Leto LXXn 5t. 224 PoMnln« plačana » gotovini. m Die Postgebfihi fin BettUL Preis - Cena L 1 i)todjiUt»« • npr*«*) Ljubljana, Kopl«*rjeva »• T«l»«oa H-(l-» U. lieasAnk aaroinlna S5 lit. M ta» lemstvo H Ur. - Cak. ni. LJubljana 10.65* ia aaroinlno ta IMM „ Lnaorat«. tsktjuftn« »aatopjtvi u Oglas* U Italija la InoMmstvai DPI a. A, MIlan o. Rokopise* a« rttftm*. Der feindliche Einbruchsversuch zwischen Emden und Miinster gescheitert Heftige Kampfe ostlich Nimvegen und westlich Venlo — An der Adria-Front starke Panzerangriffe unter hohen Feindverlusten abge-viesen — Durchbruchsversuche von iiber 100 bolschewistischen Schiitzendivisionen in 14 tagigen erbitterten Kiimpfen in Nordabschnitt der Ostfront vereitelt leindliche Re- Ans dem FOhrerhauptquartier, 29. September. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Der Versueh des Feides, durch einen geivaltigen Einsatz von Liiltlandetruppen das Maas- nnd R h e i n - Hindernis in H o 11 a n d zn liberspringen, den West-iva.ll von Norden zu umgehen und zwi-schen Emden nnd Miinster in Dcutschland einzubrechen, ist geschci-tert. Die engiische 2. Armee versucht nnn, den schmalen iiber Eindhoven auf N i m w e g e n vorgetriebenen Angrills-keil nach Westen und Osten zu verbrei-tern. Dabei kam es auch gestern zu hel-tigen Kampien, besonders an der hol-lfindischcn Grenze ostlich Nimvvegen und westlich Venlo. Auch zwischen A n t-w e r p en und Hertogeubosch hat die leindliche Angrillstiitigkeit zuge-nnmmen. Anlangserlolge des Feindes nurden durch den Gegenangrill deut-srher Reserven begrenzt oder beseitigt. Mehr als 40 engiische Panzer blieben ?crschossen aul dem Gelechtsleld liegen. Demgegeniiber traten die beiderseiti-pon Kampthandlungen an der iibrigen Westtront bis nach Meti zuriick. Nachdem der Feind durch unsere Ce-poiangrillo aus dem Einbruehsraum nordlich L u n 6 v i 11 e wieder narh IVesten zuriickgeworlen war, traten die Amerikaner gestern nordlich Nan«y mm Gegenangrill an. Er brarhte ihnen ausser hohen Verlusten nur geringen (>elandegewinn. In dem Vorgelande der West-"Vo-gesen nehmen die Angriiie der Amerikaner und Franzoscn besonders hoi-derseits E p i n a 1 und westlifh B e 1 -tort an Heltigkeit zu. Es kam zu sehr erbitterten und wechselvollen Wald" kiimpfen, die aber nur ostlich Lure zu einer Zuriicknahme unserer Front iwan-gen. Von den Festungen, die im Riicken des Feindes von uns gehaiten vverden, Diinkirchen, Calais mit der Kiistenartillerlegruppe von Kap G r i s N e z . Kanalinseln, Lorient, St. Naiaire, La Rochelle, Gi-ronde-Nord- und Gironde-Siid uird zurzeit nnr Calais angfcgriffcn. Die Kampie hieltrti dort mit grosser Heltigkeit an. An einzelnen Stellen hat sich (ler Feind bis an den Stadtrand heran' gearbeitet. Parlamentare wurden abge-niesen. In den iibrigen Festungen er-giin/en unsere Truppen durch erfolg-reiche Ansliillo ihre Bestande an ^'allen und Verpllegung. In M i 11 e 1 i t a 1 i c n vurde gestern nordwestlich Firenzuola der M o n -te B a 11 i g I i s, der der Feind am Vor-tage gennmmen hatte, umtassend ange-griffen. Es gelang. dio leindliche Be-satzung abzuschneiden und alle Entsatz-versuehe des Feindes zu vcreitcln. An der Adria-Front setzte der Feind seine starken Panzerangrifle auch wah-rend der Nacht und wahrend des ganzen Tages, unterstiitzt durch rollende Luft" angriffe, fort. Die eigenen Divisionen wiesen alle Angrife unter hohen leind-lirhen Verlusten ab und errangen damit erneut einen vollen Abwehrerfolg. Im S ii d o s t e n traten Gebirgsjjiiger gegen die Sowjets zum Gegenangril an, die in die Donauschleile westlich Turn -Severin eingebroclten warcn. Unter Verlust von £00 Toten und 200 Sovražni p^sksss vdora med in iiinstrom se je izjalovil Siloviti boji vzhodno od Nimwegna in zahodno od Venloja — Močni oklepniški napadi na jadranskem bojišču zavrnjeni z visokimi sovražnimi izgubami — Prebijalni poskusi preko sto boljševiških strelskih divizij izjalovljeni v 14 dnevnih ogorčenih bojih na severnem odseku vzhodnega bojišča Fiihrerjev glavni stan 29. 9. DNB. Poročila z bojišč Gelangencn wurden zwti gimenter zerschlagen und eine betracht-liche Beute an Waffen eingebracht. In Mittel - Kroatien nahmen unsere Truppen Schultcr an Schulter mit kroatisehen Verbiinden di e Stadt Banja Luka wieder und stellten damit die Verbindung der seit Tagen dort abgeschnittenen Bcsatzung vvieder her. Schlachtllieger grilfen in W e a t r u -m ii n i e n mit guter Wirkung feindliche Truppenbewegungen und den Nachschub-verkehr an. Die Gegenangriffe deutscher nnd un-gariseher Truppen an der u n g a r i s c h-rumanisehen Grenze zwischen Sze-g e d und Grossvvardein inachten mit Unterstiitzung der deutschen Lult-walle gute Fortschritte. Ungarische Pan-zerjager schossen 17 leindliche Panzer ab. Im Nordteil des Szekler Ziplels setzten sich unsere Verbande unter Aul-gabe von N e u m a r k ohne Icindlichen Druck aul den Maros-Absclinitt ab. An den Kiiinmen der nordlichen W a I d k a r p a t h e n wurden zahlreiche holschewistische Angriffe abgewie-sen und Einbriiche in Gegeustossen beseitigt. Zwisclien dem Nordrand der K a r -p a t h e n und M i t a u fanden keine we-sentlichen Kampfhandlungen statt. Leichte deutsche Seestreitkralte nahmen sowjetische Stellungen an der Ost-kiiste der Rigaer Bucht wiederholt vvirksam unter Feuer. Im Nordabschnitt der Ostfront haben Truppen des Heeres und der Waffen-SS in 14 tagigen erbitterten Kiimpfen, wirk-«am unterstiitzt durch Verbande der Luftwaffe, wahrend ihrer Absetzbewe-gungen Durchbruchsversuche von iiber 100 Schiitzendivisionen und zahlreichen Panzer- und schnellen Verbiinden der Bolschowisten vereitelt nnd dem Feind schwere Verluste an Menschen und Material zugefiigt. Mit dem Ahsehuss von iiber 1000 Panzern verloren die BoUche-wisten iu der Zeit vom 14. bis 27. September den Bestand von 5 Panzerkorps. Jiiger und Flakartillerie der Luftwaffe vernichteten 698 sotvjetisehe Flugzeuge. Fiihrung und Truppen haben sich in di«-ser harten Abwehrschlacht hcrvorragend bewahrt. In nordnorwegischen Gewiis-sern versenkten Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits ein feindliches Schnellboot und schossen vier Flugzeuge ab. Ein eigenes Fahrzcug ging durch Bombentreffer verloren. Im gleichen Seegcbiet wurdcn drei weitcre Flugzeuge durch Kampffahreu zum Absturz gebracht. Die feindliche Enttauschung iiber den geseheiterten Versueh, iiber N o r d h o 1 -I and in Wcstdeutschland einzubrechen, macht sich in vermehrten Ter-rorangriffen gegen deutsche Stiidte Luft. In Mitteldeutschland entstanden starke Schiiden in den Wnhnbezirkcn von Kassel, M a g d e b u r g, D e s s a u u. in mehreren Orten int Raum H a H e -Leipzig. In der vergangenen Nacht grillen britisehe Flugzeuge Braun-schweig an. Die anglo-amerikanisch« Lufttvaffe verlor am 28. September durch Jiiger und Flakartillerie der Luftvvaffc 75 Flugzeuge, darunter 50 vierniotorige Bomber. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Sovražni poskus, da bi z veliko uporabo letalske pehote preskočil oviro, ki jo predstavljata na Nizozemskem Maas in Ren, obšel zahodni branik s severa in vdrl v Nemčijo med Em-denom in Miinstrom, sc je izjalovil. ' Dr|iga angleška armada skuša sedaj razširiti ozki preko Eindhovna proti Ni m we snu zabiti napadalni klin proti zahodu in vzhodu. Pri tein_ je prišlo tudi včeraj do silovitih bojev, zlasti na nizozemski meji vzhodno od Nimwegita in zahodno od Ve nI a. Tudi med Anversoni in Hertogen-bosrhom so se sovražni napadi oja-čili. Pričetne sovražne uspehe smo s protinapadom nemških rezerv omejili ali odstranili. Na bojišču je obležalo nad 40 razbitih angleških oklepnikov. Glede na gornje boje so bili spopadi na ostalem zahodnem bojišču do Me t za manjšega pomena. Ko smo vrgli sovražnika s protinapadom z vdornega področja severno od Lunevilla zopet nazaj proti zahodu, so pričeli Amerikanci včeraj s protinapadom severno od Nnncyja. ( ,-------------, ,, . .. Prinesel jim jc pole* visokih izgub le I prenehni letalski napadi. [Nase divizije malenkostno napredovanje. j so odbile vse nnnade z visokimi lzzu- V predgorju zahodnih V o gezo v I bami za sovražnika ter so dosegle s tem postajajo napadi Amerikancev in Francozov zlasti ob obeh straneh Epinala in zahodno od Belforta vedno bolj siloviti. Prišlo je do zelo ogorčenih in spremenljivih gozdnih bojev, ki pa so nas le vzhodno od Lura prisilili, da smo umaknili našo bojno črto. Od utrdb, ki jih imamo za sovražnim hrbtom v svojih rokah, lo je D u n -kcrqua, Calaisn s skupino obalnega topništva na rtu Gris Nez, Ro kavskih otokov, Lorient a, S t. Na-zaira, La Rochelle ter severne in južne Gironde, napada sovražnik trenutno le Galais. Boji so se nadalje vali tamkaj z veliko silovitostjo. Ponekod se je sovražnik prebil do mestnega roba. Parlamentarce smo zavrnili. V ostalih utrdbah izpopolnjujejo naše čete svoje zaloge orožja in živil z uspešnimi izpadi. V Srednji Italiji smo napadli včeraj severozahodno od Firenzuole Montc Battiglis, ki ga je bil sovražnik zasedel prejšnji dan. Uspel« nam je, da smo sovražno posadko odrezali ter smo preprečili vse sovražnikove poskuse, da bi jo razbremenil. Na jadranskem bojišču je sovraž nik tudi vso noč in ves dan močno nn padal z oklepniki. Podpirali so ga ne- Berlin, 29. sept. Zahodno bojišče: Na približno 14 km širokem rečnem otoku med Arnheimom in Ninnvegenom so so nadaljevali težki boji. Nemški letalci so ponovno silno napadli sovražne sile, ki so iz južnega obrežja Leka brezuspešno skušale, da bi nadomestilo ostanke 1. britanske divizije letalske pehote. Britanski oddelki, ki so jih Nemci s protinapadi stisnili na ozek prostor, so imeli občutne izgube. Nasprotnik je napadal iz Nimwegena proti severovzhodu in jugovzhodu, vendar ni mogel zavojevati nazaj niti ozemlja, ki so ga zavzele nemške čete prejšnjega dne ob železniški progi proti Arnheiipu, niti ni mogel vtisniti močne nemške zaporne postojanke jugovzhodno od mesta. Ti krajevni obrambni uspehi nemških čet so bili večjega pomena, kakor je kazalo na prvi pogled, ker so Britanci zbrali na svojem vdomem področju pri Eindho-venu in Nimvvegenu izredno velike pehotne, oklepniške in topniško sile, da bi po izjalovljenju njihovega zračnega napada s celinskimi napadi odprli vrata v nižjerensko ravnino. Močne, na tem področju zbrane