Uredništvo in npravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼sak dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon št. 113.
Št. 64.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 2. junija 1909.
Naročnina listo:
Celo leto................  [2	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Skupščina S. K. S. Z. pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem.
Že leta 1905 se je na v, Mariboru se vršečem zborovanju vseli zvez predlagalo, da se naj enkrat zberemo na Koroškem. Treba je iti med naše koro-tanske brate, kateri vedno huje Sin huje čutijo nasilni pritisk od svojih sodeželanov, Nemcev, vedno z večjimi boji se morajo boriti za svoj narodni obstanek. Zato pa je vse koroške narodne kroge razveselila vest, da bodo imele letos vse S. K. S. Z. svojo letno zborovanje na Koroškem in sicer v Sv. Jakobu v Rožu na binkoštnd pondeljek.
Sv. Jakob v Rožu je lep, prijazen, romantičen kraj, pol ure oddaljen od postaje Pod Rožčico, Znan je išiirjemu slovenskemu svetu tudi po svojih bojevnikih, med katerimi se posebno odlikujeta fi, gospod župnik Ražu n in župan Kobentar. Tukaj so se tedaj zbrali delegati slovenskih izobraževalnih organizacij, da slišijo napredek in delovanje v mindern letu in da si začrtajo pot za nadaljno delovanje. Zborovanje je bilo dobro obiskano, videli smo Štajerce, Kranjce, Goričane, iz Trsta, a da ni manjkalo Korošcev, je umevno. Izmed Štajercev nam je posebno omeniti deželne poslance dr. Korošca, Robiča, Ver-stovšeka,' izmed Kranjcev postajica: dr. Kreka, in Pibra.
Cerkveni del se je izvršil v župnijski cerkvi, katerega se je udeležila tudi Zveza telovadnih odsekov p» dr,. Pogačniku in precejšnjem šifcevilpi uniformiranih Orlov. Po cerkvepem delu so se zborovalci ločili eni v Narodni dom, drugi v gostilno „K lipi“, da se okrepčajo. Nekako okoli ene popoldne pa so se zborovalci zbrali na dvorišču pred župniščem. Velikanski prostor je bil skoraj napolnjen samih zavednih Slovenk in Slovencev, ki so se bratsko menili med seboj, ne glede na to, da1 jih ločijo deželne meje v razne domovine.
Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske in centralne S. K. S. Z., državni in .deželni poslanec dr. Kreki in predlagal predsednikom dr. Brejca iz Celovca, I. podpredsednikom deželnega poslanca dr, Verstovšeka, II. podpre d se dl n,i kom Kremžarja iz Gorice, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Dr. Brejc prevzame predsedstvo in povdarja velik pomen zborovanja, M,nogo pričakujemo Korošci od tega zborovanja, pričakujemo močne opore v našem boju zoper nemški naval. Posebno nam je po-
PODLI^TEK.
Sin.
Spisal V. R.
(Dalje.)
Pred dvema leti je bil zadnjič pri njej. Žalosten je bil, bogve zakaj, — Na njena vprašanja je odgovarjal :
— Mati, — jaz nisem srečen. (—, Ne bodem vam pravil, zakaj ne.
Brez slovesa je potem odšel.
In pričakovala je potem dani za dnevom, da pride še k njej, da se razjoče na njenih prsih in ji potoži svojo bol.
A ni ga bilo nikdar vee potem.
Dolge noči je preplakala za njim, povpraševala je ljudi in dejali so,- da je vesel in srečen. A ona je bila prepričana, da ni.
Od tedaj tudi ni več plačeval zanjo. Živela je v veliki revščini in bedi z Marino in pred enim letom začela prodajati vžigalice ob stopnicah sv. Antona , . .
Večerni hlad je bil že padel na mesto, ko se je vzbudila iz teh žalnih spominov. Mrzlo ji je bilo in tesneje se je zavila v ruto Z nestrpne stjo je čakala nocoj na Marijano, ki jo je vodila vsak večer domov.
Morje je bilo nemirno, zdajpazdaj je pljusknil val ob kamenito ograjo, vrvi po jadrenicah doli v kanalu so se natezale in neprijetno pokale. Nekje aad mestom je zvonilo, zdajpazdaj je drdrala kočija mimo, pritajeno so se slišali koraki mimoidočih in sladki, preširni smehi.
trebno skupno delo, zakaj mnogoteri bi bil rad na Koroškem zdravnik, pa je — Mntar. Le skupno, dobro započeto delo nas more rešiti -ega nemškega navala, ki našo narodno mejo potiska vedno dalje in dalje. Tudi mi smo obmejni Slovenci, potrebni pomoči in; to nujne pomoči. Zato pa vas danes vse, ki ste prihiteli iz raznih krajev drage Slovenije, naj-srčneje pozdravljamo, vas sprejemamo z obema rokama in kličemo: Dobrodošli!
Imensko je pozdravil1 šttajerske poslance dr. Korošca, Verstovška, Robiča, kranjske: dr, Kreka, župnika Pibra, zastopnika Hrvatov, predsednika Z. T. O. dr. Pogačnika in vse navzoče, ki so se v tako častnem številu pokazali na Koroškem. Zatem je oddal besedo ravnatelju Z. Z. in tajniku S. K. S, Z. gospodu Travnu, ki najprej prebere razne brzojavne in pismene pozdrave. Zborovanje je pozdravil ljubljanski knezoškof Jeglič, katoliško - akademiično društvo Danica, Slovenska dijaška zveza, Vipavska zveza, mladeniči iz Sv, Trojice in drugi. Na,to poda poročilo o delovanju centrale v minolem letu. Zveza je založila znake, ki naj postanejo, znamenje vseh članov izobraževalnih društev, včlanjenih pri S. K. S. Z. Mnogo dela in truda, ki pa se nikdar ne poplača, da tudi društveni koledarček, ki ga izdaje že pet let. V tem se bo moralo nekaj prenarediti, ker po dosedanjem načinu ima Zveza vedno le izgubo. Ljubljanska zveza je ustanovila v preteklem poletju 18 novih društev. Tudi mladinska organizacija zelo lepo napreduje.
Za njim je dobil besedo dr. Pogačnik, ki jo orisal napredek telovadne organizacije. Vseh skupaj štejemo danes 58 odsekov in upamo, da še do prihodnje skupščine to število zviša vsaj, na 70.
Uradnik Gospodarske Zveze gospod Volta poroča o vžigalicah. jNaročilo se je dosedaj pet vagonov. Dobička je 621.81 K, kar obstoji večinoma na izterjatvah.
