MOJCA MEDVEŠEK Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje jugoslavije? Who are Descendants of Immigrants from the Territories of the Former Yugoslavia? The aim of the article is to »identify«• the population of descendants of immigrants from the territories of the former Yugoslavia according to some demographic and other relevant indicators., such as: citizenship. ethnic (national) structure, language (mother tongue and language of communication ), religious belief sex structure, age structure, education structure and activity status, acquired through the 2002population census. On the basis of the dealt-with »objective«• indicators, the following may be stated: 1. differences exist among individual ethnic communities within the population of immigrants' descendants, and 2. the status of immigrants' descendants within the social structure is better than the status of immigrants themselves, and is according to many indicators approaching the structure of the majority nation. Keywords: Slovenia, immigrants from the former Yugoslavia, immigrants' descendants, social status Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved,. spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne'kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda. Ključne besede: Slovenija, priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, potomci priseljencev, družbeni položaj PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 29^ 1. UVOD Če malo bolj pozorno pogledamo, ima vsak od nas v krogu svoje družine, med prijatelji, znanci ali sodelavci koga, bolj verjetno pa celo več posameznikov, za katere bi lahko rekli, da so potomci priseljencev. Se kdaj vprašamo, kako so potomci priseljencev vključeni v družbo? Imajo v življenju enake izhodiščne možnosti in priložnosti kot pripadniki večinskega naroda? Večina potomcev priseljencev je rojenih v Sloveniji. Se počutijo tu doma ali se počutijo kot »drugorazredni državljani«? Imajo potrebo ali željo po ohranjanju svojega ali maternega jezika staršev oziroma kulture, ali so prevzeli slovensko kulturo in jezik? Od kod so prišli njihovi starši? Kakšen je odnos večinskega naroda do njih? Na katerih področjih družbenega življenja občutijo neenako obravnavo? Na ta in podobna vprašanja je težko enoznačno odgovoriti, saj je življenjskih zgodb in s tem izkušenj toliko, kot je posameznikov.1 Raziskovalna pozornost je bila do sedaj bolj kot v potomce priseljencev usmerjena v proučevanje priseljencev, saj so ti bolj vidni in je njihovo družbeno vključenost nekoliko lažje ugotavljati. Kako sploh opredeliti kategorijo potomcev priseljencev? In še prej, kako jih poimenovati? Potomci priseljencev? Druga generacija - čeprav je tukaj tudi že tretja, četrta generacija? Koga lahko opredelimo kot potomca priseljencev? Tistega, ki se sam opredeljuje kot pripadnik manjšinske etnične skupnosti, ali tudi tistega, ki se opredeljuje kot Slovenec, ima pa enega ali oba starša priseljenca? So to samo tisti posamezniki, ki so se v Sloveniji rodili, ali lahko med potomce priseljencev štejemo tudi tiste, ki so se v Slovenijo priselili skupaj s starši v svoji zgodnji mladosti? Če kot potomce priseljencev obravnavamo tudi tiste, ki so se skupaj s starši priselili v zgodnji mladosti, kje postavimo starostno mejo? Ali lahko nekoga, ki se je priselil v Slovenijo star eno leto, opredelimo kot potomca priseljenca, drugega, ki se je priselil v Slovenijo star pet let, pa kot priseljenca? Populacija potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije je heterogena skupina, znotraj katere obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi glede na kazalnike, kot so na primer verska pripadnost, materni jezik, izobrazbena struktura, status aktivnosti in celo odnosa večinskega naroda do posamezne etnične skupnosti. Razlike pa obstajajo tudi znotraj posameznih etničnih skupnosti, na primer potomci priseljencev se med seboj razlikujejo glede dejavnikov, kot so osebnostne karakteristike posameznika, socio-ekonomske značilnosti njegove družine, socialnega kapitala, s katerim razpolaga. Kljub tem razlikam bi pričakovali, da imajo potomci priseljencev, ki so rojeni v Sloveniji in so večinoma slovenski 1 Odgovora na zastavljena vprašanja smo iskali pri projektu Družbena vključenost/izključenost potomcev priseljencev v Sloveniji ( 2005-2007 ), vodja projekta dr. Miran Komac, sodelavka dr. Mojca Medvešek, financer ARRS. 30 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? državljani, za katere predvidevamo, da govorijo slovenski jezik, so vključeni v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, enake možnosti pri vključevanju v družbo kot pripadniki večinskega naroda. Pa je res tako? Mnogokrat se je že pokazalo, da je etnična pripadnost zelo hvaležna kategorija, s katero se ustvarja distanca med skupnostmi ali celo povzroča diskriminacija posameznikov. Ob tem se lahko vprašamo, ali ima v našem okolju pri potomcih priseljencev iz prostora nekdanje Jugoslavije etnična pripadnost pomemben vpliv na njihovo družbeno vključenost oziroma izključenost? V prispevku ne bomo iskali odgovorov na vsa zgoraj zastavljena vprašanja, temveč se bomo omejili na poskus »identifikacije« populacije potomcev priseljencev glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalnike, kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni jezik), veroizpoved, spolna, starostna in izobrazbena struktura ter status aktivnosti. Pri čemer je treba poudariti, da popisni podatki omogočajo le posnetek pregleda demografske strukture in socialno-ekonomskega položaja potomcev priseljencev v družbi glede na izbrane kazalnike, ne povedo pa nam nič o tem, s čim vse, s kakšnimi konkretnimi težavami se potomci priseljencev, zaradi svoje etnične pripadnosti morebiti soočajo v vsakdanjem življenju. 