli, če bi ne bili Francozi po okupaciji „Ilirije" nanovo uredili ilirskega šolstva. Po novem načrtu pa je bila določena za učni jezik na zasebnih šolah slovenščina. Potrebne slovenski pisane šolske knjige, med temi zlasti najpotrebnejšo, slovensko slovnico, naj bi spisal Vodnik, ki se je izkazal kos svoji nalogi. Delal je hitro dovolj. Da piše Vodnik slovensko slovnico, izvedel je Kopitar nekako v avgustu 1. 1810. (Jagič: Istočniki II., 202. Kopitarjevo pismo Zupanu 18. avgusta 1. 1810.) in v sredo 31. julija 1.1811. je že naznanil dvakrat na teden izhajajoči »Offizieller Telegraph", da je izšla Vodnikova: „Pifmenoft ali gramatika sa Perve Shole. VLublani. Natifnil Leopold Eger, 1811. Na prodaj v' fholah."1 Kakor učencem slovenskim, tako je torej tudi njemu „prav prifhla sapoved nafhim mladensham dati v' roke pifmenji navuk, kir jim bo kasal fvojo domazho befedo isrekvati in na pifmo devati". (Predgovor k „Pifmenofti" III.) ¦________                        (Dalje.)
1 Prvotni naslov „Pismenosti" je bil, kakor kaže rokopis v študijski knjižnici ljubljanski: „Pismeno[t, Pilmena Snadnolt ali Gramatika sa Slovenfke fhole na Krajnlkimu ino Korofhkimu v' Ilirii. Sloshil Vodnik. V Lublani natifnena per Leopold Egerju 1. 1811." Ta naslov je Vodnik kasneje prečrtal in ga nadomestil z gornjim.
::::n|||i]:::: J§Q] ::::nllln::::
Trije junaki.
Zložil G. Koritnik.
Tako so živeli in merili pota, od rojstva do smrti, zadehli zrak — mogočne prsi, ponosen korak, pozdravil je prvi:  „Naj bode dobrota!"
Življenje je dobro, izkusil je prvi, nasamem nekje je obvisel na vrvi — prišel je drvar in vzel mu še vrv: »Izvrstno,  povežem z njo butaro drv."
Srečneje je mislil drugi junak, v očeh odkritost, na licu mak, navdušenja ogenj  zaplal mu je v lica: .Prijatelji moji, naj bode resnica!"
Resnica je bila močnejša kot on, obesila vse je na veliki zvon — zvonil je in kričal in bičal ljudi, visoke in nizke — enaki so vsi   — -
Jokala je bridko resnica — sirota, zaprta do groba sred stisnjenih sten -zaklical junak je še rož in siren: „Naj bode ljubezen,   naj bode lepota!
Ne vem, če je srečno izbiral bedak, lepoto je sanjal in grizel zrak — o tako življenje in tak poklic! na odru je ležal izstradanih lic — — -
495
Vodnik kot jezikoslovec.
Spisal Izidor Modic. (Konec.)
Vodnik — sotrudnik Kopitarjev.
lismenost pa ni edino slovniško delo Vodnikovo, ki je zagledalo beli dan v tisku. Vsaj del Vodnikove nemški pisane slovnice slovenske je bil natisnjen že 1.1808. v Kopitarjevi „Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steuer-mark". Najzanesljivejša priča za to nam je Kopitar sam, ki pravi (Gramm. 388): „Prof. Vodnik hatte die Giite, bey meiner Abreise von Laibach, die Besor-gung der weitern Correctur (von den Verbis an-gefangen), die Ausarbeitung des Verzeichnisses der indeclinablen Redetheile, und die Anzeige der Druck- (allenfalls auch meiner eigenen Schreib-) fehler — zu iibernehmen."
§§ 15—18 (str. 366—384) v Kopitarjevi slovnici so torej Vodnikovi.
Nadalje je obljubil Vodnik Kopitarju, da mu spiše sintakso za njegovo slovnico (Jagič: Ist, II., 311) in nekak etimološki slovarček (Jagič: PiSbma Dobr. in Kop., 31), pa obljube svoje ni izpolnil. Pač pa je Kopitar uporabil Vodnikove zbirke besede za slovar v svoji slovnici (Gramm. 95, 222 alibi), kakor on sam priznava (1. c). Petrovskij misli, da je Kopitar tudi razne dialektične oblike, ki jih navaja v svoji slovnici, zvedel od Vodnika. (Pervije gody dejateknosti B. Kopitara: UZKU. 1806. Kn. 4. Str. 196.) Opirajoč se na spodaj natisnjeno, doslej neznano pismo Vodnika Kopitarju pa menim, da je i sicer pomagal Vodnik Kopitarju pri njegovi slovnici.