Nato je dobil besedo zastopnik Štajerske S. K. S. Z., gospod dr. Hohnjec. Ista načela, isti cilji, isti vzori nas vodijo po poti krŠČansko-socialne izobrazbe. (Pa ta načela, ti cilji in vzori še niso dovolj udomačeni, naše delo je, da jih razširjamo, jim pridobivamo vedno več in več novih in zvestih pristašev lin sodelavce^. (Kar se delovanja- štajerske Zveze tiče, lahko rečemo, da smo mnogo storili na vseh, socialno-izobraževalnemu delu pripadajočih poljih, toda Še ne bomo mirovali. Sli bomo naprej. Danes štejemo v naši Zvezi 115 izobraževalnih društev
—	Bog ve, morda gre tudi Francelj mimo in Berta mu z nasmehom kaže slepo starko na stopnicah —
—	Oh, Ana, kaj se je zgodilo. Samo da se preveč ne ustrašite, če vam povem!, je začula naenkrat Marijanin glas.
Marijana ji je dala eno roko in ji pomagala vstati, v drugo pa je vzela zabojček.
—	Kaj je, Marijana? — Le povejte!“ S tresočim glasom jo je vprašala, ves nemir, vse pričakovanje, tako nemirno m čudno, je vstalo zopet v njeni duši.
—	Veste, vašega Franceljnu — Marijana se je v zadregi vstavila.
Vroče jo je spreletelo, slabost jo je obšla in morala je zopet sesti na stopnice.
—	Kaj je s Franceljem?, je vprašala s slabotnim glasom.
—	Veste, zdajle popoldne se je dogodilo. Moj fant je videl, ko so ga inesli iz fabrike v bolnišnico. Sklad železa je padel nanj. Ana, pa ne bojte se preveč, morda Še ozdravi, saj ni tako hudo. Bogive!
Zašumelo je krog nje in vse izgjinilo oh teh besedah.
—	Ana! Oh, saj sem dejala, da se vam bojim povedati. Moj Bog!
Te Marijanine besede so jo vzbiudile. Velika žalost jo je prevzela, srce ji je trepetalo v bolesti in solze so ji zalile oči.
Odtod ta nemir, odtod to bolestno hrepenenje po sinu in ono trdno zaupanje, da se vrne gotovo po dolgem — dolgem času vendar enkrat k njej. Odtod njena (goreča prošnja v cerkvi. O Bog in vendar tega ni prosila.
—	Kaj hočete, Ana, tako je — jo je tolažila Marijana.
in samostojnih mladeniških Zvez, posebej še blizu 30 mladeniških zvez. Priredili srno v pretekli zimski sezoni 8 socialnih tečajev, dva do tri dni trajajoče, 'ki so bili povsod častno obiskali. JPa. tudi odsek Zveze, Zveza slovenskih mladeničev, dobro napreduje. V lanskem poletju je priredila 9 velikih mladeniških shodov, letos že 'dva, a razven tega pa pridno vodi po posameznih župnijah. Svojo dobro voljo je posebno pokazala pri letošnjih volitvah.
Posebno pa posveča naša Zveza svojo pozornost obmejnemu delu. Za šentiljski dom se je nabralo closecfaj 5395.54 K. Drujgih dohodkov je 1666.85 K, od katerih se je porabilo za podrobno obmejno delo 358.73 K. !,V tem so vračunjeni tudi dohodki obmejnega koleka, katerega pa še ni plačanega za 927 K 28 v.
Stopila je Zveza z 183. hišami v obmejnih krajih v dotiko in bo to svoje delo tudi nadaljevala.
Za tem je nastopil, živahno pozdravljen, predsednik Z/S. M. Franjo Žebot, ki izroča pozdrave v imenu Štajerskih mladeničev. Dve novici vam prinašam. Lepa zmaga Štajerskega kmečkega ljudstva je tudi zmaga nas mladine in to je vesela novica. 'Ali druga je pa žalostna. Germanski sovrag se z vedno večjo in večjo silo rine v slovenske obmejne kraje, pred vsem v St. Ilj, in ni samo naroden, ampak tudi verski sovražnik. Zato pa lepa hvala vsem, ki kaj pripomorejo k rešitvi obmejnih postojank iz tujih, grabežljivih rok.
C.	g. dr. Ehrlich je poročal o delovan|u koroške S. K. S. Z. Društev šteje 25. Pospešila je ustanovitev Delavskega doma v Podljubelju. V obmejnih, narodno nevarnih župnijah je ustanovila 43 knjižnic z 50 do 60 knjigami.
Urednik Kremžar poda poročila gor iške S. K. S. Z. Društev Šteje danes 51, katero se moro na še podvojiti.
Nastopi Še zastopnica tržaških služkinj in odposlanec strokovnega društva gospod Kos iz Ljubljane.
„Od Boga zdravlje, od Hrvatov pozdravijo.“ S temi besedami nas fje pozdravil zastopnik bratskega naroda hrvatskega, Ö. gospod Petrekovič iz Siska Njegova izvajanja so izzvala veliko navdušenje.
Poročila in pozdravi so bili končani in so prišli na vrsto razni referati. Prvi je govoril dr. Krek o odsekih. Imamo že mnogo odsekov, ki tu več tam manj delujejo in uspevajo. Teh' si danes ne bomo
—	Se ta večer pojdem k njemu v bolnišnico, se je odločila.
Tiho ihte je vstala in počasi sta se napotili domov. 'Dolga, dolga se ji je zdelaj pot in ,le malo je slišala, kar ji je pravila Marijana.
Srce ji je bilo močno, težko je dihala in postajala skoraj na vsaki stopnici.
—	Ničesar se ne bojte!, je govorila Marijana, ki jo je spremljala, saj so zdravniki dobri in vas bodo pustili k njemu, ko izvedo, da ste njegova mati. Kmalu prideve v drugo nadstropje, tam bo nemara. Povprašam. Le počasi stopajte, saj še jaz komaj hodim.
Dolge, dolge so bile stopnice. Okoli je bilo hladno in tiho, le tuintam so se zaprla kaka vrata v gornjih nadstropjih, kak človek je šel počasnih, težkih korakov 'doli, nekje je v presledkih cingljal električen zvonček.
Plah mir je bil naokoli, kakor da bi smrt hodila s tihimi koraki po teh prostorih.
Bogve, morda je že umrl in leži v mrtvašnici, tuj in ubog In ona ga ne bo več in mu ne bo mogla reči nobene tolažljive besede več v slovo. Morda je vse zastonj in je že vsega konec.
Prišli st,a v 'drugo nadstropje. Po dolgem, dolgem hodniku jo je peljala Marijana in potrkala slednjič na vrata.
Z nepopisnim čustvom v srcu je slišala, kako so se odprla vrata. Nekdo je prišel z drsajočimi koraki in Marijana je vprašala po Franceljnu. Ni tunela, kako se je glasil odgovor.
Marijana jo je prijela zopet za roko in stopili sta v bolniško sobo.