2. OPREDELITEV POJMA PRISELJENCI IN POTOMCI PRISELJENCEV Priseljenci so raznolika skupina, ki odraža vso kompleksnost globalnih prese-ljevalnih tokov. S pojmom priseljenci lahko označujemo oblikovane priseljenske skupnosti, dolgotrajne in začasne priseljence, trgovce ter tudi prebivalce obmejnih krajev. Med njimi so visoko izobraženi strokovnjaki, specialisti in delavci brez izobrazbe. Poseben tip priseljencev so tudi begunci in azilanti. Med priseljence pa ravno tako lahko štejemo povratnike. Kateri kriterij torej upoštevati pri opredeljevanju priseljencev? Naj bo to državljanstvo, država rojstva, prvo prebivališče posameznika, trajanje bivanja v državi sprejemnici? Upoštevanje enega samega kriterija pri opredeljevanju pojma priseljenec ni zadostno, saj vključuje le del priseljenske populacije. Pri opredeljevanju pojma priseljenec je priporočljivo upoštevati vsaj dva zgoraj našteta kriterija. Primerna se zdi širša opredelitev pojma priseljenec, ki jo najdemo na primer v slovarju mednarodnega migracijskega prava (Glosar migracij 2006: 46), kjer je zapisano: Na mednarodni ravni ni splošne sprejete definicije. Izraz najpogosteje označuje vse primere, ko oseba samostojno, brez vpliva drugih zunanjih dejavnikov, sprejme odločitev, da bo migrirala zaradi 'osebnih ugodnosti'. Ta pojem torej vključuje osebe in njihove družinske člane, ki potujejo v Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 31^ druge države ali območja, da si izboljšajo materialne ali socialne razmere ter nadaljnje možnosti zase in za življenje svojih družin. Različne druge kategorije pojma priseljenca (migranta), kot so obmejni delavec, sezonski delavec, potujoči delavec, projektni delavec, samozaposlen delavec itd. so opredeljene v 2. členu Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družin.2 V slovenski zakonodaji se za opredelitev pojma priseljenec uporabljata dva kriterija: časovno obdobje bivanja v državi spreje-mnici ter definicija prebivališča. O opredelitvi pojma priseljenec je v Resoluciji o imigracijski politiki Republike Slovenije (Ur. 1, RS, št. 40/99) zapisano: Pojem priseljenca (imigranta) je za oblikovanje imigracijske in še posebno integracijske politike ključnega pomena. Različne države uporabljajo različna merila za opredelitev priseljenca, ki so običajno vezana na definicijo prebivališč(a) oziroma prisotnosti v državi in zunaj nje ter časovno obdobje. Resolucija za časovno obdobje šteje eno leto od datuma prijave prebivališča v Republiki Sloveniji, za tujce na podlagi odobrenega dovoljenja za prebivanje v trajanju najmanj enega leta. Po eni strani se takšna definicija priseljenca ustrezno približuje priporočeni novi slovenski statistični definiciji v sklopu predloga nove definicije prebivalstva Slovenije. Po drugi strani definicija resolucije omogoča ločevanje med kratkotrajnimi tujimi priseljenci in rezidenti. V metodoloških pojasnilih Statističnega urada Republike Slovenije ob popisu 20023 je mogoče zaslediti naslednjo opredelitev priseljenca Priseljenec je prebivalec, ki je imel prvo prebivališče4 zunaj Slovenije in v Sloveniji prebiva najmanj eno leto. Definicija priseljenega prebivalca iz tujine se v Popisu 2002 razlikuje od definicije iz popisov 1961-1991. V popisih 1961-1991 je bil podatek o pri- • • • 2 Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseli delavcev migrantov in njihovih družin (International Convention on the Protection of the Rights of All Migrant Workers and Members of Their Families). Adopted by General Assembly resolution 45/158 of 18 December 1990 (entry into force 1 July 2003;) [A/RES/45/158], http://www.ohchr.org/english/law/cmw.htm (11. 5. 2007). 3 Metodološka pojasnila, Definicije in pojasnila - Prebivalstvo, Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, 2002, http://www.stat.si/popis2002/si/definicije_in_pojasnila_l.html (15. 5. 20071 4 Prvo prebivališče osebe je po mednarodnih priporočilih za popise prebivalstva opredeljeno kot dejansko prebivališče matere ob rojstvu osebe. Na ta način se izključi vpliv rojevanja v porodnišnicah ter vpliv naključnih dejavnikov, ki so lahko prispevali k rojstvu zunaj območja, kjer je oseba sicer preživela prvo obdobje svojega živl]'enja (Dolenc 2003: 32 ). Podatki popisa 2002 so pokazali, da se je v drugih republikah nekdanje Jugoslavia rodilo 21.000 oseb, ki jih po metodologiji prvega prebivališča ne štejemo med priseljence. Kljub rojstvu v tujini so imeli prvo prebivališče v Sloveniji. Tretjina teh oseb je bila rojena do leta 1949. Skupaj je bilo v drugih republikah nekdanje Jugoslavije rojenih 171.000 prebivalcev Slovenije (8,7 odstotka ), prvo prebivališče je tam imelo 151.432 oseb (Dolenc 2003: 86;). 