sovražno sile so pritiskale proti zahodu in vzhodu, da bi si pridobile uporabne ceste in s tem zagotovile svoj pohod. Razen brezpomembnih pridobitev ozemlja so se zrušili vsi ti napadi. Prav tako kot z veliko napetostjo pričakovano jiodvzetje proti nizozemskemu področju se je zaustavil tudi sovražni naval na vsem ostalem zahodnem bojišču. Velikopotezni obkoljevalni poskus pri Aachenu so je razpršil v krajevne boje za posamezno bunkerje. Sovražni naval na bojišču pri Eifelu ni prišel preko omenjenih nastopov, čeprav je tudi tu kot na področju Aachena, oživela topniška delavnost. Na mostišču pri Metzu se omejuje sovražnik že več dni na izvidniške suhke in probojni jio-skus vzhodno od Nancyja, v smeri proti zgornji Saari 6e je izjalovil po nemških protinapadih, kjer so nemške čete še v sredo zavzele nadaljnje ozemlje. Samo na področju Epinal-Remiremont se bijejo manjši boji z menjajočo se srečo. Toda tudi tu so nemške čete s protinapadom prestregle napad 7. severnoame- znova popoln obramben uspeh. Na jugovzhodu so prešli planinski lovci v protinapad proti Sovjetom, ki so vdrli v koleno u o h a v e zahodno od Turn Sever in a. Razbili so dva sovražna polka, ki sta izgubila 500 mrtvih in 200 ujetnikov ter zaplenili pomembno količino orožja.' V srednji Hrvaški so naše čete ramo ob rami s hrvaškimi oddelki ponovno zavzele mesto Banja Ln k o in tako vzpostavile zvezo s tamkaj že več dni odrezano posadko. Borbeni letalci so napadli v zahodni Romuniji z dobrim uspehom sovražna premikanja čet in oskrbovalni promet. Protinapadi nemških in madžarskih čet ob madžarsko - romunski meji med Szcgcdinom in Velikim V a r a d i n o m s pomočjo nemškega letalstva dobro napredujejo. Madžarski protioklepniški lovci so uničili 1? sovražnih oklepnikov. V severnem delu Szekler.s kc-ga ozemlja so se odmaknili naši oddelki, ki so izpraznili Ncumarkt, brez sovražnega pritiska na odsek ob M u r e š u. Na vrhovih severnih Gozdnatih Karpatov smo zavrnili številne boljševiške napade ter s protisunki očistili njihove vdore. Med severnim robom Karpatov in Jelgavo se niso vršili nikaki pomembnejši boji. I^hke nemške pomorske edinice so ponovno uspešno obstreljevale sovjet ski postojanke na vzhodni obali zaliva pri R i g i. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so preprečile čete vojske in vojaške SS med svojimi odmikalnimi pokreti v 14 dnevnih ogorčenih bojih z uspešno podporo letalstva, vse pre-bijalne poskuse preko sto boljševiških strelskih divizij in številnih oklepniških in hitrih oddelkov. Sovražniku so zadale težke človeške in tvorne izgube. Z uničenjem preko tisoč oklepnikov so izgubili boljševiki v času od 14. do 27. septembra opremo petih oklepniških zborov. I.ovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so uničili 698 sovjetskih letal. Vodstvo navadni vojaki so se v tej hudi obrambni bitki sijajno obnesli. V severnem norveškem vodovju so potopila varovalna vozila neke nemške spremljave cn sovražni hitri čoln ter sestrelila 4 letala. Zaradi bombnih zadetkov smo izgubili eno lastno vozilo. V istem vodovju so zbil bojni splavi tri nadaljnja letala. Sovražnik je hotel dati svojemu razočaranju zaradi izjalovljenega po skuisa, da bi preko sev. N i z o z e m s k e vdrl v zahodno Nemčijo, du ška z ojačenimi strahovalnimi napadi na nemška mesta. V srednji N e m č i j " je nastala večja škoda v stanovanj skih okrajih v K a s s 1 n , Magde burgu, Dessauju in več krajih na področju Ha 11 e - Leipzig, pretekli noči so napadla britanska le tala Brannschweig. Angloameri ško letalstvo je zgubilo 28. septembra zaradi lovcev in protiletalskega topni štva 75 letal, med njimi 50 štirimotor nih bombnikov. riške armade, ki je hotela razbiti zaporne postojanke pred Burgundskimi vrati ter postavilo z izrabo gorskega ozemlja močan zapah pred sovražnika. Da 60 je po dneh nevarne napetosti posrečilo na zahodu izgraditi novo bojno črto, jo izreden uspeh nemških, z veliko vztrajnostjo in žilavostjo so bo-rečih in z novimi oddelki ojačenih čet. Kljub sedanji razbremenitvi na zahodnem bojišču, si mora biti vsak na jasnem, da bo sovražnik nadaljeval s svojim napadom proti nemški zahodni meji z vsemi razpoložljivimi silami. Na odseku pri Aachenu, na bojišču pri Eifelu ter pri Metzu ojačeno topniško delovanje naznanja skupno z močnimi letalskimi napadi v poslednjih dneh na mesta in prometne napravo nove boje ob Renu. V Varšavi so kapitulirali ob peti obletnici kapitulacije v 1. 1939. uporniki v predmestju pri trdnjavi Mokotov. Nemško čete 6o izvlekle iz razvalin hiš, kleti in kanalov tisoče oboroženih članov odjx>rniškega gibanja ter jih odvedle v vojno ujetništvo. Posedovali so šo mnogo orožja in streliva, toda po 4-dnevnem osredotočenem napadu nemških vojakov je bil strt odpor teh odporniških gnezd in s tem odstraniena nevarnost za hrbet nemškega bojišča. Italija: Tudi v sredo so se ves dan nadaljevali težki t>oji za ceste preko prelazov v srednjih Aj>eninih. Kljub temu, da so uporabili Amerikanci vse raz- položljive sile, so lc na enem mestu široke sbojno črte zavzeli neko višino. Sovražni poskusi za zavzetje neke višino ob prelazu Futa so bili brezuspešni. Na področju Castel del Ria je napadel neko obvladujočo gorsko postojanko, toda napad se jo zrušil v osredotočenem ognju nemškega orožja. Prav tako so so zrušili še pred nemškimi črtami sovražiti sunki iz področja Monte Carnevale proti v/hodu. Tako je prešel tudi ta dan velike sovražne olenzive, ne da bi se sovražniku posrečil nameravani operativni prodor v Padovo nižino. Ko se je izjalovil novi britanski velenapad na jadranskem obalnem odseku v torek s tako izredno visokimi izgubami za sovražnika, je pričel nasprotnik v 6redo zopet z močnimi posameznimi sunki po večurnem bobnečem ognju topništva napadati nemške jioslo-janke. Medtem ko jo bila večina teli probojnih poskusov zopet odbila ti r ko so bili z energičnimi protisunki očiščeni nekateri vdori, se boji severnozahodno od mesta Sant Arcangelo do večera še niso končali. Nemško čete so s protinapadom zopet zavzele od sovražnika prehodno zaseden kraj San Mauro. Nemško topništvo je učinkovito obstreljevalo britanske pripravljalne postojanke. Pri teh bojih se je jx>sebno izkazala 1. j>a-dalsko-lovska divizija, ki je uničila v 27 dnevih 20« britanskih cklepnikov, od i teh 138 v boju iz bližine. »Zastava zaupanja« Berlin 28. sept. Nemčija ima ugodne izglede, da bo uspešno prestala to vojno. Ogromne rezerve, ki jih trenutpo mobilizira, bodo kmalu stopile v akcijo. Treba je le dobiti za to potreben čas. V tem leži tudi velik del vojaških odločitev za zaveznike. Kajti vojna postaja vedno bolj tekma s časom. To ugotavlja minister dr. Goebbels v svojem uvodniku v tedniku »Das Reicht. njem pravi pod naslovom »Zastava zaupanja« še naslednje: »Čeprav je postal plošen vojaški razvoj za naše šan6e neugodnejši, so naši izgledi glede končne zmage še nadalje intaktni. Naša naloga >, da skrbimo, da bo tako tudi v bodoče. Zalo imamo vse možnosti. Jasno je, da z uradnega mesta v tako kritičnem stanju vojne, kot je sedanje, ni mogoče javno razpravljati o vseh vprašanjih, ki so važna za politični ali vojaški razvoj. Kajti prav ona, ki izgledajo najaktualnejša, so zavita večinoma v kopreno vojaških tajnosti. Nam se ni treba pritoževati, da bi nemški narod v izrednih preizkušnjah in obremenitvah trenutnega razvoja kdaj koli iagubil živce. Za to je politično preveč zrel in izšolan. Kot svarilen zgled pa ima pred očmi tudi druge narode, ker vidi, kaj se zgodi z deželo, ki prej preneha z bitko, preden dobi za to potrebno povelje. Ako navaljuje sovražnik na naše meje in skuša doseči vdor v središče Nemčije in s tem v bazo našega vojevanja sploh, potem moramo to preprečiti z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ker se s tem pojavlja tudi vprašanje našega narodnega obstoja, si ne smemo delati nikakih utvar o pomenu odločitev, ki jih bomo sprejeli in ki jih moramo sprejeti v leni obdobju vojne. To velja tako za boj Nemčije proti zahodu kot proti vzhodu. Naše možnosti in naši izgledi danes nikakor niso izčrpani. Naši sovražniki bi dosegli radi čimprej čim konkretnejšo vojno odločitev. Mi jim moramo to na vsak način preprečiti. Imamo ugodne izglede, da vojno z uspehom preetanemo, toda za lo je potreben napor narodnih sil, ki ot>scga ves nemški narod. Sovražniki podcenjujejo Nemce danes prav tako, kot so jih podcenjevali ob pričetku vojne. Ako govore o lahkem in prijetnem sprehodu v Berlin in se delajo, kot da obstaja ta vojna le še iz malenkostnega streljanja, kj pa nikakor ne more spremeniti domnevno že padle odločitve, potem je to prava neumnost, ki ji niti eaiiti ne verjamejo. To trobijo v svet, da bi vzbudili v nas negotovost. Kot često v tej vojni, trdijo sedaj vsakovrstne stvari, o katerih pa sami vemo, da so jih kruta dejstva popolnoma postavila ua laž. Tako bo tudi 6edaj. Vojna je prispela na svojo dramatsko točko krize. Sovražni napori sc ne morejo več ojačili, dalj časa ne l>odo mogli ostali niti na isti višini. Zato je jasno, kaj moramo storili. Sovražnik naj ve, kaj ga čaka, ako hoče napredovati meter za metrom. Danes branimo našo sveto domačo zemljo. Brez strahu in zvesto boino izvedli ta boj. Naša vera v zmago naše stvari je ncoinajana in neomejljiva.< Churchill pred spodnjo zbornico »Nikakih pričakovanj« o Amsterdam 28. septembra. Reuter javlja, da je imel Churchill dane« pred jm>1-no Spodnjo zbornico govor, v katerem se je bavir najprej z boji v Evropi. Bitko v Normandiji je označil kot »največjo posamezno bitko te vojne« ter je izjavil, da se nahaja sedaj v Franciji od enega do treh milijonov zavezniških čet. Po 120 dneh boja znaša razmerje preko preliva prepeljanih angleških in ameriških čet 2:3. Razmerje v Franciji borečih se divizij zna.