Med Vodnikovimi rokopisi v ljublj. stud. knjižnici se namreč nahaja nedatirano lepo pisano pismo Vodnika Kopitarju — najbrž iz 1. 1808., kmalu po odhodu Kopitarjevem na Dunaj — ki ga tu pona-tiskujem radi zanimive vsebine; utegnilo bi namreč malo pojasniti razmerje med Vodnikom in Kopitarjem v oni dobi, kar nam je bilo doslej znano le iz enostranskega  vira,  Kopitarjevih  pisem  Dobrovskemu.
Gofpod Kopitar!
a)  Veliko nadlogo fte mi sapuftili s' vafho gram-matiko; nar vezhi sadrega je pa, de vafhih mifli ne vem, kako menite tablo sa befede naredit, ktire se ravnajo po bogu, tatu inu moshu (na uni ftrani fim vfe take imena sapifal).
b)  Naredite nu pofhlite jo tedaj vi. Grammatika je dodelana, fhe rodove nektirih be-
fedi bom perftavil.
o
c)  Staviz inu sakladoviz fta she nevolna; pervi nima vezh poterplenja, drugiga je fkerb sa papir. Glejte, de bo predgovor kratek.
d)  Ludje she komej na njo zhakajo. Hitite!
e)  Moje befedifhe pozhiva — de bi li fkoro to butaro odloshil?
f)  Kam fte Briinner Wochenblatt hranili?
g)  Linhartove Blumen a. Kr. imam Vildetu dati, inu ktire bukve fhe; to fim posabil ?
h) Na uni ftrani vidite vfe teshave, ktire imam, kako bi imena v' eno hlevo fpravil, slafti jeT, ki kro-vatovam, inu fhe vezh konzov tatovu dajem, ko vi.
Savol tefniga zhafa fim vfe te moje potrebe na papir bres prave verfte smetal; nesamerte! Sej vefte, de fim vafh                                       Vodnik.
Na drugi strani stoje v štirih kolumnah dotični zgledi:
bog	dolg	meh	tat
boga, boga	-a, -u	-u, -a	-u, ova
bogu, bogu	-u, -u	-u	itd.
boga, boga	itd.	meh	(vedno 6v)
s' bogam		-am	
per bogu	dolgova	-u	¦
(itd v du. in		mehova, -a	
pl. vedno na-	(itd.vednoov)	-6v, -ov	
glašujoč -6v,		itd.	
kot  v  Pism.			
str. 19)		(Naglašeno	
		vedno 6v)	
		=  dar,   glaf,	= kot, laf,
		dom, god,	noht, rog,
		duh,hlad, goft	tafl, drog?
= duh Geist		led, grad,	nof; trak,
noshregulare		mah, klaf,	mosh, tram,
		med, kvaf,	tref, drug,
		mir, lan, rod,	preh, tur, laf,
		moft, fad, paf,	trefk? volk,
		fin, plef, ftrah,	jes, panj,
		fmrad, val,	vran, kal,
		ftan	plas,vos,kap, fat, ploh,
			veter, plot, rob, fvet, kert, sid, ferp, shleb, fhtor, flap.
Zadnja stran pisma z zgledi je prečrtana s črnilom.
Če smem sklepati, zanašajoč se na to pismo, je torej v Kopitarjevi slovnici pač razdelitev tvarine
496
in jezikoslovna razlaga, torej filološko važnejši teoretični del slovnice delo Kopitarja samega, praktični del pa delo Vodnikovo.
Vodnikov vpliv opažamo v Kopitarjevi slovnici deloma  tudi v nedosledni  rabi  naglasnih  znamenj.
Tako naglasa n. pr. Kopitar (Gramm., 232) proti svojemu principu vedno -6v, dočim bi radi tesnega „o" pri njem pričakovali le -6v. Kvaliteta naglasa se kaže torej tu tudi pri Kopitarju, kar je pa gotovo vpliv Vodnikov ali celo neizbrisani sled Vodnikovega sotrudništva pri Kopitarjevi slovnici.
Vodnikovo odkritje dvojnega dolgega naglasa.
Ni tu moj namen analizirati Vodnikovo slovnico; omeniti moram pa vendarle prevažno odkritje Vodnikovo, da je namreč kvaliteta naglasa dolgih zlogov dvojna:
V poglavju „dolgi ino kratki glafniki" (str. 4/5 Pismenosti) govori Vodnik med drugim tudi o dvojnem dolgem naglasu. Do tega spoznanja pa je prišel Vodnik že mnogo prej, kakor ga je v »Pismenosti" (str. 4) nakratko formuliral tako-le:
Dolgi (glafniki) fo dvojni, eni predtegneni („ *"), drugi sategneni („' ").