32 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? selitvi iz tujine izpeljan iz podatka o zadnji selitvi (država, v kateri je imela oseba prebivališče pred priselitvijo v Slovenijo). Kot priseljeni iz tujine so bili prikazani tudi prebivalci, ki so imeli prvo prebivališče v Sloveniji, vendar so se odselili v drugo državo, po odselitvi pa so se v Slovenijo ponovno priselili (re-emigranti). Kot priseljeni iz tujine pa niso bili prikazani tisti prebivalci, ki so imeli prvo prebivališče zunaj Slovenije, po priselitvi v Slovenijo pa so se do trenutka popisovanja preselili v drugo naselje (notranji selivci). Prav tako v popisih 1961-1991 ni bilo upoštevano časovno obdobje prebivanja najmanj eno leto. Še nekoliko bolj kompleksna je opredelitev pojma potomcev priseljencev; posamezni avtorji ga obravnavajo različno. Nekateri avtorji med potomce priseljencev vključujejo samo tiste, katerih oba starša sta priseljenca, drugi menijo, da so tudi otroci, ki izhajajo iz zakona, v katerem ima samo en starš prvo prebivališče zunaj države sprejemnice, opredeljeni kot potomci priseljencev. Razlike v opredelitvah se kažejo tudi glede tega, ali so potomci priseljencev samo tisti, ki so se v državi sprejemnici rodili, ali pa so tudi tisti, ki so se v državo sprejemnico priselili, kar pomeni, da so prišli v državo sprejemnico v zgodnji mladosti skupaj s starši oziroma so prišli za starši (združitev družin). Med potomce priseljencev, ki so se v državo sprejemnico priselili, avtorji večinoma prištevajo tiste, ki so se priselili do začetka adolescence, pri tem pa opredeljujejo različne starostne meje.5 Kompleksna družbena stvarnost oziroma življenje samo prinaša veliko različnih možnih kombinacij in običajno so tovrstne družbene kategorije ali opredelitve vnaprej obsojene na določene pomanjkljivosti in izjeme. Na žalost se takšnim kategorijam skorajda ne moremo izogniti. V tem prispevku smo se omejili na obravnavo populacije potomcev priseljencev, ki so se priselili z območja nekdanje Jugoslavije oziroma so se z območja nekdanje Jugoslavije priselili njihovi starši. Pri tem je populacija potomcev priseljencev sestavljena iz dveh podkategorij: 1. potomcev priseljencev, rojenih v Sloveniji, katerih oba ali en starš je priseljenec in 2. potomcev priseljencev, ki so se priselili do 14. leta starosti, so v Sloveniji (vsaj delno) obiskovali osnovno šolo in katerih vsaj en starš je priseljenec. 5 V raziskavah so potomci priseljencev različno opredeljeni: - Crul (2000: 2-3 ) v raziskavi o vključenosti druge generacije priseljencev v izobraževalni proces na Nizozemskem kot potomce priseljencev opredeljuje tiste, ki so se rodili na Nizozemskem ali pa so se v državo sprejemnico priselili do svojega četrtega leta starosti in so tako celotno izobraževalno kariero opravili na Nizozemskem. - Portes in Rumbaut (1993) sta v raziskavo vključila otroke, rojene v državi sprejemnici, z enim ali obema staršema priseljencema in otroke priseljene v državo sprejemnico pred 12 letom starosti. - Reinsch ( 2001: 69-71) za priseljence (prve generacije ) opredeljuje tiste prebivalce, ki so rojeni v tujini oziroma so bili, ko so se priselili v državo sprejemnico, starejši od 13 let. Potomci priseljencev (druga generacija ) so rojeni v državi sprejemnici in imajo vsaj enega starša, rojenega v tujini. Opredeli pa še eno kategorijo, in sicer: med-generacijo ( between generation ), to so tisti, ki so se v državo sprejemnico priselili do svojega 13 leta. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 33^ 3. POPISNI PODATKI O POTOMCIH PRISELJENCEV Za analizo popisnih podatkov6 smo morali najprej opredeliti populacijo, ki jo želimo proučiti. S terminom priseljenci pojmujemo posameznike, ki so se priselili z območja nekdanje Jugoslavije in so bili ob priselitvi stari 15 let ali več (tabela 1). Tabela 1 : Opredelitev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Število % Priseljence (»prve generacije«) z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinski skupnosti kot starši (zakonci, zunajzakonski partnerji) in katerih starost ob priselitvi je bila 15 let ali več. 108.758 80,7 Priseljence (»prve generacije«) z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v nedružinski skupnosti ali sami, in katerih starost ob priselitvi je bila 15 let ali več. 25.908 19,2 Skupaj 134.666 100 Precej bolj kompleksna je opredelitev populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, saj so življenjske situacije posameznikov zelo različne (tabela 2). 6 Pri analizi popisnih podatkov je treba vedeti, kdo je bil vključen v popis leta 2002. Definicija prebivalca za popis 2002 je bila sledeča: »Prebivalec je oseba, ki ima v naselju popisovanja običajno prebivališče in ima tam svoje gospodinjstvo in do kritičnega trenutka popisovanja iz gospodinjstva ni bila odsotna več kot eno leto.« - In še: »V Popisu 2002 smo upoštevali mednarodna priporočila za popise, po katerih se v prebivalstvo države štejejo samo tiste osebe, ki dejansko prebivajo na njenem ozemlju. Državljanstvo osebe pri tem ni pomembno, tako da so prebivalci Slovenije poleg državljanov RS tudi tujci. - Najpomembnejša razlika med definicijo prebivalstva v Popisu 1991 in Popisu 2002 je, da v Popisu 2002 kot prebivalci Slovenije niso več upoštevane osebe, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vendar že več kot eno leto prebivajo v tujini. Poleg tega smo v Popisu 2002 prvič upoštevali tudi trajanje prebivanja v Sloveniji, tako da smo kot prebivalce upoštevali tiste priseljene osebe, ki v Sloveniji prebivajo vsaj eno leto, ne glede na to, ali imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče.« ( Statistični urad Republike Slovenije, Popis 2002, Metodološka pojasnila, Definicije in pojasnila - prebivalstvo ), http://www.stat.si/popis2002/si/definicije_in_pojasnila_l.html (23. 3. 