ša 4:5,5. Doslej je imela Anglija v Franciji fiO.OOO mož izgub, Združene države pa 145.000 mož. Churchill se je zahvalil Združenim državam za njihovo podporo v Evropi in za njihovo mogočno vojno v Pacifiku. V Birmi so doslej jpo-bili« 50—00.000 Japoncev. Churchill je nato opozoril, da ni treba iineti nikakih »velikih pričakovanj« o skorajšnjem koncu sedanje vojne«. Po njegovem mnenju bo trelia še več mesecev lela 19-15., da bodo boji zaključeni. Anglija je mnenja, da je poslala v Pacifik mornarico, ki bo sama sposobna, da »se spopade v splošnem boju z japonsko mor-naricot:. V nadaljnjem teku svojega govora se je bavil Churchill z zunanjepolitičnimi vprašanji. Podčrtal je, da zveza Anglije, Sovjetske Rusije in Združenih držav proti Nemčiji ni bial nikdar tesnejša, kot je sedaj. Dejal je, da sme Sovjetska Kusija upravičeno zahtevati britansko podporo pri ozemeljskih spremembah oh poljskih mejah. Sovjetska Rusija je upravičena, da ima na svojem zahodnem krilu važne meje in »prijateljski narod«. Zato računa, da bodo predsednik poljskega emigrantskega oosreden konec vojne, marveč nasprotno pozivajo prebivalstvo Sovjetske zveze k zvišanim vojnim naporom. Sovjeti se pripravljajo na nadaljnjo dolgo in trdo zimo. »Daily Mail« o Italiji Stockholm, 29. 9. Posebni dopisnik lisla >Daily Mail« Edwin Teltow izraža v nekem svojem poročilu iz Italije mnenje, da bi tam, če bi se vojna jutri končala, v enem tednu izbruhnila državljanska vojna ali revolucija. Že sedaj se nahaja vsa dežela v nevarnem stanju potlačenega vrenja. Teltovv dokazuje svojo trditev s Številnimi nemiri v Rimu in drugih krajih Italije, ki so celo sedaj med angloamc-riško zasedbo na dnevnem redu. Nagrada za pogumne vojake Budimpešta. Pravkar objavljena vladna uredba določa, da bo dobil vsak pripadnik madžarske vojske, ki bo uničil ali zaplenil sovražni tank, 5 katastralnih oralov zemlje v 15 dneh. Ako bi dotični borec padel v beju proti sovražnemu oklepniku, dobe njegovi bližnji svojci prav tako v dveh tednih 10 oralov. Kratka poročila Madrid. Nevtralni diplomati iz Vichy-ja so prispeli v Pariz. Ker pri de Gaullu niso akreditirani, veljajo, kot javljajo severnoameriški dopisniki, za »civilne inozemce«, ki si bodo morali dobiti pri francoskih oblasteh najprej dovoljenje za bivanje in ki nimajo nikakih pravic, da bi uživali priviligirano postopanje. Stockholm. Bivši finski ministrski predsednik Hackzell, ki ie bil kot ena-no v Moskvi kot predsednik finske delegacije in ki ga je tam zadela kap, je bil v četrtek popoldne prepeljan z nekim sovjetskim letalom v Helsinke, kjer so ga prepeljali v bolnišnico. Berlin. V zvezi s svoječasnimi anglo-ameriškimi glasovi, ki jih je bil precej navajal tudi švicarski tisk, da je namreč možna »preskočitev« zapadnega zidu, poroča londonski dopisnik »Bunda« v četrtek, da se je mnenje britanskih krogov popolnoma spremenilo. Dopisnik piše, da označuje danes »Times« govorice o »preskočitvi« zapadnega zidu. ki so se bile pojavile v angleškem tisku zlasti ob pričetku nastopov v Nizozemski, kot »prazno govoričenje«. Madrid. Kubanski senator Šantiago Rey je prestal po poročilu EFE-ja iz Havane prvi dvoboj s pištolami iz skupne serije tridesetih dvobojev, ki jih je bil napovedal narodnim poslancem zaradi očitkov, da je prišel na svoje mesto z goljufivim potvarjanjem volilnih rezultatov. Prvi dvoboj s poslancem Mar-tinezom Fargo je potekel za oba udeleženca brez poškodb. »Goriški list« od 23. septembra prinaša zanimiv dopis zavednega Slovenca z Banjške planote. Iz tega dopisa posnemamo: Ce bi se pred domačimi zatiralci, komunisti, smeli izražati vsaj toliko svobodno, kolikor smo se smeli v 25 letni dobi tuje vlade, smo prepričani, da bi bila naša planota že zdavnaj očiščena ko-munialične kuge. Tako pa ee je ta rdeča kuga globoko zajedla v nekatere naše družine, ki hlepe po oblasti in po moči. Te družine so dale našemu ljudstvu na Banjškl planoti celo vrsto ovaduhov, bi-ričev in rabljev jastnega naroda. Slovenstvo je v hribih ostalo neomadeževano Marsikdo ne ve, kako je boljševizem krvavo razsajal nad podjarmljenim ljudstvom na naši planoti. Banjška planota je ena izmed tistih redkih slovenskih okrajev, kjer komunisti nemoteno divjajo in tulijo, kakor podivjane zveri pred poginom. Ves svoj srd pa znašajo nad ubogo slovensko ljudstvo, ki si v svoji revi ne zna pomagali. Nekateri, ki vedo, da je vsa Banjška planota v rdečem objemu, ne vedo pa, kako slovenski narod v tem strašnem objemu trpi in si želi rešitve, mogoče obsojajo naše hribovce z Banjške planote in celo dvomijo o naši trdnosti. Toda tisti, ki dobro poznajo Banjško planoto, njeno trdno6t, žilavost in zvestobo slovenstvu, vedo, da drugače biti no more. Dolinci in celo Goričani dobro vedo, kako je tudi v najtežjih urah v preteklih 25 letih odmevala po naših vaseh na Banjški planoti nepokvarjena slovenska narodna pesem in nas dvigala v upanju na dan rešenja. Se se spominjamo, kako so se Dolinci in Goričani čudili: »Se nam zdi, da smo prišli na Kranjsko,« ko so ob priliki raznih krajevnih 6lovesnoeti prišli med nas. ... zato rdeče tolovajstvo v hribih nima trdnih tal Ce smo v preteklosti ohranili naše narodne svetinje neomadeževane in bili — mirno lahko rečemo — zgled slovenstvu, toliko večja in močnejša jo naša volja, otresti se tudi domačih izdajalcev, ki nam ne uničujejo 6amo naše narodne svetinje, ampak prežijo tudi po našem najdražjem zakladu, po naši veri v Boga, po sreči, ki jo prinaša družinska skupnost. Kakšni so pravi cilji zločinske komunistične OF pri nas, ni treba več razlagati. Zadosti je, da pogledamo ljudi, ki tvorijo OF in njihova dejanja, pa nam je takoj jasno, da je sam satan razpletel svoje mreže in razlil svoj be« po Banjški planoti. Ko se Je dobro znani mladič Arkadij po zaslugi svoje divjaške krvoločnosti, pokvarjenosti in veeh slabih lastnosti, ki jih pa — kot kaže — komunisti visoko cenijo, povzpel na precej visoko mesto rajonskega odbornika in začel mlatiti prazno slamo iz svojih možgan na vseh mitingih po Banjški planoti, je našim vernim hribovcem taikole razlagal: »Do danes smo imeli svojega Boga gori — in je pokazal proti nebu — od danes naprej je naš Bog na zemlji. Vera ni potrebna, proč s farjem!« To je govoril po vseh mitingih znani mladič Arkadij, po domače Dugar iz Dola pri Kalu. Kaj je nam vernim Slovencem z Banjške planote treba še drugih dokazov. Zatekli eo se k terorju Danes, ko nas hinavska OF z nobeno barvo ne more več varati, najmanj pa s slovensko, se je v ljudeh dvignil odpor proti rdečim zatiralcem. Vsa vemo, da se ta mladi zločinec, mladič Arkadij, ne bo mogel oprijeti drugega poklica, kot da bo postal rudar v kakšni sibirski podzemeljski jami, če mu bo čas dopuščal pobegniti pred roko pravice. Saj po vrhu vsega zatiranja in vseh krivic, ki jih je prizadejal slovenskemu ljudstvu na Banjški planoti, teži njegovo vest še odgovornost za veliko število umorov. Pri svojem zločinskem delu si je naropal blaga za nad 80.000 lir. Ko je odpor ljudstva proti njemu le preveč naraščal, ga je »poštena« ofarska oblast klicala na odgovor in moral je pred njihovo »sodišče« v Cepo-van. Toda, čujte in strmite, kaj 60 mu pri tem sodišču očitali: ne da je moril, ne da je ropal, ne da je zatiral slovensko ljudstvo na Banjški planoti; edina krivda, ki eo mu jo očitali, je bila ta, da so Pomen verskih vrednot za družabni red (Mnenja treh socialistov.) Med jiravicami poedinca in pravicami družbe more priti do trenja in nasprotovanja, ako se v teoriji in praksi ne poudarja pravo soglasje med obojnimi resnicami in ako se za to soglasje tudi ne skrbi. Krščanstvo, oziroma konkretno Cerkev, zato spravlja v sklad medsebojne dolžnosti in pravice: svobodo s pokorščino avtoriteti, dostojanstvo posameznika z dostojanstvom države; človeško osebnost državljanov in predstojnikom dolžno pokorščino s službo tistih, ki so izkazani predstavniki božje oblasti; urejeno ljubezen do sebe, rodbine in domovine z ljubeznijo do drugih družin in narodov, osnovano na ljubezni do Boga, Očeta vseh, ki iz njega vse izhaja in ki morajo po njem kot svojem zadnjem cilju vsi težiti. Ta nauk ne trga vsaksebi upravičeno skrb za časne dobrine in delavno skrb za večne dobrine, pač pa podreja minljive dobrine neminljivim po Kristusovih besedah: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo se vam bo navrglo« (Mt 6, 33). Zato nikdar ne pušča v nemar človeških reči, ne nasprotuje sveinemu napredku in časnim udobnostim, marveč jih S« Jfo pameti podpira in pospešuje. kolikor najbolj more. Cerkev seveda ni nikoli podala kakega podrobno izdelanega tehničnega načrta za gospodarsko socialno delo, ker to ni njena naloga; pač pa je podala poglavitne obrise in smernice, ki jih je kajpada mogoče uporabljati na razne načine, {irimerne časom, krajem in narodom, ;i pa vendar kažejo varno pot, po kateri morejo države priti v bolj kulturno in bolj srečno dobo. Nauka Cerkve o osrednjem položaju človeške osebnosti v svetu in o njenih odnosih do družbe predstavlja vrednoto, ki ima izredno velik pomen za družabni red, da, naravnost usodno važen pomen. Ce se bo bodoči družabni red gradil po načelih tega nauka, bo vodil v srečnejšo bodočnost; če pa se bomo od njega odmaknili, bomo šli novi katastrofi nasproti. Nauk pa ni edina vrednota, hi jo vera nudi družabnemu redu, marveč so še druge, ki pa jih seveda morejo pravilno umevati samo tisti, ki vero dobro poznajo in jo tudi, kakor pravimo, prakticirajo. Te vrednote^ so: versko navdušenje, ki se ne straši nobenih težav; nesebična ljubezen do bližnjega, ki more doseči nedopovedljivo visoke stopnje; zgled Kristusov in svetniških oseb, zlasti pa nadnaravna stvarnost milosti božje, ki vliva verniku moči, da more brez škode za svoj duhovni elan prenašati težave vsakdanjega življenja. Te vrednote so iz slabotnih ljudi ustvarjale heroje nesebične ljubezni do bližnjega, ki se jim mora čuditi vsak, ki jih pozna. Ustvarjale pa so te vrednote tudi komunitete in dobe, ki so se zelo bližale idealnemu družabnemu redu. Če povsod ni bilo tako in če danes ni tako, ni vzrok na teh vrednotah, marveč na nas ljudeh, ki nismo z njimi in po njih ustvarjali družabnega reda. Zaključiti moremo na kratko takole: Nista imela prav Marx in Lenin, ki sta vero ozmerjala z opijem in jeru-šom, marveč sita pravo zadela Albin Prepeluh in Hans Miiller, ki sta trdila, da je vera velik družbotvoren činitelj. To je krščanska vera dokazala nele v zgodovini Evrope in našega naroda posebej, marveč je taka tudi po svojem bistvu. Vera je činitelj, ki ga družnbni red absolutno ne more in ne sine pogrešati, če hoče biti zadovoljiv, človek, ki izgubi verske in etične vrednote, podivja in prav isto s« zgodi z družabnim redom. SfMiJEG vse tiste vasi, kjer je prirejal mitinge, postale »belogardistične«! NI čudno, saj jo e svojim ravnanjem vzbudil zadosti odpora v