Dalje tu ne razlaga, kako se ta naglasa med seboj razlikujeta. Tega tudi v nemškem rokopisu ni storil, v kratkem govori o „gescharfte" (v) in „ge-dehnte (>) Vocale", ki so vedno dolgi. Iz zgledov v „Pismenosti" pa: dan, vrat (Tag, Hals): dan (ge-geben), vrat (der Thure); lahko spoznamo, da je predtegneni naglas naš padajoči ali potisnjeni naglas (^), sategneni pa naš potegnjeni, zategnjeni ali kipeči naglas (').
Najstarejši slovniški rokopis Vodnikov, v katerem že govori o obeh naglasih, je odlomek nemški pisane slovenske slovnice v ljubljanski stud. knjižnici, ki pozna še ^, 6 — in sega torej po mojem mnenju v leta pred 1807. Tu že jasno razlikuje oba naglasa. V še starejšem načrtu slovnice v ljubljanski seme-niški knjižnici se še ni povzpel do te jasnosti, dasi čuti razliko v naglašanju podaljšanih vokalov, ki so ali zategnjeni (govorim), ali pa se izgovarjajo z nekako pezo (Gevvicht: leta). Oba zgleda s svojimi znaki vred že spominjata na poznejše naglašanje, tudi sta znaka poznejšemu naglašanju popolnoma primerna. Tako jasno pa, da je nemogoč vsak dvom, kakor bi Vodnik ne spoznal res razlike obeh naglasov, tako jasno govori Vodnik šele v omenjenem odlomku (stud. knj.). Tu pravi: „Die 5 Selbstlauter konnen kurz  oder lang seun.  Kurz sind sie,  wenn
sie ein einfaches Zeitmass lang dauern, lang, wenn sie anderthalb Zeitmasse gehort werden — also wie aa, ee, ii, oo, uu, doch so, dass entweder das Zweyte, oder umgekehrt, halb so lang dauert als das andere, folglich nach Sprache der Tonkiinstler eine punetirte Note ausmachen, wo entweder der Punct vor, oder nach der Note steht. Im ersten Falle zeichnet man den Selbstlaut mit dem scharfen Accente {*) (ojfter glaf), und schreibt anstatt aa schlechterdings a. Im zweyten Falle braucht man den scharfen Accent (O (teshki glaf), das ist anstatt aa bloss a." Jasneje in točneje se Vodnik ni mogel izraziti. Malo krajše, pa ravnotako jasno se izraža Vodnik kasneje v nemškem odlomku slovenske slovnice, ki je mlajši kot omenjeni (e 6), v „Slovenfki grammatiki": „Die Selbstlaute a, e, i, o, u konnen entweder ge-dehnt oder geseharft ausgesprochen werden, derUnter-schied ihrer Aussprache besteht nur darin, dass wenn man sich den Selbstlaut verdoppelt denkt, z. B. aa, in der Dehnung der Nachdruck auf den zweyten, in der Sdiarfung aber der Nachdruck auf den ersten Theil Laut fallt — z. B. aa gedehnt, aa geseharft."
L. 1807. je torej Vodnik gotovo že poznal oba dolga naglasa. L. 1808. (28. januarja) piše o tem Dobrovskemu, ki se je zelo zanimal za mesto slovenskega naglasa, odkar mu je Vodnik poslal 1.1806. oglas svojega slovarja, v katerem je v priloženih zgledih naglašal „tlazhiti, puftiti" (original pisma Dobrovskega Vodniku, v katerem ga o tem izprašuje, se hrani v ljubljanskem muzeju med „Vodnikiana", pismo je datirano 28. novembra 1806). Tudi odgovor Vodnikov na dotična vprašanja Dobrovskega o naglasu se je ohranil (koncept 28- januarja 1808 med „Vodnikiana"). Iz mesta v tem pismu, v katerem govori Vodnik o naglasu, bi sklepal, da je bil prvi, ki se je med Slovenci zanimal za naglas, Kumerdej; to nam potrjuje tudi njegova „Mustertafel" za nabiranje besedi, v kateri akcent vestno zabeležuje, seveda brez ozira na dvojni dolgi naglas, rabeč H za dolge, (*) za kratke, naglašene zloge, kakor kasneje Kopitar. Natančnejše proučevanje naglasa bi torej bila v početku zasluga Kumerdejeva. Dotično mesto v Vodnikovem pismu se glasi:
5. Uber den Ton und Accent waren meine bis-herigen Landesleute nie im Klaren. Bohorizh be-zeichnete das e = % durch e, die tonlosen Selbstlaute durch den accentus gravis (»-). Kumerdej vervvarf diesen gravis, weil er in andern Sprachen eine lange Sylbe bezeichnet, wie im Italienischen verita. leh schlug vor: man moehte es als Grundsatz erklaren, das die Stamm- oder Wurzelsylbe den vollen Ton habe, da man fast immer wirklich so spridit, und die Ausnahmen nicht gar iibrig bleiben wiirden. Aber Oberkrain will nicht darein stimmen, es spielt zusehr
497
mit dem Tone. Ich entschloss mich nun den Ton durch accute zu bezeichnen und zwar den durch accutus, dem gedehnten, durch gravis, dem ge-scharften, denn ich bemerkte, dass der volle Ton allzeit entweder gedehnt oder gescharft ist, und glaubte den langen Vokal als vordoppelt denken zu konnen, welcher dann entweder a = aa, gedehnt, oder a — aa gescharft ausgesprochen werden miisste. Die Ideen des seligen Kumerdeu von langen, vorne oder hinten elidirten, halb langen, und dergleichen Vocalen, konnte ich nie recht fassen. Was ich nun einsehe ist dieses; dass die Scharfung beu uns wirklich
SPOMENIK  PETRU VELIKEMU V PETROGRADU
dem obigen Beuspiele a = aa gleich ist, dass die Starnmsulbe allermeist den vollen Ton hat, das die Rb-weichungen grosstentheils in Regeln gebracht konnen, und dass der hartnackige Rest in Sprachbuchern fiiglich bezeichnen werden diirfte, aber womit? — Meine Meinung ware: mit dem accutus und gravis. Was meinen Sie? — Die hartnackigsten waren unsere Zeitvvorter in ihrem am, im, wovon einige den sonst halben Ton dieser Ausgangssulbe auf die vorletzte, und den vollen auf den Ausgang werfen . . . MuB ich sie (se. Accente) bezeichnen und womit?" V odgovoru (4. aprila 1808 „ Vodnikiana") pa želi Dobrovsku le, da bi se naglas zaznamoval, kjer ni deblo na-glašeno, na kvaliteto naglasa se ne ozira prav nič; jasna stvar njemu, Čehu, pač ni bila.
Kakovost dolgega naglasa slovenskega je torej Vodnik prvi dobro spoznal in označil. Če je pa tudi potisnjeni značaj kratkega naglasa spoznal, ne da se z gotovostjo trditi. Vedel je skoro gotovo, da imamo samo en kratek naglas, ker nikjer ne omenja dveh kratkih naglasov. Iz opazke (str. 5, Pismenosti): „i ino u isrekujemo vezhidel kakor bresglafna predtegnena glafa", celo sklepam, da je Vodnik tudi že čutil padajoči značaj kratkega naglasa.
Dalje je Vodnik spoznal, da tudi dolgi, naglašeni vokali niso vedno enako naglašeni, da se v pregibanju kakovost naglasa menja. V »Pismenosti" o tem ni govora, pač pa v nemškem rokopisu, ki obsega to, kar oddelka D in E v „Pismenosti", to je nauk o tvorbi besedi in nauk o dolžini zlogov. Tu pravi v prvem oddelku: „Von der Aussprache der Sulben": „In den versehiedenen Biegungen ubergeht oft der gedehnte Selbstlaut in einen geseharften, und umgekehrt." V „Pismenosti" o tem izrecno ne govori, a ravna se včasi po tem, tako n. pr. naglasa vedno mati, a v gen. du. in pl. mater. Drugih naglasnih zakonov Vodnik v nobenem rokopisu kakor tudi ne v „Pismenosti" ne omenja. V „Pismenosti" (str. 41) samo omenja, da je naglas na „eji" in „ejfhi" v komparativu vedno „teshek", t. j. potisnjen in naglašeni vokal v gen. pl. neutr. vlečen, kar pa lahko znači samo „dolg",  ne samo  „sategnen".   (Str. 25.)
Svojega naglašanja Vodnik, žal, v slovnici ni dosledno izpeljal. V poštev tu ne pridejo že znamenja nad e in o, ker se je Vodnik tu preveč ravnal po Kopitarju in zaznamoval z obema znakoma (- in ') kakovost obeh vokalov in kakovosti njih naglasa; tako nam pomagajo v našem preiskovanju samo „a, i, u", če so naglašeni. Pa tudi tu ni bil Vodnik dosleden v „Pismenosti". Stal je tu brez dvoma pod vplivom Kopitarjevim in sebi v škodo rabil tudi njegova naglasna znamenja mesto svojih v več slučajih. Naj slede zgledi.