20071 34_Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Tabela 2: Opredelitev potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Število % Potomci priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinski skupnosti kot otroci, oba starša sta priseljenca z območja nekdanje Jugoslavije; njihovo prvo prebivališče je Slovenija; 37.610 29,3 Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinski skupnosti kot otroci, eden od staršev je priseljenec iz nekdanje Jugoslavije; njihovo prvo prebivališče je Slovenija; 50.280 39,1 Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinskih skupnostih kot otroci, ob priselitvi so bili stari med 0 in 14 let; 11.704 9,1 Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinski skupnosti kot otroci, njihova narodnost in/ali materni jezik in/ali pogovorni jezik je neslovenski (določeni kriteriji), njihovo prvo prebivališče je Slovenija; 2.907 2,3 Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinski skupnosti kot otroci, narodnost in/ali materni jezik in/ali pogovorni jezik enega od staršev je neslovenski (določeni kriteriji), njihovo prvo prebivališče je Slovenija; 6.973 5,4 Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v nedružinski skupnosti ali sami; njihova starost ob priselitvi je bila med 0 in 14 let; 3.595 2,8 Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v družinski skupnosti kot starši (zakonec, zunajzakonski partner), v nedružinski skupnosti ali sami, narodnost in/ali materni jezik in/ali pogovorni jezik je neslovenski (določeni kriteriji), njihovo prvo prebivališče je Slovenija. 15.439 12,0 Skupaj 128.508 100 Glede na popisne podatke za leto 2002 je bilo v Sloveniji med prebivalstvom 146.035 priseljenih oseb. Med priseljenimi je bilo 134.666 priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije (to predstavlja 6,9 odstotka prebivalcev Slovenije), 11.369 prebivalcev pa se je priselilo iz drugih držav (kar je 0,6 odstotka prebivalcev Slovenije). Kot potomce priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije lahko, po izbranih kriterijih, opredelimo 128.508 oziroma 6,5 odstotka prebivalcev Slovenije. Glede na obravnavane popisne podatke živi v Sloveniji vsaj 263.174 prebivalcev, ki so se priselili z območja nekdanje Jugoslavije, in njihovih potomcev, to pa je 13,4 odstotka prebivalcev Slovenije. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 35^ Opredelili smo pojma priseljenec in potomec priseljencev, zdaj pa poglejmo, kakšne so značilnosti obeh populacij glede na izbrane kazalnike. Najprej poglejmo, katero državljanstvo prevladuje med obravnavanima populacijama. 3.1 Državljanstvo Koncept državljanstva je zadnjih dvajset let predvsem zaradi globalizacije in spreminjanja političnih meja v Evropi pomembna tema, s katero se ubadajo posamezne države, EU in tudi preostala mednarodna skupnost. V sodobnih razmerah nacionalna država ni več edini vir podeljevanja pravic posameznikom. Nekatere pravice posameznikov izhajajo iz nadnacionalnih institutov in institucij.7 Kljub temu še vedno, predvsem državljanstvo, vsaj formalno omogoča priseljencem in njihovim potomcem v celoti enake politične, družbene in socialne pravice v primerjavi z večinskim/dominantnim narodom. Slovenija se razlikuje od večine drugih evropskih držav glede tega, da ima velik del priseljencev in njihovih potomcev, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije, slovensko državljanstvo.8 Ob tem velja opomniti, da je zmotno prepričanje o pridobitvi slovenskega državljanstva kot zaključni fazi integracijskega procesa. Integracija pomeni vključevanje (pogosto vseživljenjsko) ter emancipacijo priseljencev in njihovih potomcev v slovensko družbo pod enakimi pogoji in z enakimi (socialnimi, političnimi in kulturnimi) pravicami, kot jih ima večinsko prebivalstvo. Vključevanje priseljencev in njihovih potomcev v družbo ne pomeni • • • 7 Tako imamo na primer državljanstvo Evropske unije, ki ga ima vsaka oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic in je bilo utemeljeno z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 (92/C191/0L). Državljanstvo ELI dopolnjuje državl]'anstvo v državah članicah in ga ne nadomešča. Državljani ELI uživajo pravice, ki so jim dodeljene s pogodbo, in imajo dolžnosti, ki jih ta tudi določa. Temeljne pravice, ki jih državljanstvo v drugem delu Pogodbe ES določa, so: svoboda gibanja in pravica do prebivanja na ozemlju držav članic; pravica voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah za evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer ima državljan stalno prebivališče; pravica do diplomatske in konzularne zaščite; pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament in pravica obrniti se na varuha človekovih pravic. - Potem pa so tu še univerzalne človekove pravice, torej pravice posameznikov (kot na primer: pravica do osebne svobode, svobode vesti, svoboda izražanja, pravica do izobraževanja idrj, ki so zagotovll'ene z mednarodnimi konvencijami in zakoni, ne glede na državljanstvo. S tem je posameznik postavljen nad državljana. V tem smislu nekateri avtorji (Jacobson 1996; Soysal 1994 ), relativizirajo pomen državljanstva. 8 Glede na popisne podatke leta 2002 v Sloveniji 2 odstotka oziroma 39-350 prebivalcev ni imelo slovenskega državl]'anstva. Število tulcev v Sloveniji se spreminja iz leta v leto, čeprav je v primerjavi z mnogimi drugimi državami še vedno dokaj majhno. Na dan 31. decembra 2005 1'e imelo v Republiki Sloveniji 57.725 tulcev veljavno dovoljenje za prebivanje, od tega 26.165 tujcev dovoljenje za stalno prebivanje in 31.560 tujcev dovoljenje za začasno prebivanje. Nekoliko manj jih je bilo leta 2006 (30. september), in sicer je bilo tulcev z veljavnim dovoljenjem za prebivanje 55.034, kar predstavila 2,7 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Od tega je bilo 30.500 tulcev s stalnim prebivališčem in 24.534 tulcev z začasnim prebivališčem (SLTRS, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve). 