ljudstvu in zaradi 6voje neumnosti zadosti jasno razkril brezbožne komunistične cilje. Za to njegovo krivdo, ki je prinesla rdečemu »osvobodilnemu« gibanju na Banjškl planoti veliko škodo, jo bil obeojen na mesec dni prisilnega dola, ki ga je kot jesenski pitanec prestal v kuhinji komande mesta v Čepovanu... Brezna polna mrličev Vsem tistim, ki morda še bolehajo na rdeči kužni bolezni, bi želeli samo to, da bi si V6aj enkrat površno ogledaH sledove rdečega divjanja po Banjški planoti: v grmovju in v breznih, med Ravnami in Dragovlco. povsod bodo našli nepo-kopana trupla nedolžnih Slovencev. V globini pri Lakvah, kjer je bila komanda VOS-a so celo psi gostijo z ostanki Človeških trupel. Enake žalostne sledove komunističnega divjaštva boste našli v Zgorelcu, na Rojčevem hribu, na Bolniku, Jelenku, Velikem vrhu, Zatomnom, v prvem breznu nad Kalom, v Graških jazbinah in še in še. Iz Lokavca in Cepo-vana, kjer so Imeli rdeči morilci svoje oporišče, naj omenimo samo Jurjevo in Grosarjevo brezno. Brez vrvi in brez posebnega raziskavanja boste našli — ne našli — spotikali se boste ob sto in 6to žrtev. Videli boste samo na pol zagre-bena in celo nepokopana, na zverinski način mučena in pobita telesa naših bratov in se6trž po krvi in po veri. Nedolžne žrtve Ce ne častite samo boljševiškega boga, ki je rop, požig, umor. Če je v vaših srcih še količkaj človeškega čuta, Če ste U naše mračne preteklosti ohranili 6amo iskrico slovenske narodne zavesti, vas morajo ganiti naše tožbe nad brezbožnim komunizmom, ki nam v čairu, ko 6mo tipali na zarjo lepših dnii, prinaša najhujše prekletstva Morali boste spoznati, da sta naš odpor proti rdečemu nasilju in naša neomajna vztrajnost in odločnost proti najhujšemu uničevalcu slovenskega naroda, proti komunizmu, organiziranemu v OF, posledica naših jasnih spoznanj. Prišli smo do teh spoznanj po naši krščanski veri in po naši slovenski narodni zavesti, pomagali so pa nam do tega spoznanja komunisti s svojimi umori, ropi in vsem nasiljem, ki so ga razlili po naši Banjški planoti. Neizbrisni 60 sledovi zločinstev, ki jih vršijo komunistični ofarski terenci nad našim ubogim ljudstvom. Pravica, ki ho te zločince gotovo doletela, jih bo po nji-hovih delih neizprosno sodila in kazno-vala. Prav nobena laž jim ne bo mogla pomagati. Močnejša od vsake besede so dejanja in ta jih obtožujejo. Ce sedaj kljub umorom, ki so Jih izvršili pred našimi očmi, hočejo na zvit, hinavski način prikriti svoja zla dejanja, jim moramo reči, da nismo tako slepi, kakor so slepi ti terenski izrodki, ki samo glavo v pesek vtaknejo kot noj in mislijo, da jih nihče ne vidi. Vprašali bi znano terenko iz Kanalskega, ki zna lako nedolžno vprašati: »Kdaj so pa komunisti še koga ubili?«, — kdo so bili tisti, ki so na divjaški način mučili, razmesarili in pobili naše mučenee, ki jih ta terenka dobro pozna, da ne štejemo mučencev iz dru-gib krajev. Morda se ji bo vendar le vzbudila njena rdeča vest, če jo spomnimo na imena, kot so: Bucik Rafael, Ma-don Janez, Breščak Alojzija, Petrov6i{ Evgenij, Suligoj Rafael, Vončina Peter, Pertovt Anton, Pertovt Zofija, Pertovt Ivanka, Pirih Jožef, Okroglič Stanko, Bre-mee Viljema, Vinja Viljema, Gorjup Štefanija, štrukelj Jožefa, Bavdaž Stanko, Pavšič Alojzij. Ce jo spomnimo na ta imena, nam jih ne more utajiti, 6aj ve, da smo te gnusne zločine nad te(ni ne-dolžnimi Slovenci videli na lastne oči. A tedaj ta terenka pobesi oči in v zadregi oidgovori: »a... teh smo ubil me-druj ja ma so bili zdajauc«. Jasna pot ▼ bodočnost Vsak Slovenec, ki je te nedolžne žrtve poznal, se bo prav rad »umazal« z istim izdajstvom, kot so ee umazali ti zavedni Slovenci, in jim bo zvesto sledil. Prav ob teh svetlih vzorih nam je postalo jasno, da so le tisti pravi, zavedni Slovenci, ki jih komunistična 0F proglaša za izdajalce. Ti so bili vsako uro pripravljeni seb žrtvovati v blagor slovenskemu narodu. Naša pot v srečnejšo bodočnost je edino le ta, da ob teh svetlih vzorih vztrajamo in uničimo tiste, ki so vsak čas pripravljeni žrtvovati naš slovenski narod v korist sebi in azijatskemu boljševizmu. To je lastno prepričanje tieočev in ti-sočev hribovcev z naše Banjške planote, na katero že leto dni sije krvava zarja boljševiške »svobode«, ki nam jo prinaša komunistična OF. Borcu Ruparčiču Karlu v spomin Pri opravljanju 6lužbe domovini je v nedeljo, 24. sept., ob 5 pop. v bližini vasi Butajevo nad Sv. Joštom padel domobranec Ru-paržič Karel iz vrhniške čete. Rodil ee je 1. 1922 v Travniku pri Loškem potoku. Zapušča mater, sestro in brata-domo-branca. Oče mu je že več let v Kanadi zaposlen. Karel je bil blag in dober fant in prvi protikomunistični borec. Že ko se je snovala Legija, je bil prvi med njimi. Pozneje je bil pri udarni skupini in doživel oni usodni 8. sept. 1943 s po-toško legijsko posadko na Blokah. Ko se je ustanovilo današnje domobranstvo, je bil prvi med našimi fanti. Povsod so ga njegovi soborci zelo ljubili, saj je bil res tako miren, pošten in razsoden fant. Da je bil res eden od najboljših, priča njegov pogreb. Zadnjikrat so se vrhniški domobranci poslovili od njega v svojih prostorih, kjer so mu njegovi soborci držali častno stražo. V torek, 26. sept., ob 9 se je razvil pogreb na farno — vojaško pokopališče na Vrhniki. Naprej je strumno in umerjeno korakal častni vod s poveljnikom Cvetko-vičem na čelu. Pogreba se je udeležil Oficirski zbor vrhniške posadke z g. majorjem Lemanom na čelu. Sprevod je zaključilo vojaštvo vrhniške posadke in mnogo domobrancev, ki so prihiteli od povsod, da se poslednjič poslovijo od ljubljenega soborea. Pri odprtem grobu se je v klenih besedah poslovil od pokojnika g. major Leman in domobranec, sošolec, njegov rojak, ki je v poslovilnih besedah izvajal: Dragi naš soborecl Tudi ti si slišal ta krik naše velike slovenske matere in prišel med prvimi na okope. Pustil si dom, tvojo ljubljeno zemljo v lepih po-toških hribih, svoje drage, in prišel, da s puško ubraniš domovino pred navalom brezbožnega komunizma. Poznam Te dobro kot borca, od mladih nog si mi bil drag prijatelj, vse tja od šolskih let do Legije in domobranstva. Miren si bil, tako blag in dober. Kako strašno bo plakala tvoja mama, sestra in bratec, ko bodo zvedeli, da te ni več. Tudi nam, tvojim sorojakom in tovarišem se krči srce v bolesti za teboj. In ti zvesta zemlja, zemlja slovenska, ki kriješ v sebi toliko grobov, ki so en sam velik grob padlih za svetlo resnico — čuvaj ludi ta grob — saj je tudi ta grob grob borca — junaka ža tvojo rešitev. Iz gospodarstva Zamenjava kosti za cigarete. Na Hrvatskem je bila vpeljana oremija za zbiranje kosti. Zbiralci kosti dobe za 100 kg oddanih kosti 200 cigaret. Finska odstopi rudnike niklja. Ozemlja Petsama, ki jih bo morala Finska odstopiti Sovjetski zvezi, so najbrže tudi rudniki niklja, javlja britanska poročevalska služba. Ugotavljajo, da imajo Sovjeti mnogo interesa, da dobe te rudnike v avoie roke, Iz Gorice Tolmin jim je trn vlpeti. Posadka slovenskih narodnih stražarjev je »tovarišem« posebno v želodcu. Na vSe" mogočo načine bi jih radi spravili s poti. Najprej so ee jim prezirljivo posmehoval!, potem so jih napadali z orožjem, uspeha pa niso dosegli. Nasprotno! Postojanka 6e je krepila, območje njenega delovanja se je širilo. Zato so poskusili s peklenskimi stroji. Tudi ti morilski naklepi eo spodleteli. Potuhnili 60 6e in začeli vrivati med poštene fante izprijene petokolonce. Zopet niso dosegli zaželenega cilja. Slednjič so ee ponovno zatekli k orožju. Pretekli teden so kar dve noči napadali postojanko. BaLi smo se, da jim bo namera uspela. Tudi ne! Tolmin še stoji, ne morejo ga uničili ne z bojem na z lopovščino in ne s plačanimi morilci. Jeza jih grabi, pa se eedaj tolažijo z lažmi. Po vsem Goriškem eo raznesli vest, da je tolminska posadka zbežala. Mi jim te tolažbe ne zavidamo: naj 6e le smešijo naprej! Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30 ŠPORT TRETJE KOLO BO TUDI ZANIMIVO V nedeljo se bo zavrtelo tretjo kolo v tekmovanju za 25 razpisanih žog. Zanimanja občinstva postaja od nedelje do nede-lje večje ln je obisk kljub odpovedi nedeljske derby tekme med Ljubljano in Herme-som privabil na Igrišče kar zadovoljivo Število prijateljev nogometne igra. Tudi za prihodnjo nedeljo bo odpadlo zanimivo srečanje med Hermesom in Iztokom, ker prvi, pojačan z nekaterimi igralci Iztoka gostuje v Beljaku. Kljub temu pa bodo nedeljska srečanja zanimiva. Tako bomo gledali v razredu najboljših zanimivo srečanje med najslabšima nasprotnikom« tega turnirja Vičem in Žabjakom. Ta tekma bo skoraj gotovo odločala, kdo bo zasedel pri končnem plasmanu zadnjo mesto. Slo b° torej za res in borba bo vroča, saj so bile tekma med obema že od nekdaj zelo zanimive. Višek nedeljskega sporeda pa bo tekma med Mladiko in Ljubljano. Ljubljansko moštvo poznamo in bo svoje prilatelje, pa tudi vse gledalce gotovo zadovoljilo. Mladika so je v dozdajšnjib turnirsklb tekmah kar dobro držala tn je dala tudi lepo tehnično igro. Prav gotovo se bo tudi v nedeljo močno upirala svojemu nasprotniku. — Tekme si bo vredno ogledati. — Tudi mladinski spored je zanimiv. Opozorimo naj 1® na juniorsko tekmo Mladika : Ljubljana ter Hormes : Vič. — Nedoljski spored je takle: ob 9.30: Hermes jun. i Vič jun., oh 10.30: Korotan : Zabjak jun., ob 13.45: Mladika Jun. i Ljubljana Jun., ob 14.45 Zabjak : Vič, ob 16.15: Mladik^: Ljubljana. SK Žahjak. Mladina naj bo v nedelja, I-oktobra, ob 10 na tgrlšču SK Ljubljane, d« odigra tekmo s SK Korotanom ob 10.80. Jereb sigurno. — I. moštvo naj bo ob 14 n« SK Ljubljani: Igramo s SK Vičem ob 14.30. Fozlvam vso, da ne zamujajo. — Načelnik- Banjaluka zopet v nemških rokah Beograd, 29. septembra. L>NB. Z za-nosnim nastopom so osvobodile močne nemške skupine bosansko mesto Banja Luko, ki so jo bile zasedle komunistične tolpe. Po zlomu žilavega sovražnega odpora so dosegle nemške čete močno razbito mesto ter so osvobodile nemško posadko, ki je bila od 19. septembra obkoljena v trdnjavi. Komurfisti, ki so se branili s svojimi najboljšimi oddelki, so imeli v boju z nemškimi okleponiš. grenadirji in posebnimi oddelki težke krvne izgube. Nemci so zaplenili mnotro orožja in materiala. V boje so posegli s dobrim uspehom tudi Borbeni letalci. Junaško posadko trdnjave so oskrbovali med obkolitvijo iz zraka. Banja Luka je sedaj zopet trdno v nemških rokah. Beograd. Nemškim gorskim lovcem se je po zmagi nad močnejšimi sovjetskimi silami, ki so jih vrgli s področja pri Negotinu v severni Srbiji zopet nazaj preko Donave posrečilo, da so iztrgali sovražniku tudi Brzo Palanko. Nadaljnji nemški protiukrepi proti so- vjetskim poskusom prekoračitve Donave so v teku. Beograd. Nemške čete so v boju z bolgarskimi četami in komunističnimi tolpami iztrgale slednjim Strumico v južni Macedoniji. Sovražnik je imel visoke izgube ter je pustil na bojišču 31 strojnic in 4 metalce granat. Stockholm. Moskovska poročevalska služba javlja, da govore v tamkajšnjih krogih inozemskih novinarjev o bližnji preosnovi romunsko vlade. Pričakujejo, da bodo dobili komunisti kar tri ministre. Kaže, da deluje preizkušeni sovjetski stroj v Komuniji že s polno paro. Berlin. Ob priliki četrte obletnico trojnega pakta so izmenjali Fiihrer, Du-ce, Tenno in japonski ministrski predsednik Koiso pozdravne brzojavke, v katerih je prišlo do izraza neomajno prepričanje v zmago držav, ki so zdru-zene v trojnem paktu. Istočasno so si izmenjali brzojavke nemški zunanji minister von Ribbentrop, Duce in japonski zunanji minister Šigemicu. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Jerica Vrhovec. Po kratkem trpljenju je preminula gospa Jerica Vrhovec roj. Mrzlikar, vdova po železniškem uradniku. Blago mater bodo pokopali v soboto 30. t. m. ob štirih popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. — Naj rajni sveti večna luč, vsem njenim dragim naše iskreno sožaljc. Spominčica na grob Sedejevi Pavli, učiteljici v Grahovem Bilo je 80. septembra 1943. V soncu se je kopala vsa prelepa Cerkniška dolina. Opoldansko tišino pa je naenkrat prekinilo poša&tno brnenje letal. Ta so v velikem loku nekaj krati obkrožila Grahovo, potem pa eo na nas eipala ogenj in smrt. »Med prvimi, ki jih je smrtni angel poljubil, si bila Ti, Pavla. Srca vseh dobrih so p° v nemi boli stisnila ob tej kruti resnici, kajti ljubili smo To, uboga Pavla. Kolikokrat si vsa zaskrbljena potožila, da ne veš, kam bi v primeru resnejše bolezni. Kot brezdomka si se čutila med nami, odkar so Ti starši legli v prezgodnji grob. In tedaj je Vsemogočni poskrbel, da Ti ni bilo potreba niti bolniške postelje, ne 6obe, ne postrežbe. V najpriprostejšo krsto so Te položili in drobne ročice grahovskih otrok so Ti na otrplo srce nasule zadnjih jesenskih cvetlic, saj si oboje ljubila: otroke in cvetje... Tam na grabovskem pokopališču je zdaj Tvoj zadnji, skromni domek. V njeni mirno počiva Tvoje izmučeno telo. Tvoja duša pa, tako upamo, žari v nadzemski lepoti pri Bogu. Na Tvojem prezgodnjem grobu aaeleni zdaj rožmarin in nagelj se je 'bohotno razcvetel na njem. Tudi modrooke! .spominčice ne bodo na njem nikoli usahnile, kajti spomin na Te, Pavla, nam je vsem svet. 2c je eno leto šlo preko Tvojega groba, draga Pavla. Vojske gorje ee je strahotno nagrmadilo nad Cerkniško dolino, nad vso slovensko domovino. Mehko-čutečo kot si bila, bi Te bilo v dno duše bolelo, da si dočakala to tragedijo našega naroda. A Tebi, draga Pavla, je sedaj dobro pri Njem. Pro6i Ga, da nam po tej krvavi zarji kmalu dodeli mir, po katerem tako željno hrepenimo vsi.« Pokojna Pavla je hodila po t-rnjevi poti poštene slovenske učiteljice polnih 17 let, in to ve6 čas v Grahovem. Bila je učiteljica iz vse duše, z vsem srcem, pa tudi najboljša tovarišica. Morala je orati trdo ledino, a za trudapolno in požrtvovalno delo na vzgojnem polju naj jii bo plačnik Bog 6am, v katerega je trdno verovala in upala teT ga iskreno ljubila. Naj počiva v miru pa prosi za nasl Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30 ZGODOVINSKI PABERK1 30. kimovca 1634 leta se je rodil na Holandskem v Antverpnu slikar Allmenaco. Prišel je tudi na Kranjsko in naslikal precej fresk, oljnatih slik in portretov. Njegove so freske v sedaj požganem gradu Bokalce pri Dobravi, poslika! jo obednico frančiškanskega samostana v Ljubljani in viteško dvorano graščine Iški turen. Od portretov sta znana portreta Danicla Frberga iz Dola in njegovo žene. V Zagrebu hranijo še tri Allmenacove risbe, ki jih je nabral Valvasor. Predstavljajo Ljubljano, grad AVagensberg in kranjskega kmeta. 1681 leta so Franenrzi zasedli Stras-sburg v t. zv. reunijskih vojnah. Francoska država je pod spretnim vodstvom kardinala Richelieu-ja dosegla višek svoje moči. Na drugi strani pa je bila Nemčija po \vestfalskem miru razcepljena na nešteto vojvodstev in kneževin in zelo oslabljena. Kralj Ludovik XIV. in njemu prijazen krog je proglašal Francijo za naslednico frankov-skc države, kar je narod rad poslušal. Oprt na določbe in pravice westfalske-ga in nvm\veškega miru je iz tega naslova prisvajal tudi nemške pokrajine. Trdil je, da Lotaringija ne pripada Nemčiji in se je oznanjal za zaščitnika Alzacije. Posebna sodišča, reunijske komore, so iskala posestva, ki so še v frankovski dobi pripadala državnemu posestvu. Priznala so Franciji vse državne teritorije v Alzaciji, precejšnje dele Lotaringije in trdnjavi Strassburg ter Luksemburg. Vsi nemški knezi in narod so se zgražali nad postopkom francoskega kralja, toda nemški cesar, Hahsburžan, je bil zaposlen s Turki, s katerimi se je prav tedaj začela »dolga vojna«. Pa tudi notranje zadeve v lastnih deželah mu niso dopuščale poseči v korist nemške države. Imel je dovol j opravka j. upornimi Ogri, ki so po zatrti zaroti Zrinjsko-Frankopanski, odkrito uprli pod vodstvom Emerika Tokoly-ja. Vpadi upornih Ogrov so segali celo v slovensko Prekmurje, ljudstvo je imenovalo te upornike »Kruce« in je slovenska tradicija ohranila te čase v žalostnem spominu. 1857 leta. se je rodil v Matrickenu na Vzh. Pruskem znameniti dramatik in pisatelj Herman Sudcrman. CERKVENI VESTNIK Cerkev Srca Jezusovega v LJubljani, — Jutri, na roženvonsko nedeljo, bo v cerkvi Srca Jezusovega celodnevno čeččenje Najsvetejšega. Zjutraj oh 5.30 se izpostavi Najsvetejše in bo sv. maša z ljudskim petjem. Ob 7.30 bo običa.in* nedeljska služba božja: pridiga in sv. ma&a s petjem. Tihe »v. mašo bodo od 6—11 vsako uro. Ob 17 bo pridiga in nato roženvenska pohožnost ter zahvalna pesom. Pridite, molimo! 0 tem, kako staro je življenje na zemlji in kdaj so se pojavila na njej prva živa bitja ter še marsikaj sila zanimivega boste brali v zadnji številki I. letnika Sveta »TAJNE NARAVE" Zelo poučno in bogato ilustrirano knjigo je napisal dr. Fr. Mihelčič in jo bralcem toplo priporočamo. — Svetove knjige ne smejo manjkati v nobeni knjižnici! Naročite se na edino slovensko poljudnoznanstveno knjižnico »SVET«! Brez vere ni sreče. (Mareoni.) Koledar Sobota, 30. klmovca: Hieronim, spoznavale« in ustanovitelj reda; Zofija, vdor«; Honorlj, Skotj Urzus, mučeneo. Nedelja, 1. vinotoka: 18. poblnkoStna, roženvenska; Remiglj, škof; Maksima, muč. Kino Matica »Kilo dolžnosti« ob 1« ln 19. Kino Union »Ples v operi« ob 16 in 19.15. Kino Sloga »Sanjala sem o tebi« ob 16 tn 19. Lekarniška služba NoSno ■ I n i b o Imajo lekarne: dr. Piocoll, Dunajska eest.a 6; mr. Hoče- B var, Celovška costa 63, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljat od lobote od 20 do ponedeljka do I ij. mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Ljubljana, Tržaška cesta 14, telefon 22-89. Opozorilo Vse, ki so zadeli pri bibliofilski tomboli kakrien koli dobitek, opozarjamo, naj ga dvignejo do 5. oktobra, ker po tem roku nc bomo več izdajali dobitkov. Zapadli bodo v korist Socialne pomoči. Dramsko gledališče Nedelja, 1. oktobra, ob 18: »Jakob Ruda«. Premiera, Otvoritvena predstava. Izven. Ponedeljek. 2. oktobra: Zaprto. Torek, 3, oktobra: (Generalka). I. Cankar »Jakob Ruda« spada med posebno tehtno psiholoSke igre. Predstavlja dramo eebičneža omahljlvca, ki kasno spozna pravo pot ln sprejme usodno povračilo za krivice, ki jih je storil. Igrajo: Ruda — M. SkrbinSek. Ana, njegova hči — V. Juva-nova, Marta, njegova sestra — Kraljeva, Ivan Dolinar, slikar — Jan, Peter BroS — Kovič. Dobnik — Cesar, Alma — SkrbinSko-va, Inž. Koželj — Nakerst, učitelj Justin — Blaž, pisar Košuta — Brezlgar, trije delavci — Dolinar, Miklavc, Tomaži«. Režiser Milan SkrbinSek. Pregled prijavijeneov za baletno Solo bo v Operi v soboto, 30. t m., ob 8. Prijavljonet naj prinesejo s seboj dljaSko knjižico, kopalno ali deklioe lahno poletno obleko. Vpisovanje abonentov zn sezono 1944-45 jo v veži dramskega gledališča že v soboto, 30. t. m. od 10 do 12 ln od 15 do 17, ter v nedeljo, 1. oktobra ou>&*ie now.ee Škofijska dobrodelna pisar n a, Miklošičeva eesta 7, sporoča, di se bo Izplačevanje rednlli mesečnih podpor ia mesec oktober vrlllo sledeče dneve In v sledečem redu: Si septembra »a dijake In zavode; 2. oktobra za ostale podplrance od A-O: I. oktobra H-K: 4. oktobra L-R: 5. oktobra 8—Ž. Prinesite s seboj podporne knjižice! Nove prošnje se te dni ne sprele-majol Za begunce bo pisarna od 2.—i. oktobra zaprta. Duhovne raje za duhovnike. — Zadnji skupni tečaj so vrSl od 2.—«. oktobra. Pogoji so razvidni v Škofijskem listu od 15. maja str. 44. Prosimo takojšnjih prijav zaradi ouiejenoga razpoložljlvcgu prostoru. — Vodstvo. Gg, katohetl ljubljanskih srodnjlh, mo-Sčanskih ln ljudskih Sol so vubljo, da se udo-lože za pričetok novega šolskega leta svete mašo, ki jo bo opravil v soboto, 30. septem bra, ob 8 v alojzijeviškl kapeli provzvišeni gospod Ordinarij. Po sv. maši Je poktio sv. Duha. — Nadzornika za verouk, Kongregaeljl gospodo-v In meSčanov pri sv. Jožefu pričneta kongrcgaciJsko leto s sv. mašo ln sv. obhajilom v nedeljo, 1. oktobra, ob 7. Svetovno pomembno jo znanstveno delo teologa dr. Franca Grivca: CERKEV Sedaj je izšla v II. pomnoženi izdaji. Vez. L 80.-. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo G — Miklošičeva cesta 5 KULTURNI OBZORNIK Pogovor z novo članico Drame gdč. Majdo Skrbinškovo Ob začetku nove sezone V nedeljo se začne zopet redna gledališka sezona v naši Drami s slovensko igro Ivana Cankarja >Jakob Ruda«. Ko opozarjamo občinstvo na pričetek našega Narodnega gledališča, omenjamo tudi) da v tej drami nastopi prvič na našem odru novo nastavljena članica Narodnega gledališča gdč. Majda Skrbin-škova, hčerka režiserja g. Milana Skr-binška. Ker igralka ne stopa prvič na deske, temveč ima za sabo že lepo pot svojega mladostnega uspeha, smo se oh tej priliki obrnili nanjo, da se tudi od te strani predstavi občinstvu ob svojem ljubljanskem debutu. Od kdaj ste v igralskem poklicu? Dokončala sem svoje igralske študije 1. 