Tu je bilo topleje nego na stopnicah, težek vzduh in neprijeten duh po karbolu se je širil po sobi.	(Konec prih.)
ogledovali. Jaz liočem navesti par celo novih odsekov in sicer:
1.	odsek ,za izseljevanje. Tukaj je mnogoter) potnik v velikih skrbeh in se ne ve, kam obrniti. In taki odseki, ki bi bili v zvezi z Rafaelovo družbo, bi potnikom prihranili mnogotere, sitnosti.
2.	zmernostih odsek. Alkoholizem je rak rana našega naroda in je že skrajni čas proti temu postaviti resen odpor, Zato bi naj vsa društva to uva-ževala in to zmernostno gibanje tudi pospeševala.
3.	delavski odsek. (Društva) pa maj posvetijo svojo posebno pozornost delavski organizaciji. (Imamo že nekaj delavskih organizacij, toda še vse premalo za zboljšanje položaja delavcev,
4.	snujejo se naj narodino-obrambni odseki.
Gosp. Kalan posebno priporoča treznosten odsek in pojasni, kako škodo trpi narod od alkoholizma vedno.	!
Nato je govoril deželni poslanec dr. Verstov šek o društvenih domovih. Po mnogih krajih bi se naše stremljenje še bolj razširilo,, a glavno, Ilca/ manjka ornim, ni navdušenje, ampak — streha. Prostora nimajo za svoja zbirališča, svoje prireditve in društva. (Edina odpomoč temu so društveni domovi, u katerih je gospod govornik podal mnogo stvarnih in zanimivih nasvetov.
Gospod Stefe opozarja na obmejni dan, ki ga Podo vsako leto priredile S. K. S. Z. širom slovenske domovine. Prvi tak obmejni dan se naj vrši v St. liju, kar so zborovalci z navdušenjem pozdravili.
Zborovanje se je bližalo koncu, in se je dr. Brejc še enkrat zahvalil vsem, iki so se potrudili semkaj v to dolino, na kar so se zborovalo z živio-klici razšli.
Veleizdaj niški proces.
Dr. Roknič veli, da je priča Mijot Saridža pod prisego izrekel, da se je priča 75: let stari župnik iz Dubice Mihiajl Opačič izrazil, da jet Bosna srbska. Ako so inkriminirane te izjave za obtožene, potem veljajo tudi za pričo Opaciča, ker živita Mojo Hrva-čanin in Ervačanin z njim v neslogi. Predlaga, da se omenjeni župnik ne zapriseže.
Državni pravdnik oporeka temu.
Priča se zapriseže in odgovarja na predsednikova vprašanja, da je imel v cerkvi razobešemo sliko našega vladarja. V tistem času pa, ko se je preslikala cerkev, je izgjinila ta, slika. Pozneje so do* bili sliko v neki shrambi in je naročil cerkovnika, naj jo zopet nazaj na poprejšnje mesto obesi. Erva-canin je to zabrani!. To se mi zgodilo iz mržnje proti vladarju, nego iz osebne mržnje med Ervačaninom in Opačičem. Ravno isto se je dogpdilo tudi v šoli. Tudi tam je izginila slika vladarjeva. Kedaj in kako mu pa ni znano,. Slike kralja Petra je videl raz-obešene pri Ervačanimu in Gliši Vašiču. On pozna kralja osebno še iz istega časa, ko je ta bival za časa bosanskega ustanka v Dubici. Kril se je pod imenom Petrovič ter rekel, da je francoski časnikar, katerega so poslali na mesto ustanka.
Predseknik: Rekli ste,, da ima Mojo sliko.
Opačič: Nisem rekel. Mislim, da to ni nič hu dega, ako ima kdo sliko kralja Petra. Ravno Peter ima veliko zaslug za pridobitev Bosne za Avstrijo. Ako bi ne bilo takrat bosanskega ustanka, bi tudi aneksije ne bi bilo.
Predsednik:	Ali dobiva Mojo) plačo iz Bel-
grade?
Opačič: Tako se govori med ljudstvom.
Na predsednikovo vprašanje, kateri stranki da on pripada, odgovori, da je vladinovec ali član sr -ske samostalne stranke, nakar je splošni smeh izbruhnil med poslušalci. Dalje pravi priča, da se da on obesiti, ako obtoženi narod podžigajo k nemirom in oporeka, da bi on kedaj izjavil, da je Mojo politični agent. Tudi ni res, da bi se klicalo „Živela Srbija.“ Odločno trdi, da se o kralju Petru med ljudstvom ni ničesar govorilo.
Votant Pavišič:	Zakaj pa ne sme Mojo v
Bosno ?
Opačič: Ne vem zakaj. Najbrže samo radi sumnje. Jaz tudi nisem smel v Bose
Votant Čuvaj: Ali ste zasledovali tek razprav v kakšnem listu?
Opačič:	Jaz čitam „Srbobrana“ in „Pokret."
Državni pravdnik: Vi govorite danes v samih protislovjih. Karakteristično je< da ste, prej izrekli, da dobiva Mojo 100 dinarjev mesečno.
Opačič: Jaz sem le rekel, da se med ljudstvom tako govori.
Državni pravdnik: Vi sploh danes nekako drugače govorite. Za to vaše govorjenje se ne da drugače sklepati, kakor da je deloval na vaše duševno razpoloženje terorizem. Mogoče vam je tudi zabranjeno od vaše duhovne oblasti, ker vem, da je na srbske priče bila razposlana okrožnica.
Priča še enkrat izjavi, da je isto tako govoril
v preiskavi.	, .	. .	.
Trgovec Mijo Mutavčič iz Dubice izjavlja, da vlada med Srbi in Hrvati .veliko nesparazumljenje Oovori se tudi, da bo v Dubicf zavladala Srbija. Pravoslavni vedno kličejo in upijejo „Živela Srbija. Glavna netitelja tega gibanja sta Mojo Hrvačanin in Dmitar Ervačanin. Znano mu je, da je bil Mojo v službi Pressbiroja v Belgradu. Ko se je on povrnil iz Belgrada, takrat se je pričelo to gibanje. Sedaj ko
se je pričela ta razprava, je nastal po celi občini
najiepst mn-.
Dalje izprašuje predsednik pričo glede sestankov.	; V
Priča mu odgovarja, da je slišal, da so se taki sestanki obdržavali pri Vašiču in v šoli. Med ljudstvom se govori, da je Bosna srbska in da bo spadala pod Srbijo. Branitelji izprašujejo pričo gle de njegovega političnega prepričanja in sorodstva k doktorjem Krasom.
Raznoterosti.
Slovenski deželni poslanci so imeli dne 1. junija v. Mariboru važna posvetovanja.
Osebna vest. Doktorjem bogoslovja je bil na dunajski univerzi promoviran čl gj. Anton Jehart. Naše iskrene čestitke.