Pravilno   po svojem principu  naglasa  Vodnik:
Vodnikov naglas v »Pismenosti" 1. 1811.	Naglas Kopitarjev v „Grammatiki" 1. 180?.	Naglas Pleteršnikov ali Valjavčev in Škrabčev
str. 19 boga bogu str. 20 meha mehu str. 40 bolan hladan str. 47 oba str. 97 bral pral	232 boga bogu meha mehu 267 bolan hladan 350 bral pral	Rad 132, str. 195 boga bogu meha mehu „     str. 203 bolan hladan Pleteršnik: oba Rad 132, str. 204 bral pral
Tu je Vodnik popolnoma samostojen. Nedoslednost opažamo zlasti pri adjektivih na -an, -ak.
498
Zgoraj sem navedel nekaj zgledov, ko Vodnik pravilno naglasa an (ak) = an (ak), dočim ima na isti strani (40) v „Pismenosti" tudi an (ak): grenak, mozhan, plafhan, tanak — ali an (ak) in an (ak) pri istih zgledih: n. pr. (str. 39 f.), bolan, a na str. 40 (NB.) pa an: bolan. V nemškem celotnem rokopisu slovenske slovnice Vodnik celo v vseh slučajih naglasa pravilno an, ak (cf. Rad 132. Valjavec: Glavne točke o naglasu kriiž. slovenštine. Str. 203 b), kjer vedno naglasa an, ak).
Nepravilno naglasa Vodnik tudi: boga (nom. du.), grad, kap, laf, paf; pričakovali bi a (Pleteršnik: Slov.-nem. slovar. Škrabec: Cvetje XIII./IL). Kopitar ima tu po svojem načelu prav a, istotako Vodnik sam v pismu, ki ga je pisal Kopitarju) (ljublj. stud. knj.) pri grad, kap, laf, paf. (Nepravilno pa že tam naglasa: plas, mah), medtem ko je v „Pismenosti" že nadomestil „a" z „a".
Nedoslednosti Vodnikove je skoro gotovo kriv preveliki vpliv slovnice Kopitarjeve in Kopitarjevega zaznamovanja slovenskega naglasa. Dalje pa gre ta vpliv v „Pismenosti" kakor v nemškem rokopisu Vodnikove slovenske slovnice. To bi nam dokazovalo, da Vodnik ni samo mehanično prevajal svoje nemške slovnice, ampak se je oziral pri tem tudi na slovnico Kopitarjevo, tu vsekakor v svojo škodo, ker ga je to zadrževalo v konsekventni izpeljavi svojega naglašanja v slovnici ter ga zavelo v nedoslednosti. Na poznejše slovenske slovničarje to važno odkritje Vodnikovo ni imelo nikakega vpliva. Janežič, ki se v svoji slovenski slovnici mnogo ozira, vsaj v terminologiji na »Pismenost", pač govori o „pred-tegnjenem in zategnjenem" naglasu pa v pomenu „kratki in dolgi naglas", finejšega Vodnikovega razlikovanja on ni razumel. V poznejših letih so se slovenski slovničarji, zlasti Valjavec in Škrabec, pač mnogo pečali s slovenskim naglasom, a impulzi so prišli iz tujine. Na Vodnikovo odkritje je opozoril, kolikor vem, pač Škrabec, pa šele 1.1886. (v Cvetju, letnik VI., zvezek 8.). Odkritje Vodnikovo torej tu ni rodilo sadu, mogoče pa drugod — pri Vuku. Znano je bilo skoro gotovo to odkritje Vodnikovo Kopitarju. Znano nam je razmerje med Kopitarjem in Vukom. Kaj če bi bil opozoril Kopitar, spomnivši se Vodnikovega odkritja, Vuka, naj tudi srbski naglas v tej smeri opaža? Vuk je to tudi storil in prišel do znanih važnih zaključkov.
Naglas pa je v slovenščini gibljiv. To je opazoval Vodnik tudi, pa segel je tu nekako gospodovalno v ustroj jezika, hoteč privezati naglas vedno na debelski zlog. O tem sam Vodnik poroča Dobrov-skemu v citiranem pismu (28. januarja 1808), a obenem tudi priznava, da se mu njegovo mnenje ne bo obneslo ravno radi gorenjščine, ki je deloma do
danes ohranila  starejše   naglašanje končnih zlogov. V „Pismenosti"   zato  ni  mnogo   sledov več o tem zakonu. Govori deloma o tem še v poglavju E. Glafova mera.
V  omenjenem poglavju pripoveduje Vodnik, da so dolge vse enozložne besede z več konzonanti, kratki pa predlogi, nikalnica „ne", vezi „pa, pak", potem „bi" in krajše oblike pron. pers. in recipr. Predlogi so tudi v zloženkah kratki,  če niso naglašeni.
V  naslednjem potem pove, kar nas tu zanima, namreč, da je pri dvozložnicah navadno prvi zlog dolg in da ohranijo večzložne besede navadno naglas na debelskem zlogu. Če je to drugače, naznačil je to z naglasnim znamenjem. Brezglasni končni zlogi pa so vedno kratki.