1937. na Dunaju pri dvornem igralcu Daneggerju, ki me je priporočil Reinhardtu, tako da bi bila še tisto leto že sodelovala v eni ženskih vlog v »Sleherniku« ob slavnostnih igrah v Salz-burgu. Temu bi bil sledil angažma na Dunaju, a prevrat v Avstriji je Daneg-gerje/e načrte, ki jih, je imel z menoj, onemogočil. Nastopila sem angažma v Skoplju in nato — po trudapolnem. a romantičnem križarjenju in stradanju s potujočim gledališčem v Srbiji — v Ce-tinju, kjer sem bila članica pet let. Kakšne vloge ste igrali? Že ob šolanju, tako doma kakor tudi na Dunaju, se je izkazalo, da, sem podedovala očetovo igralsko individualnost, M jo karakterni igralec. Zato sem v angažmanu igrala s pridom vloge najrazličnejše vrste, tako n. pr. na eni strani Anico v Ekvinokciju in Sulta-nijo v Hasanaginici, a tudi Miraodolino v Locandieri in Koštano; na drugi strani pa spet velike dramatične vloge kakor Tosco v enakoimenski drami. Damo s kamelijami ter Esmeraldo v Notredam-skem zvonarju, a prav tako glavne vloge v Postržku, Neopravičeni uri, Roksi itd. Kako, da niste žo preje vstopili v ljubljanski ansambel? Moj oče je kot moj prvi učitelj želel, kakor pri vseh svojih učencih, tako tudi pri meni, da se v nadaljnjem šolanju na Dunaju in v Pragi strokovno še spo-polnim ter se obenem razgledam po velikih odrih v svetu in da preštanem trdo šolo v drugotnih angažmanih ter si tako izoblikujem svojo osebno igralsko noto, preden pridem v Ljubljano kot že rutinirana igralka z močnimi uspehi v velikih vlogah drugod. To dobo takšnega razvoja in uspehov imam zdaj po petletnem delu v Cetinju za sabo. Na slovenskem odru nastopite zdaj torej prvič? V angažmanu da, a kot dehutantka sem bila nastopila pred leti v Mariboru kot Zina v »Direktorju Campi« ter žela — dasi sem bila takrat sploh prvič na odru — tako močan uspeh, da mi je občinstvo v velikem prizoru pred konferenco zaploskalo kar pri odprtem za-storu. In tako sem v Mariboru gostovala še v vseh predstavah kot Vivien v »Potopljenem svetu« ter v veliki glavni vlogi v življenjski komediji »Avtomelo-dijac. Ste v Cetinju mnogo nastopali? Bila sem najbolj zaposlena članica ter je 6lonel uspeh predstave največkrat pretežno na meni, ki sem igrala skoraj vse velike ženske vloge številnega in pestrega repertoarja. Kakšen je vaš odnos do Alme v Jakobu Rudi? Igram jo zelo rada, ker mi nudi kliub temu. da ni posebno velika, dovolj prilike, da poskusim na njej svojo igralsko zmogljivost. V drami ie Alma postavljena v vrsti nastopajočih oseb kot nasproten tip Anice. To je preprosto, tiho in čustveno dekletce, medtem ko mora kazati Alma zrelejšo in obenem karakterne poteze živahnega razgledanega dekleta brezskrbne narave. Odlikuje jo humorna šegavost in preveja-nost in ljubezniva gospodovalnost, ki jo kaže proti očetu in ženinu; a je v dnu svojega srca vendar dobrosrčno bitje, ki se postavi s prav dramatično energijo Brošu po robu, ko ta sili z brezobzirno brutalnostjo v njeno razboleno prijateljico Ano. t. d. Na svoji zemlji svoj gospod! Izšla je majhna brošurica poti naslovom »Na svoji zemlji svoj gospod 1«, ki je namenjena slovenskemu kmetu. Pisana je z velikim poznavanjem komunistične kmetske politike ter na podlagi znanega Buharinovega Komunističnega abecednika. Člankar in pisec te brošure navaja najprej vse točke komunistične ureditve kmetskega vprašanja, ki gre za tem, da uniči vse majhne kakor tudi velike kmetije, ter iz njih ustanovi 6ov-hoze in kolhoze, uvede kmetsko industrializacijo, spremeni svobodnega kmeta v proletarca in ga do skrajnosti izkorišča v političnem kakor tudi državnem smislu. Najprej navaja torej te točke naravnost po komunističnem viru, nato Da ueovore, pisane iz naše kmečke Učile se strojeplsjal Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 2., 8. in 4. oktobru. — Lahka desetprstna metoda. — Praktično znanje, koristno vsukomur sednj ln v bodoče v zasebnem ali javnem poklica. — Vpisovanje dnovno. Pouk dopoldne, popoldne ali »večer Po želji. — Informacije, prospekti: Trgo* sko učlllščo »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. Javna knjižnica Pokrajinske delimkn zveze v Ljubljani na Miklošičevi cesti 2! ho od 2. oktobrn daljo odprta za stranke vank delavnik od 9—13 ln od 16-18. Ilcle vrtnice — Sestra Dragica — spisala Tllkn Lamprechtova. Knjiga se dobi v upravi Vigredi, Slomškova 1, in v vseh knjigarnah. 21 letni fant — Invalid brez desno roko — bi rad primerno zaposlltov za vratarja ali kaj podobnega. Ker je fant dober In potreben, ga najtoplejo priporoča Škofijska dobrodelna pisarno, ki sprejema tudi po nudhe. Sprejemajo se redni dijaki vneli razredov gimnazije, meščanskih ln ljudskih Sol k privatnomu pouku. 1'osobno priporočljivo za prlvatlste in one, ki so Izgub4ll pravico do rednega šolanja. Informacijo dnovno od 9—12 ln od 14—16, Korepetltorlj, Mestni trg 17, I. nadstropje. Uprava »Doma vlsokošolk« v LJubljani razglaša, da bo za zimski semester šolskega lota 1944-45 sprejetih na stanovanje v Dom vlsokošolk večje število akndomičark tukajšnje univerzo. Hrami so bo dodeljevala sprejetim akadomičnrkain pogojno, čo bodo tio dopuščala denarna sredstva. Prodnoat zn sprejem imajo rovnejSo nbiturientko, ki so lotos dovršile srednjo šoio z odličnim ali prav dobrim uspohoin. Prosilke, ki prosijo prvič za sprejem v Dom vlsokošolk, naj priiože svojim prošnjam rojstni in krstni list in spričevalo o vlšjom tečajnem izpitu. Prošnjo ostalih nkademičark pa naj bodn opremljeno z rojstnimi in krstnimi listi ter spričevali o položenih Izpitih odnosno o oprnvljcnih kolokvijih nn univerzi. Rok za vlaganjo prošenj Jo. do 10. oktobra 1914. Vselitev v Dom vl6okoSolk ho možna 15. oktobra 1944. Točnojša pojasnila daje ekonom Doma vlsokošolk v Ljubljani, univerza, soba 100, in sicer dnevno od 12—13 ali pn upraviteljica Doma visnkoSolk v Ljubljani, Gradišče 14-1. Raznašalce sprejme »Slovenec« prakse. Naša praksa pobija prav vse komunistične zahteve, ker jih že sama izpolnjuje v boljši meri. Zatorej bi po komunistični uredbi kmečkega vprašanja ničesar gospodarsko no pridobili, temveč samo vse izgubili tn postali berači, masa, in kot taka orodje svetovne kolektivizacije. Pisec govori o teh pravih namenih ustanavljanja kolhozov ter njih postopno uvajanje v Rusiji. Če so ruske kmete pridobili za revolucijo pod geslom »Zemljo kmetom«, so potem to besedo sncdli ter jo s posameznimi dekreti postopoma kradli, tako da je tretji sovjetski kongres žo ukinil zasebno lastnino na zemlji ter pognal krnelo v delavce, kolikor jih seveda ni že prej izgnal na prisilno delo v druge kraje, zlasti premožnejše kulake. Ker se pa to ni obneslo v nobenem pogledu, so zadnje čase dovoljevali kmetom minimalno zasebne lastnine (zelenjadni vrt, par glav živine, predvsem drobnice in perutnino). To je takozvano »dodatno gospodarstvo«. Kaj torej Čaka našega kmeta? Razlastitev, beraštvo, uničenje osebne svobode, kajti gotovo je, da bi se tudi naša zemlja kolholizirala in po-kolektivizirala. Sledi pa za našega kmeta sklep iz tega spoznanja: boj za svobodo družine, za oklenitev strokovnih organizacij (zadružništva) in samoobrambe: >Za knž in svobodo zlatole - To je vsebina te majhne brošurice, ki jo vsem toplo priporočamo. Kaj je novega pri našits sosedih? Spodnje Štajerskega Iz Trsta Še v /aporu je goljufala. 40 letna Olga Meriggioli je bila pred meseci zaradi goljufije in tatvine obsojena na šest let zapora ter je bila zaprta v tržaških zaporih, kjer je čakala, da jo prepeljejo v žensko kaznilnico v Benetkah. Ko je bilo vse pripravljeno za odhod, je šla Še k sestri Justini ler jo profila, naj ji zdaj izroči njen nakit, ki ga je shranila, ko je prišla v zapore. Sestra je prav rada vrnila kaznjenki njene dragocenosti in ko je pred njo razprostrla, kar je imela shranjeno, je Olga vzela par uhanov s tremi rdečimi kamni, zlat prstan z dragocenim kamnom, zlal zapeslni gumb in še par drugih predmetov. Potem je še pobožno poljubila križ. ki ga je nosila sestra in odšla s stražniki v nove zapore. Ko pa je čez nekaj časa prestala svojo kazen .lolanda Braini, je vsa vesela prišla k sestri Justini, češ, prosta sem, in prosila, naj ji izroči njene dragocenosti. Ko ji je povedala, kaj je njenega, 6e je sestra Justina začudila, 6aj je za iste reči tudi Olga povedala, da so njene. Tako so ugotovili, da je Olga odnesla s seboj dragocenosti, ki niso bile njene. Sestra Justina je pisala v beneško kaznilnico, naj Olga vrne dragocenosti: la pa je odgovorila, da nili ne unisli na lo. Zdaj pa je stala ponovno pred sodnikom, kjer je še vedno zatrjevala, da so to njene dragocenosti, kar je vse dobila od botre, ku-pila v Gorici in še slo izgovorov je našla. Vse pa ni nič pomagalo in je bila obsojena na !M)0 lir denarne kazni in 9 mesecev zapora. Z Gorenjskega Smrt v Prevaljah. — Nenadoma je umrl v Prevaljah Franc Slemnik, ki so ga 28. septembra pokopali na domačem pokopališču. Odlikovanje. — Višji desetnik Her-bert Kampl iz Celovca je bil odlikovan z vojnim zaslužnim križcem 2. stopnje z meči. Zajtrkovalni čas v celovških kavarnah. — Gospodarska zbornica razglaša, da se je zaradi spremembe delovnega časa, spremenil tudi čas za zajtrk v kavarnah v Celovcu. Odslej se dobiva zajtrk v kavarnah od pol 6 do po! 7 zjutraj. Od kosli do mila. Ce bi povprečno sleherni odrasli prebivalec, ki jih je v naših alpskih pokrajinah 2 milijona, zbral vpol letu pol kilograma kosti in jih oddal oblasti, bi bilo to 1 milijon kilogramov kosti. V prvi polovici leta je 1600 sol nabralo vendarle 642.000 kg kosti. Kakih 70 industrijskih podjetij predelava te kosti v milo. Gospodinje prejemajo za 5 kg oddanih kosti posebno izkaznico za 1 kos dobrega mila. (Kiirntner Zeitg.