Otvoritev Narodnega muzeja. ; Z velikanskim) težavami se bori4Zgodovinsko, društvo že ti iet, da ustvari štajerskim Slovencem ^zbirko, v kateri bi odsevala preteklost in sedanjost naroda in zemlje, ki je naša domovina. Sedaj je dobilo primeren prostor v mariborskem Narodnem domu in odbor je sklenil, da o priliki velike narodne svečanosti dne 6, junija razkaže dosedaj nabrano zbirko. Otvoritev je le provizorična, ker za popolno ureditev muzeja je treba še več časa in sredstev. Začetek je skromen, a glav. no, je, da občinstvo dobi spoznanje,, česa še nam mhnjka in kar bi se le z nekoliko dobro voljo dalo doseči. Otvoritev se bo izvršila pred veselico ob YS. uri s kratkim nagovorom.
Celjski koncipijenti prav pridno srn,'s. j o po svojih listih gospoda poslanca Terglava. Lani so taičaii: kmet naj voli kmeta, letos pa venomer bevskajo v kmeta Terglava, . ker so ga izvolili z 2600 glasovi kmetje. Liberalna nevoščljivost!
Abstinenca trboveljskih Nemcev; pri • volitvah dne 17. maja t. 1. dopisniku „Narodnega Dnevnika“ ne da mirovati. Žal mu je gotovo za to peščico glar sov; kajti baje so le štirje Nemci šli volit, seveda za narodno-liberafno stranko. , Kot liberalci sploh brez sumničenja ne morejo živeti in vsakoga sodijo po tem, kar, sam misli — wie der Schelm selbst ist, so denkt er von anderen! —, tako tudi trboveljski dopisnik „Narodnega Dnevnika“ dne 25. maja sumniči dr. Benkoviča, češ, da je bil par dni pred volitvam pri gospodu Krassniku v Trbovljah, da ta fakt kaže, kdo berači jza nemške giasove, da je bržkone Nemce naprosil, da se naj volitve vzdrže itd. Poziv-Ijeiuo odgovornega urednika „Narodnega Dnevnika“, da naj vse to v taki obliki ponovi, da se ga bode moglo prijeti prčđ kazenskim sodiščem, kajti tam se bo dokazalo, kot že enkrat glede hrastniških Nemcev, da dr. Benkovič nikdar ni beračil ali prosil za nemške glasove. Gospoda inženerja Kraasnika je le slučajno naletel v pisarni, ko je prišel iskat rudniškega ravnatelja, hoteč ž njim govoriti o strogo rudarskih zadevah; o pridobitvi nemški s glasov) se niti črhniio ni. Toliko je resnice na sumničenju „N,
D.	Kdor še ponovi to trdil--.,, temu st lahko v obraz nove, da laže; zapomni naj si to dopisnik „Narodnega Dopisnika“ in odgovoren urednik „Narodnega Dnevnika.“
Banka, Slavi ja. Iz kmečkih krogov smo dobili sledeči dopis: V zadnji številki smo brali, kako je agitiral agent banke Slavije proti katoliškemu kandidatu. Pri nas smo vsi, ki smo zavarovani pri Sla-viji, sklenili, odstopiti od te zavarovalne družbe, katere nastavljenci najhuje rujejo proti nam.
Po toči oškodovani oDčini St. Ilj in Mislinja. Slovenjgraški okrajni glavar g. pl. Poigher je v soboto naznanil deželnemu poslancu, dr. Verstovšeku, kateri je že v četrtek opozoril glavarstvo o nesreči, da bode glavarstvo storilo takoj vse potrebne korake, da se olajša prizadetim posestnikom bedno stanje. Dr. Verstovšek se je z nova obrnil s prošnjo na namesteiijo, jfla se da nujna podpora oškodovanim posestnikom.
Burši v Celju. Z binkoštno nemško slavnostjo v Celju je bila združena' tudi burševska slavnost. Oblastno so hodili po Celju z raznobarvnimi čepicami in pai s svojimi šmisi, \Svojp nemško kulturo so kazali s lem, da so se pijani vlačili po mestu sem-tertja ter posebno zjutraj nadlegovali ljudi, ki so Šli k službi božji. 'Odlikoval se je v tem posebno nek čudno razsabljan burš, Id je izgledal tako kakor bi bil neposreden potomec gorile. V okolici celjski je bil tepem en burš, ki je izzival s svojim liajlanjem. Celjani so vsadili na čast kulturonosnim buršem v mestnem vrtu burševski hrast. Nemške hiše so bile zavarovane z frankfnrtaricami. Posebna nesreča se n! zgodila.
Občni zbor nemškega Schulvereina se je vršil o binkoštih v Bielitzu. Navzoč je bil tudi nemški ml-nister-rojak Schreiner, ki je obetal svojo podporo,
Novi predsednik češkega narodnega sveta bo postal češki deželni poslanec Zdavky, ker je odstopil bivši predsednik poslanec Celakow,šk:y.
Buška carica jje zopet boljna. Zdravniki so konšltatirali, da ima močno afekcijo srca. Noge so ji močno zatekle. Najbrže bo vsled tega izostalo letošnje potovanje ruske carske dvojice v inozemstvo.
Štajersko.
Maribor. Velika slavnost v prid slovenskih šol v Mariboru, o kateri smo že poročali v zadnji Šte-
vilki, vrši Se y nedeljo dne ,6, junija v Narodnem domu ob vsakem vremenu. Opozarjamo na to vele-važno narodno podjetje in želimo, da bi bil vspeh te slavnosti še sjjajnejši, kakor v prejšnjih letih. Na svidenje torej v prav velikem številu.
Sv. Benedikt. Dne 26. maja je umrla tuka/ vzorna in obče priljubljena učiteljica gospa Terezija From po dolgotrajni bolezni. Po dokončanih cerkvenih opravilih za pokojno je bilo njeno truplo prepeljano v rodbinsko rakev pri Sv. Juriju ob Sčav.
Junaško delo ljutomerskega Sokola. Ljutomerski Sokol je napravil v nedeljo javen nastop v Bu-čečovcih, seveda ne na orodju, ampak kakor je že njegova navada — pri kozarcih. Ko so se ob L uri odpeljali iz Ljutomera, naleteli so v železniškem vozu na člana mariborskega telovadnega odseka. Ta jim je presedal tako, da je trobentač tulil grozne melodije na svoj rog. Človek bi mislil, da je v izveri-njaku. Toda ura odrešenja se bliža, smo si mislili drugi sopotniki, v Bučečovcih bodo ti umetniki izstopili. Toda glej ga, spaka. Ko so ti junaki začeli zapuščati voz, vsipali so celo kopico psovk na našega telovadca, ki je mirno a pomilovalno gledal te oli-kance. Kaj takega so pač zmožni samo surovi Sokoli. Kakor je i,z tega in veliko drug|th slučajev razvidno, pač nimajo Sokoli boljšega opravila, kakor psovati naše ljudi. Skrajni čas je, ■ da ljutomerska okrajna posojilnica odtegne takemu izzivalnemu društvu vsako podporo.