36_Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? tudi »zlitja« s slovensko kulturo, dana jim mora biti možnost ohranjanja in razvoja elementov njihove izvorne ali podedovane etnične identitete. Glede na popisne podatke ima 79,6 odstotka priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije slovensko državljanstvo, 20,3 odstotka priseljencev ima državljanstvo ene od držav naslednic Jugoslavije (največ 11,4 odstotka priseljencev ima državljanstvo Bosne in Hercegovine, 3,7 odstotka ima državljanstvo Hrvaške, 3,5 odstotka priseljencev ima državljanstvo Srbije in Črne gore in 1,7 odstotka priseljencev ima državljanstvo Makedonije). Samo 0,1 odstotka priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije ima državljanstvo kake druge države. Tabela 3: Prebivalstvo po tipu priseljenca in državljanstvu (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Država državljanstva Skupaj Priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije Potomci priseljencev Ostali Število % Število % Število % Število % Bosna in Hercegovina 19.240 1,0 15.423 11,4 3.318 2,6 499 0,0 Hrvaška 5.909 0,3 4.929 3,7 762 0,6 218 0,0 Slovenija 1.924.677 98,0 107.148 79,6 122.214 95,1 1.695.315 99,7 Makedonija 2.768 0,1 2.292 1,7 371 0,3 105 0,0 Srbija in Črna gora 5.913 0,3 4.731 3,5 965 0,7 217 0,0 Druge države 5.529 0,3 143 0,1 878 0,7 4.508 0,3 Skupaj 1.964.036 100 134.666 100 128.508 100 1.700.862 100 V primerjavi s priseljenci ima precej večji del (95,1 odstotka) potomcev priseljencev slovensko državljanstvo, 4,2 odstotka potomcev priseljencev ima državljanstvo ene od držav naslednic Jugoslavije - med njimi ima največ, 2,6 odstotka potomcev priseljencev državljanstvo Bosne in Hercegovine, 0,7 odstotka ima državljanstvo Srbije in Črne gore, 0,6 odstotka ima hrvaško in 0,3 odstotka makedonsko državljanstvo. Delež prebivalcev, ki ima državljanstvo drugih držav, pa je med potomci priseljencev nekoliko večji (0,7 odstotka) v primerjavi z deležem med priseljenci, ki je 0,1 odstotka. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 37^ 3.2 Narodna pripadnost O etnični strukturi prebivalstva Slovenije je že kar nekaj napisanega, tudi o etnični strukturi priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije (Dolenc 2003; Klopčič, Komac in Kržišnik-Bukič 2003; Komac in Medvešek 2005)9. Tabela 4: Prebivalstvo po tipu priseljenca in narodni pripadnosti (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Skupaj Priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije Ostali Skupaj 1.964.036 134.666 128.508 1.700.862 100 % 6,9 % 6,5 % 86,6 % Število % Število % Število % Število % Slovenci 1.631.363 83,1 24.017 17,8 55.668 43,3 1.551.678 91,2 Italijani 2.258 0,1 382 0,3 196 0,2 1.680 0,1 Madžari 6.243 0,3 526 0,4 145 0,1 5.572 0,3 Romi 3.246 0,2 419 0,3 576 0,4 2.251 0,1 Albanci 6.186 0,3 3.595 2,7 2.346 1,8 245 0,0 Bošnjaki 21.542 1,1 12.725 9,4 8.565 6,7 252 0,0 Črnogorci 2.667 0,1 1.643 1,2 1.007 0,8 17 0,0 Hrvati 35.642 1,8 25.155 18,7 10.160 7,9 327 0,0 Makedonci 3.972 0,2 2.806 2,1 1.097 0,9 69 0,0 9 Pri uporabi podatkov o narodni pripadnosti je treba upoštevati: »svobodno izražanje narodne pripadnosti vsakega posameznika, subjektivnost izražanja narodne pripadnosti in možnosti spremembe opredeljevanja, spreminjanje kategorij - pojavljanje novih in spreminjanje starih (npr. Jugoslovan, Bošnjak), vpliv aktualnih političnih oziroma družbenih razmer na narodnostno opredeljevanje (opredeljevanje prebivalcev Bosne in Hercegovine kot Muslimanov, Bošnjakov, Bosancev), sprememba družbenega konteksta - na primer osamosvojitev Slovenije, pridobitev slovenskega državljanstva in vpliv na spremembo narodnostne opredelitve in metodologijo zbiranja podatkov v posameznih popisih in nabor ponujenih možnosti za odgovor« (Dolenc 2003: 33). V vseh povojnih popisih se je najbolj spreminjala narodnostna opredelitev oziroma poimenovanje muslimanskega prebivalstva. V popisu 2002 se je muslimansko prebivalstvo narodnostno opredeljevalo na dva načina: kot Muslimani (z veliko začetnico) v smislu etnične pripadnosti ali kot Bošnjaki v skladu z ustavo Federacije BIH (Dolenc 2003: 33) - Kakovost popisov o narodnosti, če jo merimo glede na število neznanih odgovorov, je bila iz popisa v popis slabša. Naraščanje odgovorov neznano si lahko razlagamo s povečanjem mobilnosti prebivalstva, z varovanjem osebnih podatkov in s samozavedanjem zasebnosti, pojemajočo zavzetostjo za sodelovanje, v letu 1991 tudi s posebnimi političnimi razmerami (Šircelj 2003:46). V popisu 2002 je na porast manjkajočih odgovorov vplivala zakonska ureditev zbiranja teh podatkov, negativna medijska obravnava te problematike ter tudi širši družbeni razlogi. Prvič doslej niso smeli podatkov o narodnosti (in tudi veroizpovedi) za osebe starejše od 14 let, ki v času obiska popisovalca niso bile navzoče v gospodinjstvu, posredovati drugi člani gospodinjstva (Dolenc 2003: 34). 