Omeniti moram že tu, da je Vodnik najbrž že spoznal, da sta dolžina vokala in naglas v nekaki zvezi, da namreč le naglašeni vokali morejo biti tudi dolgi. Znamenje za naglas mu sicer ne bi moglo služiti obenem tudi za znamenje dolžine.
V  omenjenem oddelku E svoje „Pismenosti" je Vodnik združil opazke, ki jih omenja deloma že v oddelku C svoje nemške slovnice, deloma svoje nauke v nekem drugem rokopisu v poglavju: „Von der Aussprache der Sulben", tu uči:
1.  dolgi so zlogi, v katerih nahajamo kak pred-tegnjen ali zategnjen vokal;
2.  splošno so dolgi zlogi, v katerih sledi več soglasnikov enemu samemu konzonantu;
3.  večinoma je debelski zlog dolg;
4.  v nesestavljenih besedah je debelski zlog dolg, razen pri glagolih ara,  em, im z izjemo imperativa.
e in i sta cesto brezglasna.
V  zloženkah je večinoma debelski zlog drugega dela naglašen.
Tu vidimo, kako Vodniku dolžina slovenskih zlogov dela velike sitnosti, ne more si pomagati iz zagate, ker se preveč opira na latinsko pozicijsko dolžino, deloma pa tudi na nemško (in češko) naglašanje prvega zloga v besedi. Vrhtega pa opazuje marsikaj tudi prav; tako bi zadostovala samo prva točka v omenjenem delu za vse, kar je mogel povedati o slovenski kvantiteti. Pa tu razlikuje vsaj samo kratke in dolge zloge; v semeniškem načrtu slovnice pozna pa še naravno dolge, kratke in podaljšane vokale, prištevajoč vokale, ki se izgovorijo čisto, med naravno dolge, brezglasne med kratke, kar je daljše kot kratki vokali pa med podaljšane, a ne razlikuje v besedi govor dolžine prvega dolgega o od drugega kratkega. V vseh drugih rokopisih in v „Pismenosti" o tej trojni kvantiteti vokalov ni že govora več. Pač pa pozna tudi še v „Pismenosti" nekako pozicijsko dolžino; enozložnice z več konzonanti so mu dolge.
499
Ravnotako je v »Pismenosti" malo rektificiral svoje prvotno mnenje, da je namreč debelski zlog naglašen. Tu pravi samo še, navadno je prvi zlog v besedi naglašen, dočim trdi v nemškem celotnem rokopisu, da je v večzložnih besedah vedno prvi zlog naglašen (§ 10.) in v § 11. celo, da so besede, ki ne naglašajo debla, tujke: baron, foldat. K temu mnenju ga je pa najbrž zapeljala napačna etimologija; vsaj v pismu Dobrovskemu (28. januarja 1808. Vod-nikiana) trdi: „ . . . refheto, das holzerne Sieb, hat den vollen Ton auf der Stammsulbe, denn es ist aus ras, zer, und fejem, ich sae, zusammengesetzt". Enako razlaga potem pokoj (pokoja) iz „po zhinem". To je storil najbrž tudi drugod in sklepal, da je vedno prvi zlog naglašen.
Samovlastno naglašanje je Vodnik sam kasneje obsojal. Celo pesnikom, katerim daje več svobode v naglašanju, dovoljuje le dialektično naglašanje, a „naj fe varvajo famopafhnofti" (Pismenost, str. 164) in v nemškem rokopisu pravi: „Hiemit will man doch dem Dichter nicht gar zu enge Schranken setzen, sondern ich erinnere, dass ihm Freiheiten, doch nicht volle Ziigellosigkeit, zugestanden werden, und dass seine Sprache desto lieblicher tonen wird, je mehr er sich gewohnt haben wird, die naturliche Ton-messigkeit zu beobachten." Vsekakor je to opozarjanje na naravno izreko velik napredek v primeri s Pohlinom, ki je samo kvantiteto vzel za podlago svoji prozodiji in je vrhtega kvantiteto prav samovoljno določeval.
Tabele.
I.  V dodatkih k slovarju nahajamo sledeče date:
Ribe   =   Fische  =  pisces:
Beschreibung   des   Fisches  zhernoiika. Oben No. 2. Blochs Rothauge ? und androga seine Plotze?
17 92 Wirbelbeine 38           1792 ira Dczember
S epi Zahne einfache Reihe — doppelte Reihe, 5 groBe, 3 kleine (Sledi nadaljnji popis ribe. Data sta morda kasneje pripisana kakor tekst.)
Datirana opomba pod „Klin" je skoro gotovo kasnejša kot tekst:
»Hingegen sagt mir heute, 3 0. S ep t. 1793 der Herr Professor Jordan von Wien, Blodi zahle strahlen-ahnliche flnhangsel nicht, sondern nur die eigentlich ganz auslaufenden Strahlen."