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30 SPREJMEMO za stavbno delo v rovu v Ljubljani pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji strokovne moči, in sicer: MINERJE, TESARJE. ZIDARJE, BET0-NERJE, POMOŽNE DELAVCE itd. Javiti se pri Gradbenem podjetu Ing. KlESER, Ljubljana, Tavčarjeva 2 od 8-12 in od 2-6. TEL KINO »UNION« 1» dunajskega predpustnega vrvenja »PLES V OPERI« rani Hiirbiger, Marte Harell. Heli Fin-kenzellcr, Hans Moser, Theo Linhen itd. Predstave ob I« ln 11.15. _ IEL KINO »SLOGA« "" Zabavna filmska komedija! »SANJALA SEM 0 TEBI« Fita Benkhoff. Kari Schonbiick. X* r e d a t a v e ob 1( 4n U. 11-41 TEL KINO »MATICA« Rndoll Foriter » psiboloSko Interesantnem zdravniškem lilmo »KLIC DOLŽNOSTI« P r e d s l a v c ob 1< In 1>._ To in ono iz St. Pavla pri Preboldu. Te dni so imeli v dvorani kinematograla posebno zborovanje, ki ga je vodil župan Schellauf, poudarjajoč pomembnost gospodarskega udejstvovanja vse štajerske domovinske zveze v tej vojni." — Častni ga) v St. Pavlu, ki je na najlepšem mestu tega kraja, bo kmalu dokončan. Na posebni slavnosti bodo odkrili spominske table z imeni padlih vojakov iz te okrajne skupine. — Tukajšnji kmetje so zdaj najbolj zaposleni. Zlasti deluje velika stiskalnica za grozdje. Žensko zborovanje v Ptuju. — Nedavno je imelo ženstvo iz ptujskega okraja posebno delovno zborovanje, ki ga je vodila uradna predstojnica Silva Pirih. Zborovalke so se posvetovale glede na letošnje jesensko in zimsko delo. Oddelne predstojnice so imele svoia posebna poročila, strankina članica Raser-jeva pa je poudarjala žensko udejstvo-vanje v tej vsesplošni vojni. — Okrajni vodja Bauer je zbranemu ženstvu polagal na srce izredno važnost teh časov. Odlikovana sta bila. Iz krajevne skupine Sv. Marko niže Ptuja je bil desetnik Jože Janžekovič, doma iz Studencev, okr. Brežice, odlikovan z železnim križcem I. stopnje, a železni križec 2. stopnje je prejel že pozimi 1. 1943-44, — Okrajni carinski tajnik v Mariboru, Karel Dickbauer, pa je od Fiihrerja prejel vojni zaslužni križec II. stop. z meči. Smrt najstarejšega Trboveljčana. — Mihael Zaberlošnik, 91 letni Trboveljčan, je nedavno umrl v Trbovljah. Osebna vest iz mariborskega muzeja. Za vodjo mariborskega muzeja je imenovan profesor Franc Baš. S svisli je padel 14 letni Ivan Peten-bacher iz Rač, okr. Maribor, in se je poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Zdravniška vest. Bivši vodja mariborskega mestnega fizikata dr. Novak vrši kot občinski zdravnik službo v de-čjem domu. — Za vodjo mestnega fizikata je bil imenovan dr. VValter Thal-mann. — Mestni zdravnik dr. Turin je bil premeščen. Mestni avtobus v Mariboru je ustavil svoj obrat. V prometu pa 6o še ostali avtobusi poštne uprave izven mesta. Tudi med Ptujem in Mariborom je promet ukinjen. Ljudje so zelo varčni in se vozijo samo, ako je nujna potreba. Kruh pred 4000 leti Številne gospodinje dandanes pečejo kruh spet doma in s tem je spet oživela »umetnost« domače peke kruha, ki sega prav do prvih časov človeške zgodovine. Vemo, da so se v pradavnimi ljudje preživljali kar r iitnim zrnjem, kakršnega so dobili v prirodi in šele kasneje so zrna mleli in t ako proizvajali moko. Tudi moko so spočetka bržkone surovo uživali, kar je še zdaj v navadi pri Indijancih. Potem so ljudje polagoma prešli k močniku, ki je bil pri vseh pri-rodnih narodih namesto kruha in je ponekod še zmeraj v navadi. Pri nas je znano, da pravimo, »da je močnik steber kranjske dežele«. K močniku spada tudi ovsena kaša Nemcev in polenta Italijanov. Ko si je človek sezidal prvo krušno peč, se je začela tudi peka kruha. Krog leta 2000 pred Kr. so imeli ljudje že močne, iz ilovice ali kamnov zgrajene krušne peči, ki «o bile slične takim pečem iz naših vasi. V času, ko je živel Plinij, so imeli v Rimu že javne peke, kjer so ljudje mogli kupovati kruh. V germanskih deželah so do srednjega veka pekli kruh doma in so to opravljale izključno le ženske Najstarejši kruh, kar so ga dobili v Evropi, izvira iz dobe stavb na ko-leh krog leta 2000 pred Kr. r. Ljudje iz stavb na koleh so poznali že izvrsten pšeničen kruh in pa kruh iz pšena. Ta najstarejši kruh količarjev je imel obliko ploščatih, okroglih blinc-ev. Rimljani pa eo si pekli kruh v obliki štirikratnih hlebcev, ki so bili do 4 cm visoki in so imeli po 6 do 8 zarez. Vsi prirodni narodi so si pekli kruh iz nekvašetiega testa, samo kulturni narodi so uporabljali še kvas. Moko so ljudje proizvajali iz različnih poljskih sadežev. Rimljani so si pekli kruh samo iz pšenične moke, le časih so dodali tudi ječmenovo moko. Po dobi nato začeli peči kruh iz ržene moke, ki je najbolj redilen in tečen. (Tagespost) GUNNAR GUNN ARSS0N: NJI BREGU ŽIVLJENJA Roman 22 »Tisto pa ne., žensk ne bomo jemali s seboj; ženske ne spadajo v vojsko, li boš ostala doma in vladala državo.« »Kaj bom pa počela, če bo prišel sovražnik, medtem ko tebe ne bo?c »Potem boš poslala domobrance nadenj, ker ostanejo domobranci zmeraj doma. Seveda se pa lahko zgodi, da bi sovražnik vendarle zmagal in ti vzel deželo. Potem te bo nemara prisilil, da se boš morala poročiti s kakim starim, ostudnim kraljem. Toda takrat se nikar nič ne boj in bodi lepo stanovitno. In skušaj ga kako zvoditi za nos — saj to znaš, ali ne?« »Znam,« je prikimala Blid. »In ko se bom potem vrnil s svojimi vojščaki, bomo najprej spodili sovražnika iz dežele, in nato...« »Seveda, saj imaš pripravljen skriven rov od kake čeri tam zunaj v morju pa globoko noter v deželo — pod vodo seveda — in nihče — razen tebe — niti ne sluti ne, kje se rov konča,« je vneto in skrivnostno govorila Blid. »Kaina,« je potrdil Solvi in ji po- Cerkcv in samostan Marija Nazarje v go/nji Savinjski dolini žrtev ognja? Prispela je žalostna vest, da je izbruhnil jiožar, zaneten po znanih tolovajskih rokah, v samostanu oo. frančiškanov v Nazarju. Zgorela je s samostanom vred baje tudi velika stara romarska cerkev in vsa druga poslopja v frančiškanski naselbini. Cerkev s samostanom je stala na prijaznem hribčku nad Savinjo. V samostanu jo bila do vojne tudi ljudska šola, katero so vodili oo. frančiškani. Požar je poškodoval znano starinsko poslopje. — Frančiškanski župnik in gvardijan p. Kerubin Tušek je 1. 1033 umrl v Strehovcu. Devetdesetletnico rojstva je te dni obhajala gospa Hedvika Wist iz Gradca, ki je vdova zgraditelja stare tehniške visoke šole v Gradcu. Slavljenka je tudi že prababica šestorice pravnukov. Osemdesetletnica. — Lekarnar v Zg. Radgoni, mag. Karel Kupferschmied, je te dni obhajal svoj 80. rojstni dan. Tudi njegova žena bo te dni imela svojo 80-letnico. Dasi ima slavljenec že osem križev, pa vendarle sam vodi vso lekarno. Pogrebi v Žalcu. — V Žalcu so slovesno pokopali orožniškega nadporočni-ka Kleina in stražmojstra Selberta, ki so ju tolovaji nedavno zahrbtno napadli in umorili. — Pokopali so tudi z vsemi častmi vojaka Antona Kurenta. Ob tej priliki so zapela dekleta lepo žalostinko. Manjši poštni uradi ukinjeni. Vsled totalne vojne je bilo treba ukiniti več j>oštnih uradov na deželi, ki so bili ustanovljeni malo pred vojno. Tako so ukinjeni med drugimi poštni uradi Kam-nica pri Mariboru, Sv. Barbara in Sv. Ilupert v Slov. goricah. Žganjckuha zopet pod finančno kon' trolo. Pri žganjekuhi je sedaj odrejena stroga kontrola, ki jo vršijo organi finančne službe. Vsak sadjar, ki hoče žgati žganje, mora 8 dni prej prositi za dovoljenje. Kuhati sme žganje samo iz gnilega sadja in takega, ki ni uporabno za hrano. Tudi iz zdravih češpelj in vinskih tropin se ne sme kuhati žganje. Iz tropin morajo vinogradniki pripravljati petiot. V Mariboru je umrl Alojzij Arbeiter, trgovec in hišni posestnik, star 60 let. Rodom je bil iz Slov. Konjic. Pri njem se je uveljavilo staro slovensko pravilo: »Iz malega raste veliko.« Sin siromašnih staršev, a dobil je na življenja pot od roditeljev dobre nauke. V Mariboru je pred 30 leti začel s trgovino starega železa in raznih odpadkov in starin. Ustanovil je tekom let prvo podjetje za izdelovanje vate. Trgovina se mu je zelo razširila. Pozneje je kupil pri Hočah od veletrgovca Rosenberga večje zemljišče ob državni cesti, kjer je zgradil 1. 1939. novo tovarno za vato in brusne valjarje. V Vinarjih pod Sv. Urbanom pa si je napravil na tamošnjem vinogradnem posestvu vabljiv »Tuskulum«. Ostal je vedno priprost, zvest svojemu rodu in dober katoličan Bil je več desetletij v odboru Kat. mojstrskega društva in v ravnateljstvu posojilnice naših mojstrov. Naj počiva v miru! Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Ko Mihael oblake razdira V življenju našega kmeta so nekateri svetniki važni mejniki. Nekateri so nekak glavni rok za sklepanje daljših pogodb za razne kmečke opravke. Tak svetnik je sv. Mihael. Na Mihaelovo se po mnogih krajih vrše veliki živinski in blagovni sejmi. Zelo velik semenj je na primer bil vsako leto na Blokah, kamor eo privrele skupine sejmarjev iz vseh bližnjih dolin in hribov. O sv. Mihaelu prejmejo pastirji 6VOje plačilo. Ko so obstajali še skupni pašniki, so pastirji sklepali o Mihaelu pogodbe za prihodnje leto. Navadno je pastir vodil svojo vaško čredo na pašo od sv. Jurija do sv. Mihaela. »Od Mihaela do sv. Jurija lahko suknjo nosiš,< pravijo po nekaterih krajih, torej je 6V. Mihael tudi upoštevan kot vremenski mejnik. Po kmetih, tako pri poljedelcih, kakor tudi pri vinogradnikih 60 razširjeni in . upoštevani mnogi vremenski izreki. Kakršno vreme nastopi na dan sv. Mihaela, takšno zimo nam napovedujejo stari vreinenarji. Letos na Mihaelov dan, je zjutraj zapihala ostra sapa. Veter je razganjal črne, deževne oblake, da 60 je začelo nalahno svetlikati in jasniti, ko je poprejšnji dan, v četrtek, popoldne začelo deževati. Zapihal je hladen sever. Stari ljudje nam za tak primer govore: »Ko Mihael zjutraj oblake razdira, soncu za nas še vrata odpira, pa jih hudi zimi zapira.« Primerilo se je že, da je za Mihaela zapadel po ravninah sneg. To ni dobro znamenje; Obeta se nato huda zima. Zato pravijo: »Po ravnem sneg za Mihaela, huda zima nam bo pela.