Rajhenburg. Gospod Janez Flis, posestnik v Rajhenburgu, je kupil tukajšnji Spodnji grad za
65.000	K. Tako je prišlo to posestvo zopet v slovenske roke.
Rajhenburg. V naši župniji je zopet zavladal mir. Razburjenost, ki se je pojavila za časa volitev, je polegla, in oblažila' so se uasprotstlva. Pristaši Narodne stranke so jasno uvideli, da se jih je kruto varalo z raznimi obljubami in upi in veselijo se sedaj hote ali nehote s pristaši Kmečke zveze sijajne zmage katoliško-narodnih ; kandidatov ■ v splošni in kmečki volilni skupini. Agitatorji (Naroefne stranke so pač zadnjič pregovorili še nekaj naših’ v kmetov. Kaj ne, gospod Kunej in gospod Senica? V prihodnje bodo celjski doktorji v naši župniji lahko na prste sešteli svoje pristaše, kajti naši kmetje so te gospode spoznali, kaj so, in kaj hočejo. Na limance pa jim ne gredo več.
Rajhenburg. Hujši od volilnega boja .zunaj po župniji je bil boj v trgu. Slo se je za to, ali pokaže naš trg pri letošnjih deželnozborskih volitvah na zunaj katoliško-narodni ali pa liberalno-narodni značaj. Dosedaj je veljal naš trg pred svetom kot strogo liberalen. Da ostane to tudi zanaprej, prihiteli so od vseh strani liberalni tukajšnji pristaši, ki žive sicer razkropljeni po svetu, pa so se pehali od volilca do volilca in obljubljali zlate in nezlate gradove, katere bode izposloval dr. Kukovec v Gradcu tistim, ki mu izkažejo zaupanje in ga volijo. Nadležni so bili kakor muhe, kadar se pripravlja k nevihti, a ob enem tudi ljubeznjivi in prijazni, kakor še nikdar v življenju. Ce se jim je zazdelo, da bi več opravili, so tudi zažugali s to ali ono nevarnostjo. Tod^. zastonj je bil njihov trud, zaman potne kaple na njihovih liberalnih čelih. Brežice, Celje-in Žalec, pa tudi zlata Praga se danes sramujejo neuspehov svojih odposlancev v domovino v svrho liberalne agitacije. Dne 24. maja 1909 je padel trg Rajhenburg za liberalce, dobil je večino dr. Medved. Ako bi ostali nekateri volilci mož beseda, bi seveda bil poraz Narodne stranke še veliko večji. Je pa li njihova neodkritost in njihovo cincanje zdaj sem zdaj tje častno, t.o naj razsodijo sami. Pa naj že bode kakor hoče, dejstvo je, da je Narodna stranka dne 24. maja dobila zaslužen odgovor na tulenje, katero je vprazorila na shodu dr. Kukovca proti pristašem Kmečke zveze. To nam zadostuje za čas, da se zopet vidimo.
Sv. Anton v Leskovcu pri (Rajhenburgu. Novi načelnik krajnega šolskega sveta se baha, češ, da je on izposloval za našo šolo poldnevni poduk. Ko sliši to človek, kateremu je stvar znana, se nehote spomni na basen o sraki in pavovem perju. Nauk v tej basni, gospod načelnik, vam je menda še znan izza šolskih klopi. Kaj ? Znano je tudi, da se je poldnevni poduk dovolil le začasno. Ako se obnese, to je, ako bodo uspehi v šoli povoljni, (tedaj vtegne ostati, sicer pa nastanejo zopet stare razmere. Torej tudi pri morebitni spremembi ne bodete imeli vi, gospod načelnik, popolnoma nič opraviti. Zato le ne preveč skrbi!
Polzela. Dva tukajšnja fanta, pa ne iz krneč-kega stanu, sta Šla na Vransko k sodniji in sta tam pred sodnikom trdila, da jima je Terglav v gostilni, kamor sta šla za njim, rekel: ušiva) poba. Nek mladi celjski koncipijent, prihodnji Farčnikov zet, kakor pravijo, je pritekel tožiteljema na pomoč in liberalna trojica je mislila, da bode Terglavu Bog ve kako kazen naložila. Pravični sod'nik pa je fantom račun prečrtal. Poparjeni so jo mladi odkurili iz Vranskega domov in eden, ki je skoz leta vžival v Tergla-vovi hiši dobrote, je zapisal v nerodni list besede: Hvaležnost pač -ni običajna. Mi mu pritrdimo, ako obrača te besede na sebe.
Trbovlje. Liberalna stranka in nemškutarija eno in isto; kakor drugod Itako tudi vi Trbovljah. Pri zadnjih volitvah so za Narodno stranko najbolf agitirali: Kleidermacher, Sattler, Steiger, Private — m 'drugi ljudje takšne vrste. Nekoga, bi tudi vprašali, kako je z njegovim uslužbencem, ki srna pokvar-
jeno uho? Ta deček je prav pricfno ponoči lepil le* pake ob oasu volitve za Brinarja, Karto in Goriča* na. Govori se, da mu je nekdo na uho povedal prav krepko besedo, a ne z jezikom, ampak z roko. Pa menda niste storili to vi, gospod1, boritelj Narodne stranke! Gospodje učitelji so se ob času volitve še obnašali ure,.gj- mirno.
Zdole pri Brežicah. Dne 12. maja t. 1. so se, kakor smo že poročali, tukaj vršile občinske volitve. Nasprotniki se bodo morali radi rekurza zagovarjati pred sodnijo.
Sprememba posesti. Zakonska Jerič v Krčovini sta prodala svojo posest Birgmeyerju v Mariboru. Vzrok te prodaje je nenadna smrt edinega otroka zakonskih Jerič.
Ljutomer. Binkoštni pondeljek se je vršil občni zbor naše okrajne posojilnice. Med drugim se je imelo voliti novo nadzorstvo. Izvoljeni so bili sami vrli pristaši S. K. Z. in sicer nadzornikom gg.: Jožef Karba, Krapje; Frane Markovič, Cezanjevci; Ognjeslav Škamlee. Ljutomer; Anton Ficko, Sp. Kamenščak; Jurij Panič, Veržej. Namestnikom pa gg.: Jožef Slavic, Cven; Marko Bežan, Babinci; Filip Sršen, Podgradje; Jožef Rožman, Staraves; Peter Lah, Branoslavci.
Podružnica „Zakot“ c. kr. štaj. kmetijske družbe za brežiško okolico ima svoj občni zbor v nedeljo, 6. junija ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Volčanjšeka na brežiškem kolodvoru. — Predaval bode tedaj g. kletarski nadzornik Ivan Bele.
Str. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 6. junija popoldne po večernicah v bralni sobi v župnišča podučen shod, na katerem bo govoril gosp. dr. Turšič iz Maribora. Torej, Križevčani, v nedeljo po večernicah vsi v bralno sobo!