II.  V rokopisu slovarja (nem.-slov.) nahajamo več datov, ki nam jasno kažejo, kako je delo v prvem prevodu napredovalo. V burnih časih francoskih vojska si je Vodnik včasi na rob slovarja tudi kratko zabeležil, kaj se je ta ali oni dan važ-
nega zgodilo v Ljubljani. Teh podatkov tu ne navajam, ampak samo one, ki se mi zde za zgodovino slovarja važni brez dnevnika. Tako stoje natančni dati na robu slovarja pri besedah:
B. Besorglich	Hnnus Imus		Niederliegen	4. Jan. 1806
	ad diem		Notenpapier	5.  „     „
	7. Martii		Nunmehr	6.  „    „
	1805	O	Ordnen	9.  „     „
D. Durchroschen	17. Mau	p.	Packstock	10.  „     „
	1805		Partie	H.  ,,     „
F. F	Den 24.		Perle	12.  „     „
	Febr.1805		Pfingst	13.  „     „
	12 h mtg.		Pfiinder	16.  „    „
Flechten	2. July		Plaraugig	17.  „     „
H. Henne	22.flugust		Prahlhans	19.  „     „
L. LaBreis	11. 9ber		Publicum	20.  ,-,     „
Lastbar	12.    „	Q	Qual	21.  „     „
Lasttrager	13.    „	R.	Raps	24.  „     „
Latz	14.    „		Raupen	28.  ,,     „
Laubicht	15.    „		Riesenbett	20.Febr. „
Laufig	19.    „	S.		28.  „     „
Langenartig	20. 9ber		Schanzen	4.Marz„
Laus	21.   „	"U	Scherkasten	7.   „-   „
Lebendigkeit	22.   „		(HnnusIIItiusad	
Leckerbissen	23.    „		diem 7. Martii	
Lammern	24.   „		pag	. 1426. To-
Leicht	25.   „		mo	III.)
Leichtfertigkeit 25.   „			Schmerzen	14. M.   1806
Leindrucker	27.   „		Schuhblatt	21.  „     „
Leinochse	28.   „		Seemann	25.  „    „
Leistenbruch	29.   „		Sitzung	4. flpr.  „
Lenkseil	30.   „		Speisekammei	'   9. „     „
Lichtader	1. Xbe'-		Spanien	H.  „    „
Linienblatt	2.   „		Starkgeisterei	16.   „     „
Losung	3.   „		Stock (10)	21.   „     „
Liigen	4.   „		Striitzel	28.  „     „
m. Maal	5. Xber1805	T.	Tabak	2.May  ,,
Magerkeit	6.   „    „		Tobaks	7.   „      „
Malz	7.  „    „		Troddel	15.   „      „
Manier	8.  „     ,,	U.	Uberkehr	22.   „     „
Mannlich	9.  „     „		Umgraben	30.  „     „
Markstein	10.  „     „		Unermesslich	6. Juni   ,,
Moser	H.   „     „		Unerschopflich	12.   „      „
Maulkorb	12.  „     „		Untereinst	13.  „     „
Mauth	13.Xber „	V.	Vacuum	19.  „     ,.
Meer	14.   „     „		Verforsten	26.  „     „
Meinetwegen	15.  „     „		Verlustig	30.  „     „
Messer	16.  „     „		Versetzung	12. juii   „
Messing	H.  „     „		Viehhof	29.  „     „
Metze	18. „    „		Vorspann	17.Aug.  „
Minder	19.  „    „	W		25.  „     „
Misch	20.  „    „		Wahl	22. 9ber
MiBverstand	21.  „    „		Weg	25.  „    ,"
Mogen	23.   „     „		Werbegeld	30.   „     „
Molkig	24.  „     „		Wischer	8.10bei„
Mortelhaue	25.  „    „	Z.		11. Xber „
Muhsam	27.  „     „		Zollbar	18.  „     „
Munter	28.  „     „		Zuschlag	21.  „     „
N.	29.  „     „		Zwolfter	23.  „     „
Nachgeburt	30.  „     „		Rd diem 23tiam	
Nachsprechen	31.   „     „		Decembrishora	
Nadelfeile	1. Jan. 1806		7ma	vefpertina
Narrenseil	2.   „     „		anno 1806.	
Nerven	3.   „     „			
63*
500
(V mesecih september-oktober je torej delo večinoma počivalo najbrž radi počitnic, ko je Vodnik hodil po slovenskih pokrajinah nabirajoč besedi za slovar.)