« Letos je Mihael prinesel hladno, nedeževno vreme. Hitro pa se vrste topli in hladni valovi v ozračju. Na mino je stopil V Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem je v četrtek dobil na travniku 14 letni posestnikov sin Igor Medved mino, ki je eksplodirala in ga hudo poškodovala. Fantek je dobil poškodbe po desni roki, rami in na glavi. Z glavnega kolodvora je bil v četrtek popoldne z reševalnim avtom prepeljan v splošno bolnišnico. Kostanj je dobro obrodil Branjevci letos nimajo še prilike, da bi na trgu prodajali lepi in debeli goriški maroni. Njega dovoz doslej ni bil mogoč. Tudi »maronarji« še niso postavili svojih pečic na raznih prometnih točkah v središču mesta, da bi tam prodajali pečeni maroni. Na Golovcu in na Rožniku je naš kostanj lotos dobro obrodil. Kmalu se prične sezona za nabiranje tega jedilnega kostanja. Nekateri ljudje ga že tu in tam nabirajo, toda ni še dobro dozorel. Tudi divji kostanj je dobro obrodil. Mnogi dečki so ga začeli nabirati, da si tako prislužijo nekaj lir. Zaradi tatvine obsojena služkinja Marija K. je 6tara 42 let, poročena. Nedavno je prestala petmesečno zaporno kazen, v katero je bila obsojena zaradi tatvine, izvršene na škodo neke gospodinje. Letos aprila jo je sprejela za služkinjo neka trgovka. Pri njej je ostala do avgusta. Pa si je Marija prilastila nekaj volnenih jopic, vrednih 500 lir. Iz spalnice je zmanjkalo tudi več rjuh, blazin in druge posteljnine v vrednosti 4000 lir. Spalnica je bila zaklenjena. Ko je Marija zapustila avgusta službo, je gospodinja kmalu zapazila, da eo z njo izginile razne reči. Pri hišni preiskavi so našli volnene jopice, toda rjuh in drugih predmetov tam ni bilo. Državni tožilec je Marijo K. obtožil prestopka in zločinstva tatvine. Mali kazenski senat, pred katerim je Marija priznala tatvino volnenih reči, a odločno zanikala tatvino rjuh in posteljnine, je nepošteno služkinjo obsodil na 6 mesecev strogega zapora le zaradi jopic, oprostil pa jo je od obtožbe zaradi tatvine rjuh, ker ni bilo za to točnih dokazov. Bizoviške perice so redke. Slavne so bizoviške perice, strokovnjakinje v pranju raznega perila. Kdor je pred leti ob lepih poletnih dnevih med tednom hodil po bizoviški okolici, je pač bil vedno pozoren na male potočke, ob katerih so brhke perice prale perilo ljubljanskim gospodinjam. Ob ponedeljkih pa so se s perilom naloženi vozovi pomikali proti Ljubljani in se navadno ustavljali na velikem Perdanovem dvorišču ob Krekovem trgu. Tu so perice cule razložile in začele raznašati perilo k posameznim strankam. Mnoge perice so imele svoj glavni stan tudi na dvorišču trgovca Mencingerja Tomaža na Sv. Petra cesti. Ker je sedaj velika stiska za milo in pralni prašek, ker so začele ljubljanske gospodinje same doma prati, imajo bizoviške perice sedaj manj posla in zato so ob ponedeljkih v mestu prav redke. Bizoviške perice so v letih miru ob ponedeljkih po mestu pobirale staro perilo. Ko so opravile pri svojih stalnih strankah, eo se nato navadno shajale pri Belem volku na majhen prigrizek in kozarec vinčka. Pri kozarcu so dostikrat marsikatero šaljivo in pikro razdrle. Pravile, so si razne deljkatne in pikantne zgodbe, toda vse strogo diskretno, da nepoučen človek ni mogel pojmiti njih razgovorov. Bizoviška perica je nekak poseben tip, ki spada v okvir civilizacije mesta Ljubljane. ALS OGLASI KATERA DRUŽINA bi vzela v popolna oskrbo Ijudskošotskcga dečka proti plačilu! Ponudbe z navedbo pogojev poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Dobra vzgojal« 8632. I Službo 6 a tžleio | VEČ DEKLET ki so končale gospodinjsko šolo, želi dobili službo pri vernih družinah kot gospodinjske pomočnice. — Ponudbe na škof. do-j>rodelno pisarno, Miklošičeva 7, (a I Službe 8 doba j 1 Prodamo | DAMSKI PLAšC črn, skoraj popnlnoni« nov, je naprodaj. Na. slov v upravi »Slov, pod SI. 8558. RIBJA MOKA za kruio prašičev pri Sever & Komp., Oo- sposvetska 5. (1 FANT 14 do 16 let, vajen lahkih poljskih del — se sprejme. Domobranska cesta 7. (b en J Sprejmemo takoj snovalko in 4 tkalke tudi za karirasto blago. Ponudbe na upravo »Slovenca« ood šifro »Tkalka« št. 8585._ KMEČKEGA FANTA 15 do 16 letnega sprejmem za gospodarska dela. SUŠNI k, Ljubljana, Zaloška 21. (b SOBARICO pridno in pošteno, zmožno vseli hišnih del vzamemo v stalno službo. Plača po dogovoru. Predstaviti se ml 2 do 3 v Svetčevi ul. 6. (b Gospod. POMOČNICO iščem, nastop takoj. Antosijevič, Prijateljeva ul. 8 (Prule). (b SLUŽKINJO lakoj sprejmem. Vprašati delikateja, \Volfo-va 12. (b I Vajenci | VAJENKO SPREJME prvovrsten datnski atelje v Ljubljani proti primerni nagradi. Ponudbe na upravo »Sl.< pod »Atelje I. katego-rije« 8545. (v | Poizvedbe | AKTOVKO mu je zbil iz rok drdrajoči tramvaj v sredo ob dveh. Najditelj naj jo izroči v npravi »Slov.« na ime Korimšck Ivan, Gospodarska zveza. POLICE. OMARE, IZVKSNO OMARICO prodani za trgovino i mešanim blagom. Na. slov v upravi »Slov c pod it. 8579. j| 2 VOZA eden večji, eden manj. ši, prodam ali zamo. njam za kravo mleka, rieo. Korunova 5. (1 PRODAM 2 novi obleki (»vetln. modri, volneni), pmri. vojno blago, perogrl za deklici 12—15 let. Naslov v 1 upr. »Slov.t pod št. 8578, (| | Kupimo | BEL KOŽUH kupim. — Ponudbe nn upravo »Slov.c poH »Kožuh« 8509. (k RJUHE. KAPNE posteljno perilo, bil-sače. razno moško it damsko perilo kupim stalno In plačam naj. boljše eene. • Kupim tudi druga razne obla-čila eveni. prevzamem ista t komisijsko pro. da io, Hinko Priviek • Ljubljana. Kolodvorska <» T (k Sobo I IStaio | PRAZNO SOBO po možnosti s štedilnikom iščem za I. oktober ali 1. november. Naslov v upravi »Sl.< pod šl. 8531. (s I Živali I PRAŠIČA za rejo, teža 75—85 k p, prodani. Šmartno ob št. 18. (I [Pohištvo SPALNICE pleskane in jesenove dobile pri mizsrHvu »ŠTIGL«, Trata 27 -Dravlje. » Siv, stroji (j ŠIVALI STROJ inger«, pogrczljiv, okrogel čolniček, anie-riknnski, prodom za 17.000 lir. Pred škofijo št. 19. Julka. iiiiiiimi K Bogu je odšla po plačilo dne 28. IX. po kratkem trpljenju naša zlata mama, gospa Vrhovec Jerica roj. Mrzlikar vdova železniškega uradnika Pokopali jo bomo v soboto dne 30. septembra 1944 ob 4 pop. z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev! Ljubljana, Novo mesto, Št. Jernej, dne 28. septembra 1944. Žalujoči otroci: Alojzij, Albina, Zofija, Marjan in Regina. h v al no prikimal. »Takrat pa pridem in te osvobodim.« , »Prideš in me osvobodiš.« Privila se je tesno k njemu. »Joj, kako bo lepo, ko boš prišel! Seveda so me vrgli v ječo v gradu, čim so opazili, da se bližaš.« »Tako je,« je odvrnil. »Jaz pa Jih bom prisilil, da mi povedo, kam so te skrili in če bodo raje umrli kot to povedali, potem te bom iskal, dokler te ne bom našel.« »Potem pa pojdeva domov.« »Domov v najin grad.« Nekaj časa je sedel ves zamišljen. »Nemara bi izvotlila kak hrib, kako visoko goro, in bi ontfi prezimovala, zakaj v dolini bo gotovo premrzlo — izvzemši poleti.« »Pa ne bova imela tudi majhnih sob?« je Blid resno vprašala. »Seveda imava lahko tudi majhne sobe, vendar bo troba imeti tudi velikansko dvorane za gostije in veselice.« Dalje to pot nista prišla. »Salvi...! Blid! kje pa sta?« sc jc zaslišal klic izpred župnišča. Planila sta pokonci in stekla vzdolž obrežja domov. Finnur je bil že privedel konja in ju osedlal. Sera Sturla je šel z njim, kjer sta se pasla, in je držal enega za povodec. Gospa Ilelga je stopila pred vrata, da bi se poslovila. Finnurju je sporočila mnogo pozdravov in ponovila naročila za njegovo ženo. Finnur se je zasmejal. »Saj nič ne pomaga,« je rekel. »Saj dobro veš, da zmeraj polovico pozabim, kar mi naročiš. Reci raje Solviju, naj ji on pove!« »Oh, moški ste pa res strašno po-zabljivi! Sturla je prav tak.« Zasmejala se je in se obrnila. »A — tukaj sta, otroka! Ali se nista na nabrežju prehladila? — Poslušaj, Solvi, ali boš mami jx>vedal, da...« Sera Sturla in Finnur sta stopila malo vstran. »Slišal sem,« je dejal Finnur, »da hoče faktor na javni dražbi razprodati vsakovrstno šaro, kar jo je odveč v njegovih kaščah. Potem bom v tej zadevi kmalu kaj slišal od njega, ln če se bodo moje 6lutnje uresničile, bom jaz eden prvih, ki me bo skušal k zidu pritisniti... Dotlej pa še počakajva, saj se bo potom vse razjasnilo. A da bi brez lioja odnehal, to pa za vse na svetu ne in ne!« Sera Sturla jo odkimal, rekoč'- »Boš videl, da so tosami jeziki!« »Bog daj, da bi bili! — Zbogom, ljuba gospa pastorjeva — glej, da si brž v sedlu, fant-! — Zbogom, mala Blid, kakšna velika deklica si že — na svidenje, Sera Sturla — v nedeljo, mislim, 6e vidiva, ali še prej, če bi se kaj pripetilo,« je vedro dodal in se povzpel na konja, ko je še vsem segel v roko. »Alo, fant, pojdi! Zbogom vsi skupaj!« je zaklical, pomahal s klobukom in v drncu odjezdil. Mali Solvi je malo zaostal, ker — čeprav se je že prej poslovil od Blide, preden je zajalial konja, mu je vendar — v zadnjem hipu dala še enkrat roko, da bi pritisik njegove roke obdržala v svoji roki. Deveto poglavje ' Odkod je Marko, imenovan tudi »Tolažba vdove«, prav za prav prišel, ali kje je bival in kaj je počenjal, preden je prišel v Molmefjord, tega ni nihče vedel. Da je bil v mnogih krajih, pač po vsej deželi, in tudi na Faroerskih otokih, to se je dalo sklepati iz njegovega pripovedovanja. In da je skoraj ni bilo stvari, ki bi je on, v svojem tridesetletnem življenju, ne bil poskusil, je bilo spoznati po tem, da so je znal vsake reči lotiti. Znal je ribe loviti in jih pripraviti, znal je pete popravljati, čolne krpati, iti po vodo in nesti na hrbtu še premog in drva in voditi dvojno knjigovodstvo. Zdaj je bilo to prvikrat, da so v mali štacuni vdove vodili prave trgovske kn jige. Ker so pa njegovi prejšnji junaški čini neznani, se mora zgodba začeti z njegovim prihodom v Ilolme-fjord. Nekega mrzlega, viharnega dne spomladi je prihajal moški vzdolž oliale proti Ilolmefjordu. Stopal je z oklevajočo hojo človeka, ki se mu ne mudi. Razgledoval se je na vse strani, saj je bil v svojem življenju preskusil, da je zmeraj dobro, če si o vsem poučen. Na glavi je imel športno čepico s tako mehkim ščitom, in je bila čepica tako umazana in oguljena, kakršna le more biti športna čepica i'0 dolgi, zvesti službi. Tako daleč jo je bil razveznil po glavi, kolikor jo je 1R mogel. Ponošeni suknjič z razcefrano podpazduho, je bil ves zapet. Ovratnik je bil privihan navzgor in krog vratu prevezan z vrvco. Hlače z dvema mogočnima krpama iz drugačnega blaga na kolenih, so tičale v pre-iuknjanih, gumijastih škornjili. Obraz je bil koščen in zagorel, ves preprežen 7. najrazličnejšimi gubami jx>čez in podolgem, in onečeden z najmanj štirinajst dni dolgimi ščetinami. A navzlic slabi opremi in, čeprav so se mu pojčevine delale v trebuhu, se mu jc vendar škrateljček pobliskaval iz zvedavih oči, precej ironičen, malo zloben. o vendar vesel in razposajen škrateljček. " tU »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: lože Kramanč _ Herausaeber. Udaiateli: ln». fo>* Sodi« - Schriftleiter. orednik: Janko Hafner, i