38 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Skupaj Priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije Potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije Ostali Muslimani 10.467 0,5 6.165 4,6 4.201 3,3 101 0,0 Srbi 38.964 2,0 24.044 17,9 14.668 11,4 252 0,0 Drugi 4.432 0,2 873 0,6 382 0,3 3.177 0,2 Jugoslovani 527 0,0 319 0,2 192 0,1 16 0,0 Bosanci 8.062 0,4 5.048 3,7 2.909 2,3 105 0,0 Regionalno opredeljeni 1.467 0,1 647 0,5 656 0,5 164 0,0 Narodno neopredeljeni 12.085 0,6 4.331 3,2 5.080 4,0 2.674 0,2 Niso želeli odgovoriti 48.588 2,5 10.705 7,9 10.674 8,3 27.209 1,6 Neznano 126.325 6,4 11.266 8,4 9.986 7,8 105.073 6,2 Med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije se jih je ob popisu leta 2002 17,8 odstotka opredelilo za Slovence. V to skupino so delno vključeni Slovenci povratniki, ki so se z območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo vrnili pred in po drugi svetovni vojni. Kot ugotavlja Dolenc (2005: 38) je bila Slovenija »/.../ vir strokovnjakov, ki so bili premeščeni v druge republike. Zato je leta 1948 v primerjavi s kasnejšimi popisi največ Slovencev prebivalo v drugih republikah, tako v absolutnem (65.288) kot relativnem smislu (4,4 odstotka vseh Slovencev).« V Slovenijo so se vračali zaradi različnih razlogov, na primer nekateri so se vrnili po upokojitvi, drugi zaradi razpada Jugoslavije in vojne, ali pa so se v Slovenijo preselili njihovi potomci. Na drugi strani, se del skupine priseljencev zaradi večletnega življenja v Sloveniji čuti in opredeljuje za Slovence. Verjetno pa se je del te populacije tudi zaradi »strahu« pred morebitnim etiketiranjem oziroma »načrtnim« preštevanjem ob popisu raje (za vsak primer) opredelil za Slovence. Med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije se je 60,5 odstotka opredelilo za eno od narodnosti nekdanje Jugoslavije. Od tega: 18,7 odstotka za Hrvate, 17,9 odstotka za Srbe, 17,8 odstotka za Bošnjake ali Muslimane ali Bosance (9,4 odstotka za Bošnjake, 4,6 odstotka za Muslimane in 3,7 odstotka za Bosance), 2,7 odstotka za Albance, 2,1 odstotka za Makedonce, 1,2 odstotka za Črnogorce in 0,2 odstotka za Jugoslovane. Za 19,5 odstotka priseljencev ne vemo, kakšna je njihova etnična opredelitev, saj se ob popisu niso narodno opredelili (3,2 odstotka), niso želeli odgovoriti na vprašanje (7,9 odstotka) ali pa je njihova etnična pripadnost neznana (8,4 odstotka). Manjši delež se jih je opredelil za italijansko (0,3 odstotka), madžarsko (0,4 odstotka) in romsko (0,3 odstotka) narodnost. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 39^ Iz tabele 4 je mogoče razbrati, da se je v primerjavi s priseljenci med potomci priseljencev ob popisu leta 2002 precej večji delež (43,3 odstotka) opredelil za Slovence, manjši delež (35,1 odstotka) pa se je opredelil za posamezno narodnost z območja nekdanje Jugoslavije. Za Bošnjake ali Muslimane ali Bosance se je opredelilo 12,3 odstotka potomcev priseljencev, 11,4 odstotka se jih je opredelilo za Srbe, 7,9 odstotka se jih je opredelilo za Hrvate, 1,8 odstotka potomcev priseljencev se je opredelilo za Albance, 0,9 odstotka za Makedonce in 0,8 odstotka za Črnogorce. Delež posameznikov med potomci priseljencev, za katere ne vemo, kakšna je njihova etnična pripadnost, je praktično enak deležu med priseljenci. Za 20,1 odstotka potomcev priseljencev ne vemo, kakšna je njihova etnična opredelitev, saj se ob popisu niso narodno opredelili (4 odstotki), niso želeli odgovoriti na vprašanje (8,3 odstotka) ali pa je njihova etnična pripadnost neznana (7,8 odstotka). Podobni so deleži tudi med priseljenci. Za 19,5 odstotka priseljencev ne vemo, kakšna je njihova narodna pripadnost. Vidne so le razlike med deleži narodno neopredeljenih med priseljenci in njihovimi potomci ter preostalimi prebivalci. Med preostalimi prebivalci je manjši delež regionalno opredeljenih (0,009 odstotka), manjši delež narodno opredeljenih (0,2 odstotka), manjši delež tistih, ki niso želeli odgovoriti na vprašanje o narodni pripadnosti (1,6 odstotka) in nekoliko manjši delež prebivalcev, katerih narodna pripadnost je neznana (6,2 odstotka). Razlike, ki so opazne v narodnostnem opredeljevanju med priseljenci in potomci priseljencev so pogojene tudi z okoljem zgodnje socializacije posameznika. Postavilo se nam je vprašanje, ali dejstvo, da se je posameznik rodil v Sloveniji (oziroma katerega prvo prebivališče je Slovenija) ali pa se je v Slovenijo priselil do svojega 14. leta, vpliva do te mere, da tudi med njimi obstajajo razlike pri narodnem opredeljevanju. 40_Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Graf 1 : Narodnostno opredeljevanje prebivalcev glede na to, ali so priseljenci, potomci priseljencev, ki so se v Slovenijo priselili do 14. leta starosti, ali pa gre za potomce priseljencev, rojene v Sloveniji (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; v odstotkih) Slovenci Italijani Madžari Romi Albanci Bošnjaki Črnogorci Hrvati MakedonciMuslimani Srbi Drugi Narodno neopredeljeni □ Potomci priseljencev, ki so se priselili do 14. leta □ Potomci priseljencev, katerih država prvega prebivališča je Slovenija ■ Priseljenci Pokaže se, da je med potomci priseljencev katerih država prvega prebivališča je Slovenija, največji delež takih, ki so se opredelili za Slovence (45,7 odstotka), hkrati pa je med njimi najmanjši delež narodno neopredeljenih (22,2 odstotka). Potomci priseljencev, ki so se priselili do svojega 14. leta, imajo na drugi strani največji delež narodno neopredeljenih (28,3 odstotka), njihov delež posameznikov, opredeljenih kot Slovenci (25,5 odstotka), pa je večji kot pri priseljencih (17,8 odstotka) in manjši kot pri potomcih priseljencev, katerih država prvega prebivališča je Slovenija (45,7 odstotka). Obstajajo torej opazne razlike v narodnem opredeljevanju med potomci priseljencev, ki so se priselili do svojega 14 leta in potomci priseljencev, katerih prvo prebivališče je Slovenija. 