III.  Ko je bil slovar v prvem prevodu že dovršen, izpopolnjeval ga je Vodnik vendar še vedno z nabranim gradivom. Tudi za to imamo nekaj ohranjenih datov v slovarju samem na robu poleg besedi:
Holz floBen ...
daher FloB- in der Z. S. pluten audivi dici 18. Aug. 1808. et 1816. Labaci
Dammerde . . . fparftenim, dixit Doberlet 3. 7ber 1810.
Wiederhall ... rasleg, dixit mejoctennis nepos ex fratre 16. Juli 1813.
Erziirnen .. .    flifhal na Shmarni gori 11. Apr. 1814.
Made . . .         Fleischmade,  sherka  dixit semu caeca
Meta coqua, 10. Apr. 1814 quui interrogares sponte in texto sermo-niskosomarnikaitji = sheliza item fponte loquens 8. Febr. 1817
Neubruch . . .   novinue in Kurefhek 14. Mai 1815
gelehrig . ..      vuzhan   „
Gerent. . .        trebesh   „        „         „
Wohnen .. .     mati preferfka           27. Febr. 1817
Kleie ...          1. 1817. fo Dolenzi lufke jedli in po njih
otekali, tolika je bila lakota.
Tudi .. .          Am 28. Jan. 1817 fragte  mich jemand
bi kaj fukna kupili.
IV.  Ohranjeno slovarsko gradivo, kar ga je nabral Vodnik sam, je deloma tudi datirano:
17 9 6. Krainische Berg- und Huttensprache. Slo-venfki rudni ino fushinfki jezik. 1796 den 16. Janner.
17 9 8. 24. 7na četrtinki pole napisane slovenske besede, nabrane na nekem izletu v Škofjo Loko, Selce in dalje ...
1803. (?) (Mogoče tudi 1818.) Alphabeticon Vin-dicum.
1807. vel 1808. Etumologica conamina et sermo aliquis criticus Penzelii de ortu lingg.: item Derivata, quae cum Duo Mzh contulimus Tiberii in Sturia anno 1807. vel 1808.
1813.  Sammlung krainerischer W6rter.
1814.  Sammlung krainerischer W6rter und Redens-arten.
1817. Nekaj slovenskih besedi, zapisanih na četrtinki pole.
V.  Dovršeni slovar sta popravljala in izpopolnjevala zaeno Vodnik in J. Debevec, kar je Vodnik tudi na robu rp. vedno zabeležil:
Back = huiusque cum Debeliz
BiftVunde = cum Debelz revidimus usque loco
Markt = Deb.
Mergel = Debevz adhuc
Streif '= Debeliz.
VI.  V javnost so prišle vesti o Vodnikovem slovarju po sledečih razglasih v
Brnskem „Patriotisches Tagblatt" (Nr. 63.) 11. avg. 1802. (Ponatisnjen pri Ilešiču.)
„Laibacher Wochenblatt" Nr. XXV.-XXVI. 1806. [Vaterlandische Literatur: „Vorlaufige Nachricht von dem krainerischen W6rterbuche des Herrn Professor Valentin Vodnik zu Laibach" z (zgledi: Auf, Stock, Schlagen.)]
„Intelligenz-Blatt der Annalen der Literatur des osterreichischen Kaiserthums." Nov. 1807.
(Kratka beležka o Vodnikovem slovarju in Kopitarjevi slovnici na str. 194.)
Offizieller Telegraph (Sem. L, Nr. 51.) 27. Junij 1813. („Zur illurischen Literatur". Pranumerationsankundigung und Probeblatt des W6rterbuches).
Literatura:
Viri: a) Vodnikiana v deželnem muzeju kranjskem. — Vodnikova rokopisna ostalina v ljublj. stud. knjižnici. — Vodnikova „Pifmenoft" leta 1811.
b) Jagič V.: Pistma Dobrovskago i Kopitara. 1885.— Novyja pisarna Dobrovskago, Kopitara in drugih jugozapad-nyh Slavjan. (Istočniki II.) 1897. — Janežič A.: Slovenska slovnica, 1854. — Kopitar B.: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karaten und Steyermark, 1808. — N. Pe-trovskij: Pervye gody dejateltnosti B. Kopitara. (Učen. zapiski imp. kazanskago univerziteta. God. L, XXIII. Kazan, 1906.) — Škrabec O. St.: Cvetje z vertov sv. Frančiška. Letnik 1886. do 1895. - „Offizieller Telegraph", 1813. - Va-ljavec M.: „Glavne točke o naglasu kniževne slovenštine." (Rad. knjiž. 132.) — Vidic Fr.: Valentin Vodnik (V. Jagič: Arch. fur slav/. Phil. Bd. 33-24). — Vrhovnik I.: Nekaj Vodnikove ostaline. (Izvestja muzej, društva za Kranjsko. V. 1895.) — (Wolf-) Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar. L—II.