Slivnica pri Celju. S pomočjo vrlih slovenskih dijakov je priredilo naše izborno napredujoče bralno društvo na binkoštni pondeljek prijetno zabavo. Predsednik društva je najprej v lepih besedah pozdravil navzoče, posebno odposlanca S. K. S. Z., zastopnika slov. kat. akad. društva „Zarje“ A. Ogrizka in naše dijake, ki so ves arangement te veselice imeli v svojih rokah. Na vsporedu je bilo tam-buranje, petje, govori in burka „Trije tički." 'Vsi smo se naravnost čudili, kako izborno, so udarjali naši dijaki na tamburice in kako lepo so vmes prepevali. Zato so pa tudi želi zasluženo odobravanje. V imenu S. K. S. Z. je govoril njen odposlanec urednik Cenčič o pomenu ljudske izobrazbe, ki se ima širiti potom naših društev. Povdarjal je tudi važnost obrambnih odsekov v naših društvih. Za njim je govoril predsednik „Zarje“ visokošolec A. Ogrizek, ki je med drugim omenjal tudi, kako velike važnosti bi bila natančna statistika graških Slovencev. Koliko naših fantov in deklet se izgubi v Gradcu tako v narodnem kakor tudi v moralnem oziru! Ko bi se pa vedelo za naslov vsakega, bi jih naši visokošoici poiskali in čuvali nad njimi, da ne izginejo v valovih nemštva. Iz vsake župnije je gotovo več Slovencev v Gradcu. Za naslove tega ah onega posamezniki gotovo vedo. Ko bi tedaj ti poslali te naslove Slov. kršč. soe. zvezi v Maribor ah Slov. dijaški zvezi v Ljubljani ah kar naravnost na akademično društvo „Zarja“ v Gradcu, bi s tem veliko pripomogli dobri stvari. — Obilo smeha je izzvala zadnja točka vsporeda namreč vprizoritev dvodejanske burke „Trije tički“, katero so igrah dijaki. Vsi brez izjeme so izborno pogodili svoje vloge. Posebno so nam ugajali Lončar Štermencelj, krčmar in pa njegova ljubeznjiva ženka Špela, izborna kuharica „golaža“ in suhih klobas. Vsi brez izjeme smo se razhajali s željo, da bi vrh dijaki kmalu zopet prišli med nas in nas iznenadili s kako prireditvijo. Po veselici se je razvila prijetna zabava v gostoljubni hiši gospoda Vebra, odkoder se je še pozno v noč čulo krasno tamburanje in popevanje.
Koroško.
Blače ob jezera. Magdalena. Kovačič, ki stanuje pri Pintariču na Ovčeni, se je dne 17. t. m. sprla zaradi ene kure z Andrejem n Franco Konal-cevo taka hudo, da sta jo t,a dva vrgla na tla in pošteno premikastila,. Pa tudi ona ju je osuvala, dasta polna modrih peg po obrazu. Vsi trije pojdejo se seveda v Beljak zagovarjat. Dobro bi bilo, če bi yse tri sodnija; posedla malo k ričetu, da bi si ohladili malo svojo kri.
Št. Mohor. Na grozen način se je umoril mizar Gansel, ki je bil že dalj časa čudno čemerne volje. Nastavil si je dletivo na prsi in se je dvakrat sunil, zlomil si je najprej rebro, potem pa si je prebodel srce.
Loče ob blaškem jezera. Pri naših šolarjih razsajajo blečice ali ošpice. Šola je zaprta. — Lovci so zapazili, da je v Bertino kočo na Jepici (pod goro Jepo, 21(44 m visoko, z lepim razgledam pb srednjem Koroškem in Gorenjskem) nekdo ulomil. — Naši nemški Slovenci, , 'ali če rajše slišijo:	slovenski
Nemci, po svojem lortšritlih Slovenci, po domače pa nemškutarji, napadajo gospoda Ivana Gajlerja, po domače Ploža, ker je d:al svoj prostor tudi nam Slovencem za gledališčno igro na. razpolago in je pustil celo svojega sina sodelovati. Ker je dal svojo dvorano Gajlerju-Eginerju in Breiteggerju na razpolago, so ga že vsi šteli za Nemca in se sedaj od same jeze grizejo v svoje dolge nosove. Pa, zapomnite si, vi posilinemci, da je bil Gajler-Plož vedno naš in bo vedno ostal naš. — Tudi na vrlega organista se jezite zastonj, ne bo mu škodovalo nič, da ga mažete po svojih listih. Cas je že bil, da je prišel tak spreten vodja naših mladeničev, ki jih izobražuje, na-mesto da , bi j,ih navajal, kakor to drugi delajo, k Pumpanju in kvartanju. Mi kličemo njemu in Pložu krepko- Žive’a! Bog iu o.ani onrato še dolgo!
(Dež j,e šel po vsem Koroškem dne 26. t. m., najbolj pa po gornjem Koroškem, Pa prišlo ga je Š>
vse premalo. Zlasti po spodnjem in po nemškem Koroškem ljudje še vedno tožijo, da je suša in da ne bo tudi letos nič krme. Radi tega so skoraj vsi semnji po nemškem Koroškem prav dobro obiskani. Živine je mnogo, ali preveč mršava is od gladu. Radi tega kupci, katerih pride obii: ;z Tirolov iz Solno-grajskega in Štajerskega, ponujajo za živino te slabe cene. Tako se nam poroča iz Kolač ob Zrji in iz Strasburga. Tudi v Celovcu ni bil semenj diie 17. majnika nič kaj pride. Prignalo se jo 2i(, volov, 149 krav, 28 telic, 204 konj, 48 telet. Kupci so bili iz okolice, iz Solnograškega, iz Avstrije in iz Laškega.
Otmanje. Ignacij Juvan, po domače Gradiš-njak pod Smajdaleno, je bil dne 17. t. m. pa semnju v Celovcu. Ob 6. uri zvečer se je peljal do postajo na Gosposvetskem polju ,z železnico. Tu je pa obsedel do noči v neki gostilni. Ko je še,l po noči domu, ga je pri Majglici napadel nekdo, ki je v gostilni zapazil pri njem obilno denarja, podrl ga je na tla in mu je iztrgal gotovino 600 K in uro.
Šmihel pri Plibrku. Dne 17. t. m. bil je pri nas semenj. Prignalo se je 16 volov, 34 krav, 5 telic, 1876 ovec in 4 koze. Kupčija je bila Še precej dobra. Ovce so šlo po 40—50 K. Kupoval je Tiroleo in GornjekoroŠec.
Trg. Dne 24. maja je bil v Rajhenovi semenj. Izpadel je več kot nesreeino. Prignali so se samo 4 voli, kupcev pa čisto nič ni bilo.
Prevalje. V grof Turnovi tovarni za celulozo je prišel 391etni žagar Janez Lesjak v žago, ki ga jö popolnoma razmesarila, da je bil takoj mrtev. — Semenj dne 21. maja se je izvrstno obnesel. Prignalo se je 6 konj, 150 goved in 1500 ovac ter nekaj koz. Kupčija je bila jako živahna.
Kranjsko.
Mladeniški shod na KrM se je imenitno obnesel. Nedelja, in pondeljek bosta ostala neizbrisno zapisana v spominu dolenjskega ljudstva. Prihod „Orlov“ je bil nad vse impozanten, ifla večer 30. majnika so se zbrali telovadci iz Krke, Smartna pri Litiji, St. Ruperfa, Ljubljane, Št. Vda in Smartna p. Šmarno goro ter med veselim trobentanjem korakali na trg pred župno cerkev, potem pa dalje po vsem trgu. Drugi dan, v pondeljek, so prikorakali dobrepoljski Orli, na čelu jim brata nadučitelj Štrukelj in učitelj Odlasek. Popoldne so nastopili Orli v telovadbi si prostimi vajami in na orodju. Navdušeno ljudstvo je ploskalo pri vsaki priliki. Po telovadbi so se vršili govori. Fr. Terseglav je v navdušenem govoru slavil dolenjsko ljudstvo. Dr. Lenard je s krepkimi besedami ožigosal nasprotnike mladeniške misli in postopanje liberalcev, ki so prodali Slovence s podpisom pogodbe na milost in nemilost Nemcem. Ljudstvo mu je pritrjevalo in čuli so se burni klici: Te je škandal! Sramota! Dalje je izvajal govornik ob burnem odobravanju lepe misli o mladeniški organizaciji, ki bo luč napredka zainesla v zadnjo vas. Popoldne se je vršila veselica na prostem. Na shodu so se ustanovili trije novi telovadni odseki za Dolenjsko. Ljudstvo je z velikim veseljem gledalo Bretanje teh krepkih in čilih Orlov in jih burno pozdravljalo pri njihovem odhodu.
Puntigamska pivovarna kupuje slovenske pivovarne. Aurovo pivovarno je kupila za 300.000 kron. Sedaj se pogaja za delniško, vrhniško in menjgiško pivovarno. Iz Koslerjeve pivovarne misli napraviti pa akcijsko podjetje. Prišel bo; 'torej tisti (čas, (ko Slovenci ne bodo imeli nobene svoje pivovarne. Pomagati bodo morale češke pivovarne s svojim izbornim pivom.
Stoletnica Ljudevita Gaja. C. kr. deželni Šolski svet "kranjski je inicijativo o notranjem šolskem slavju v spomin stoletnice Ljudevita Gaja prepustil ravnateljstvom, oziroma učiteljskim zborom srednjih šol.
Primorsko.
Kolesarska dirka se je vršila zadnjo nedeljo na cesti Trst-Gradiška. Udeležilo se je je 10 društev s 24 dirkači. Tržaško slovensko društvo Balkan ja odposlalo na dirko tri zastopnike, od katerih je eden dospel na .tretje mesto v 14. minutah za prvim, ter prevozil 100 km v treh urah.
Socialdemokrati na liberalnem shodu. V četrtek zvečer je imelo politično društvo Edinost volilni shod v Skorkjlji pri Trstu. Govore liberalnih prvakov so prišli motit socialdemokrati iz Trsta in okrajev.
Nova hrvaška banka se snuje v Spljitu, ki bc upisana pod imenom: Hrvatsko-katoliška banka.
V Gorici se snuje in kuje zopet za novo Šul-ferajnsko šolo. V torek dne 26. majnika je sklical odbor Šulferajna v Gorici shod, na katerem so prva-čili že dovolj znani Wieser, neki profesor goriške realke pod imenom Stenier in potem pa zastopnik Siid-marke za Goriško. Solo mislijo zidati v bližini drž. kolodvora, ker bo namenjena železničarjem državne železnice. Siidmarka je zato dala 4.300 K podpore. Do jeseni bo že Šola dovršena in bo imela takoj dva razreda in otroški vrtec. Slovenski poslanci bi morali zastaviti ves svoj upliv na Dunaju, da bi odpravili Wie ser j a, iz Gorice, ker nif tam radi posebnih zmožnosti za železniško službo), ampak kot delaven (nemškega mostu!
Ogenj v Skednju. V pondeljek zvečer je nastal v Štirinadstropni hiši nad plavžem Vi Skednju ogenj. Prihiteli so takoj ognjegasci iz Trsta, pa niso mogti
dosti opraviti, ker je primanjkovalo vode za gašenje. Hiša je pogorela skoro do tal. Skoda je velika in 16 družin delavcev v plavžu je brez strehe, Vzrok, kako in na kak način da je nastal ogenj, se ne ve.
Razgled po svetu.
Poljedelski pouk pri vojakih. Na Bavarskem so uvedli jako praktično podučevanje vojakov v poljedelskih strokah. Poduk se je dosedaj prav dobro obnesel. Sedaj kanijo tudi v drugih nemških državah upeljati pri vojakih poljedelski poduk, da ne bo zaman proč vržen tisti čas, ko ga morajo prebiti sinovi posestnikov pri vojakih. Tudi pri nas bi bil jako na mesta tak poduk iz poljedelskih strok.
Nov davek na Nemškem. Na Nemškem mislijo ustanoviti nov dohodek državi s tem, da obdačijo vzpenjače. Tozadevna predloga je bila nedavno uložena v nemškem državnem zboru.
čudna zadruga. V Peterburgu so ustanovili slepci svojo lastno zadrugo, katera je bila od trgovinskega ministra potrjena. Zadruga ima namen, priskrbeti slepcem zaslužka. V zadrugi so zastopani razni strokovni oddelki kakor: ščetarji, košarji, pevci, ki pojejo pri raznih veselicah in cerkvenih slavnostih. Ženski oddelek si slnži kruh s kvačkanjem in klekljanjem. Izdelki teh slepcev so najboljše kakovosti in ne zaostanejo za izdelki drugih. Zadruga misli organizirati vse slepce v Peterburgu, ostale pa opozoriti po celi Rusiji, na nelevažni pomen organizacije.
Ameriško brodo V j e, katero je s takim ogromnim številom plulo okoli sveta, se je močno poškodovalo. Jambori so se razklali, jeklene obrambne plošče se odnehale in električne naprave so se pokvarile. Vseh 16 ladij so morali odpeljati v parobrodne delavnice.
Japonski biseri. V zadnjem času so se pojavili na evropejskih trgih v Londonu, Parizu in Hamburgu v ogromnem številu biseri, katere pošilja Japonska v mednarodni promet. Na prostranih peščenih bregovih otoka Sahalina je napravila namreč moderno sestavljene nabiralniee za bisere, katere so se dosedaj tudi dobro obnesle. V teku enega meseca so dobili krasnih biserov v vrednosti pol milijona mark. Biseri so popolnoma čisti, se lepo leskečejo in so precej veliki. Našli so tudi nekaj redkih črnih biserov.
Nova nalezljiva bolezen se je pojavila v Kalabriji in Siciliji. Na sled ji je prišel profesor Grassi, isti, ki je izsledil tudi povzročitelja malarije. Nova bolezen se imenuje „Cala Azar“ in je v Indiji jako razširjena po malih, ušem podobnih mrčesih. Ta mrčes sa najbolj prime psov. Bolezen, ki nastopa najraje pri otrocih, ima neko podobnost z malarijo, mrzlica nastopi, vranica in sleze se razširijo in v največ slučajih nastopi smrt. Ni se še posrečilo đosedaj zabraniti razširjanje te bolezni. Po celi Kalabriji in Siciliji se je ta bolezen že razširila, da še celo v Neapolju je že zahtevala žrtve. S to novo nadlogo se najbolj pečata profesorja Pianeze v Neapelju in Gabbi v Messini.
Mornarji štrajkajo na Francoskem. V Port Nazaire so pričeli stavkati skoraj vsi mornarji francoske prekomorske družbe. Dosedaj stavkajo mornarji na 14. ladijah omenjene družbe. Ladija „Champagne“ katere je komaj dospela v luko je zgubila takoj vse moštvo, ker so vsi prestopili k stavkajočim. Upisani mornarji so se izrekli, da so pripravljeni opravljati službo v Algir in Tunis. Pa-roplovna družba je zahtevala, naj se tudi pošta vzame seboj a mornarji so to zahtevo. zavrnili in sklenili vztrajati v stavki proti pošti.
Štiri jubileje slavi Rnsija letošnje leto. Razun dvestoletnice bitke pri Poltavi se dovršnje letos 150 let bitke Rusov s Fridrikom II. pri Kunersdorfu, nadalje 100 let od zadnje rusko-avstrijske vojske (1. 1809), šestdesetletnica bitke z Madžari pod ViJagošem in kapitulacija Görgeya pred Paskievičem. Poltavsko bitko slavi ruska vojska, med tem ko se ostalih jubilejev spominjajo samo po časnikih. Po glasih ruskega časopisja je jedina Poltavska bitka za Ruse slavna, kjer je veliki genij Petra Velikega premagal močne Švede. On je sprevidel, kaka nevarnost preti Rusiji od zapada. Storila je Rnsija mnogo pogreškov. Znano je, da je po bitki pri Kunersdorfa pruski Fridrik II. zastonj iskal smrti, ki bi ga jedina rešila sramotnega poraza pred Rusi. Zato je pa ruska politika pomagala Prusiji, da se je okrepčala in da je stopila na čelo zjedinjeni Nemčiji. Slične pogreške je učinila Rusija tudi napram Avstriji. Po zmagoslavni bitki pri Vilagošu kjer je Paskievič zmagonosno potolkel“ohoIega Madžara in javil carju Nikolaja I.: „Ogrska se klanja vašemu veličanstvu“, je ta velikodušna odklonil pridobitev Ogrske.
Listnica uredništva.
Št. Viđ pri Grobelnem. V lokalne prepire med našimi somišljeniki se ne spnščamo in zato ne moremo priobčiti poslanega. Najboljše je, da vbo zadevo med seboj uredite. Pozdravljeni I
Izjava!
• Podpisani obžalujem, da sem v torek, dne 18. maja t. I. pred kaplanijo razgrajal ter rabil silno žaljive in grozilne izraze, s katerimi sem žalil č. g. kaplana Fr. Sinko. Pripoznam pa tudi, da tega nisem storil iz lastnega nagiba, ampak nahujskan od gospodov, s katerimi sem tisti dan popival. S tem javno prosim odpuščanja čast. gosp. kaplana, ter se zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega zasledovanja proti meni.
Šmarje pri Jelšah, 27. maja 1909.
Franjo Šket.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Prodajo se nori in stari enovprežni vozi, kakor kočije, faetoni, (lahke kočije) in gospodarski vozi po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vozi v zameno pri Pergler Prano, tovarna vozov, Mühlgasse 44, Maribor.	119
Učilišče in vzgajališče Ketzelsdor^ pri Svitavi (Moravsko) sprejm® deklice, ki se hočejo izvežbati ’ šolski stroki in drugih rečeh, kakor v ženskih ročnih delih, vezanju, pletenju, šivanju, prikrojitvi obleke, rizbi kroja, v modernih jezikih (tudi slovanskih), godbi, kuhanju, likanju, gospodinjstvu itd. Vzga jališče je v gozdnatem kraju in ima radi tega jako zdravo lego. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	118
Veliko posestvo, prav lepo na Spod. Staj. se proda zaradi boleh nosti posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 3 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod M Veleposestvo“ na npravn. tega lista.
92
Iskušen samski organist ob enem tudi cerkovnik se takoj sprejme v Leskovcu pri Ptuju.	111
Ugodna prilika!
40 m ostankov različnega sukna, samo izvrstno blago za löKproti povzetju. Dolgost ostankov: 4 — 16 m. Kanavaz 40 m za 17 K odpošilja PJk Vilhelm, Hrenov ob Metavi, Češko.	114
Pomislite, predno naročite, kako blago dobite! Samo pri meni dobite 40 m kanavasa, oksforda, barhenta ostanke cefirja za 16 K. Dolgost ostankov 6—16 m. H. Breč, tkalnica Nohod.	113
Zelo ugodna prilika!
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Ziianmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče '/2 ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd.^ Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so nsjcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, češko. 40 m najboljšega sukna stane 16 K.	112
Čudo!
50.000	parov črevljev, 4 pari samo 7 K.
Radi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih.
a«“ S. Urbach, Krakov.
Pošilja se le po poštnem povzetja. 107 jggg/ggggttBBBSSSBBBBBBBBBBBtBBBBBBBMBKk,
68 Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
XXXXX Restavracija XXXX£
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, C elje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Na debelo.	Na drobno.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
I)
nemški izdelek,
„Komeniuswebe“
češki izdelek prekaša v kakovosti vsako plat-nino. 1 komad v dolgosti 20 m za samo 13 K pošlje po poštnem povzetju
Karl Berömek, Vamberg
Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj.
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Sepe©, Maribor
Crajski trg iler. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
iiiiiMiiaiMiiiiit
Ü1L1HU
OšUT' Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g g občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g jr posebno altarnih in bandernih slik, križevih po-
tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ ^ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-g ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne g g slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj g jr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih jr ti slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. no ti
V trenutku «n® ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči, ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obme na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalce družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in kulantno izplačilo oškodovanim!
Ignac Božič
narodni krojač y Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
o MeloYatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 88 Svoji k svojim»!
Pohištvo S
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Tovarna za žice in mreže
Kunte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, Specijalitete žičnih žimnic itd.	102
Pozor!	Slovenci!	Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
I SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . Savinsko platno m. . . Vojašto platno m. . . Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri j a tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.