3.3 Jezik 3-3-1 Materni jezik V razpravah o etnični heterogenosti je podatek o maternem jeziku v popisnih statistikah lahko celo pomembnejši od odgovora na vprašanje o narodni pripadnosti. Predvsem zato, ker se materni jezik praviloma ne spreminja. Podatek o maternem jeziku ima ustrezno veljavo tudi zato, ker je bil ob popisu prebivalstva (2002) odgovor na vprašanje o maternem jeziku obvezen, medtem ko je bil odgovor na vprašanje o narodni pripadnosti izbirne narave. Kljub temu Dolenc (2003: 119-20) ugotavlja, da je tudi podatek o maternem jeziku lahko nezanesljiv in ima svoje pomanjkljivosti, to pa predvsem zato, ker pri opredeljevanju po maternem Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 41^ jeziku niso bila povsem dosledno upoštevana metodološka navodila; razumevanje pojma materni jezik je med prebivalstvom še vedno zelo raznoliko; pogosto si ga interpretirajo kot opredeljevanje po etnični pripadnosti matere ali celo za navajanje jezika matere. To utemeljuje z ugotovitvijo, da je bilo število sprememb opredeljenega maternega jezika med popisoma 1991 in 2002 veliko večje kot število sprememb veroizpovedi in le malo manjše kot število sprememb narodnosti (Komac, Medvešek in Roter 2007: 55). Pri metodoloških pojasnilih in definicijah Statističnega urada Republike Slovenije za popis 2002 je materni jezik opredeljen kot »/.../ jezik, ki se ga je oseba naučila v zgodnjem otroštvu v krogu družine oziroma drugem primarnem okolju, kadar je otrok živel pri sorodnikih, v domovih ipd. Če se je oseba v zgodnjem otroštvu naučila več jezikov, je to jezik, za katerega oseba meni, da je njen materni jezik.«10 Iz tabele 5 je razvidno, da je največjemu deležu (29,7 odstotka) priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije materni jezik hrvaščina, sledi srbohrvaški (18,2 odstotka), srbski (15,2 odstotka), bosanski (14,6 odstotka) in slovenski jezik z 9,6 odstotka. Ob analizi empiričnih podatkov se običajno kažejo večji deleži prebivalstva, ki za svoj materni jezik opredeljujejo posamezen manjšinski jezik, in manjši deleži prebivalstva, ki se opredeljujejo za isto posamezno manjšinsko etnično pripadnost. Znotraj kategorije priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije se tako kaže večji delež prebivalcev, ki so za svoj materni jezik opredelili madžarski, italijanski, albanski, bosanski, hrvaški in makedonski jezik, manjši delež pa se jih je opredelil za madžarsko, italijansko, albansko, bošnjaško, hrvaško oziroma makedonsko narodnost. Nasprotno pa je med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije delež prebivalstva, ki se je opredelil za Slovence (17,8 odstotka), večji kot delež priseljencev, ki je za svoj materni jezik navedel slovenščino - 9,6 odstotka. Dejstvo je (kar smo ugotovili že v poglavju 3-2), da delu priseljencev, ki so se v določenem obdobju svojega življenja začeli opredeljevati kot Slovenci, slovenščina ni materni jezik.11 10 Poleg tega, kot ]'e navedeno med pojasnili in definici]'ami Statističnega urada Republike Slovenije za popis 2002, je na prostoru nekdanje Jugoslavije prišlo tudi do družbenih sprememb, ki so vplivale na samo poimenovanje posameznih jezikov. »Z nastankom samostojnih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije so se spremenila tudi imena jezikov. Tako je v Hrvaški v rabi hrvaški jezik, v Zvezni republiki Jugoslavia srbski jezik, v Bosni in Hercegovini bosanski, hrvaški in srbski jezik. V Črni gori je uradni jezik srbščina ijekavskega tipa, čeprav se v praksi uporablja tudi ime črnogorski jezik. Vsaka popisana oseba se je lahko svobodno odločila o maternem jeziku. Zato smo klasifikacijo, veljavno v preteklih popisih, dopolnili z novimi odgovori, med katerimi so tudi črnogorski, bosanski in bošnjaški jezik. Podatke zadnjih dveh prikazulemo združeno kot bosanski jezik. V klasifikaciji za prikazovanje podatkov smo obdržali tudi srbsko-hrvaški jezik, ker je bil med navedenimi odgovori še vedno zelo številčen.« (Metodološka pojasnila in definicije, prebivalstvo, http://www.stat.si/popis2002/si/ definicije_in_pojasnila_l.html, 20. 3. 20071 11 Poleg tega imajo lahko posamezniki na primer dva materna jezika in so lahko nosilci dvojne ali celo trojne 42_Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Tabela 5: Prebivalstvo po tipu priseljenca in maternem jeziku (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Skupaj Priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije Potomci priseljencev Ostali 1.964.036 134.666 128.508 1.700.862 Materni jezik Število % Število % Število % Število % slovenski 1.723.434 87,7 12.988 9,6 73.259 57,0 1.637.187 96,3 italijanski 3.762 0,2 759 0,6 382 0,3 2.621 0,2 madžarski 7.713 0,4 618 0,5 216 0,2 6.879 0,4 romski 3.834 0,2 359 0,3 516 0,4 2.959 0,2 albanski 7.177 0,4 4.192 3,1 2.712 2,1 273 0,0 bosanski 31.499 1,6 19.629 14,6 11.456 8,9 414 0,0 hrvaški 54.079 2,8 40.051 29,7 13-399 10,4 629 0,0 makedonski 4.760 0,2 3.537 2,6 1.111 0,9 112 0,0 srbski 31.329 1,6 20.482 15,2 10.560 8,2 287 0,0 srbskohrvaški* 36.853 1,9 24.529 18,2 12.017 9,4 307 0,0 drugi 7.280 0,4 1.615 1,2 506 0,4 5.159 0,3 neznano 52.316 2,7 5.907 4,4 2.374 1,8 44.035 2,6 * vključene vse preostale variante nekdanjega skupnega jezika (skupaj s črnogorskim) Med potomci priseljencev prevladuje slovenski materni jezik (57 odstotkov), 10,4 odstotka potomcev priseljencev je za svoj materni jezik navedlo hrvaščino, 9,4 odstotka srbohrvaški jezik, 8,9 odstotka bosanski jezik, 8,2 odstotka srbski jezik, 2,1 odstotka albanski jezik, za 1,8 odstotka potomcev priseljencev materni jezik ni znan, 0,9 odstotka za makedonski jezik, deleži potomcev priseljencev, ki so za svoj materni jezik opredelili italijanski, madžarski, romski ali kateri drug jezik, pa so zelo majhni, manjši od 0,5 odstotka. Če pogledamo celotno populacijo priseljencev, so ti za svoj materni jezik v največjem deležu navedli hrvaški, sledijo srbohrvaški, srbski, bosanski in slovenski jezik. Preostali jeziki: italijanski, madžarski, romski, albanski, makedonski, drugi so zastopani v zelo majhnih deležih. Za 4,4 odstotka priseljencev pa je materni jezik neznan. Med celotno populacijo potomcev priseljencev pa v večini prevladuje slovenski materni jezik, ki mu v veliko manjšem deležu sledi hrvaščina, srbohrvaščina, bosanski in srbski jezik. etnične pripadnosti, česar pa iz popisa ni mogoče ugotoviti, saj so se prebivalci morali odločiti za eno opcijo. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 43^ 3-3-2 Pogovorni jezik Opredelitev pojma pogovorni jezik za namene popisa 2002 je naslednja: »Pogovorni jezik je jezik, v katerem se oseba sporazumeva s člani gospodinjstva oziroma družine (ustno ali pisno). Oseba se lahko s člani gospodinjstva ali družine sporazumeva v enem jeziku, dveh ali več. Če se oseba sporazumeva v več jezikih, je sama določila dva, v katerih se najpogosteje sporazumeva.«12 Iz tabele 6 je mogoče razbrati, v kolikšni meri priseljenci, potomci priseljencev in drugi prebivalci Slovenije govorijo en oziroma dva pogovorna jezika. Prebivalci Slovenije, ki so združeni v kategoriji ostali, skorajda v celoti govorijo en pogovorni jezik. Med prebivalci združeni v kategoriji ostali, ki so kot pogovorni navedli en jezik, jih je 99,4 odstotka navedlo slovenščino. Majhno število (0,9 odstotka) je za pogovorni jezik opredelilo dva jezika. Med tistimi, ki so za pogovorni jezik navedli dva jezika, jih je 99,3 odstotka navedlo slovenski in še nek drug jezik, le 0,7 odstotka jih je za pogovorni jezik navedlo dva druga jezika. Za 2,6 odstotka preostalih prebivalcev Slovenije pa je pogovorni jezik neznan. Tabela 6: Prebivalstvo po tipu priseljenca in pogovornem jeziku (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) SKUPAJ Skupaj Priseljenci 2 območja nekdanje Jugoslavije Potomci priseljencev Ostali 1.964.036 134.666 128.508 1.700.862 Število % Število % Število % Število % Skupaj EN jezik 1.822.497 92,8 86.496 64,2 95.461 74,3 1.640.540 96,5 slovenski 1.789.460 91,1 69.706 51,8 88.768 69,1 1.630.986 95,9 italijanski 1.488 0,1 302 0,2 166 0,1 1.020 0,1 madžarski 3.771 0,2 75 0,1 70 0,1 3.626 0,2 romski 1.630 0,1 112 0,1 127 0,1 1.391 0,1 albanski 2.296 0,1 1.456 1,1 733 0,6 107 0,0 bosanski 7.091 0,4 5.249 3,9 1.689 1,3 153 0,0 hrvaški 3.697 0,2 2.521 1,9 1.077 0,8 99 0,0 makedonski 780 0,0 627 0,5 123 0,1 30 0,0 srbski 4.286 0,2 3.048 2,3 1.181 0,9 57 0,0 srbsko-hrvaški 4.403 0,2 3.060 2,3 1.284 1,0 59 0,0 dragi 3.595 0,2 340 0,3 243 0,2 3.012 0,2 12 Metodološka pojasnila in definicije, prebivalstvo, http://www.stat.si/popis2002/si/definicije_in_pojasnila_l.html (22. 5. 2007). 44 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? SKUPAJ Skupaj Priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije Potomci priseljencev Ostali 1.964.036 134.666 128.508 1.700.862 Število % Število % Število % Število % Skupaj DVA jezika 88.230 4,5 42.190 31,3 30.512 23, 7 15.528 0,9 slovenski in italijanski 4.484 0,2 620 0,5 617 0,5 3.247 0,2 slovenski in madžarski 3.910 0,2 155 0,1 167 0,1 3.588 0,2 slovenski in bosanski 17.341 0,9 9.676 7,2 7.477 5,8 188 0,0 slovenski in hrvaški 15.817 0,8 9.421 7,0 6.146 4,8 250 0,0 slovenski in srbski 15.704 0,8 9.115 6,8 6.454 5,0 135 0,0 slovenski in srbskohrvaški 16.600 0,8 9.597 7,1 6.853 5,3 150 0,0 slovenski in drugi 14.131 0,7 3.514 2,6 2.750 2,1 7.867 0,5 druga jezika 243 0,0 92 0,1 48 0,05 103 0,0 Neznano 53.309 2,7 5.980 4,4 2.535 2,0 44.794 2,6 Potomci priseljencev v 74,3 odstotka kot pogovorni uporabljajo en jezik, in sicer med njimi 93 odstotkov potomcev priseljencev kot pogovorni jezik uporablja slovenski jezik. Dva jezika je za pogovorni jezik opredelilo 23,7 odstotka potomcev priseljencev, med njimi le 48 potomcev priseljencev (0,2 odstotka) kot enega od pogovornih jezikov ni navedlo slovenščine. Za dva odstotka potomcev priseljencev pa je pogovorni jezik neznan. Med potomci priseljencev jih 5,2 odstotka ni opredelilo slovenščine za svoj pogovorni jezik. Še nekoliko manjši delež prebivalcev (64,2 odstotka), ki uporablja en pogovorni jezik, je opaziti med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije. Med priseljenci z enim pogovornim jezikom jih 80,6 odstotka kot pogovorni jezik navaja slovenščino. Dva pogovorna jezika je navedlo 31,3 odstotka priseljencev. Tudi med temi z 99,8 odstotka prevladuje kombinacija slovenskega in še enega jezika. Za 4,4 odstotka vseh priseljencev pa je pogovorni jezik neznan. Med priseljenci jih 12,5 odstotka ni navedlo slovenščine kot pogovorni jezik. Hkrati pa je med priseljenci večji delež prebivalcev, katerih pogovorni jezik je v primerjavi s potomci priseljencev neznan. 3.4 Veroizpoved Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 45^ Če pogledamo strukturo prebivalstva v Sloveniji glede na veroizpoved, ugotovimo, da se največ prebivalstva opredeljuje za katolike (57,8 odstotka). Drugim veroizpovedim pripadajo manjši deleži prebivalstva: 2,4 odstotka prebivalcev se je opredelilo za pripadnike islamske veroizpovedi, 2,3 odstotka prebivalcev se je opredelilo za pravoslavce, 0,8 odstotka za evangeličane, še manj jih pripada drugim veroizpovedim ali pa so se opredelili kot agnostiki (0,3 odstotka). Na vprašanje ni želelo odgovoriti 15,7 odstotka prebivalstva, 10,1 odstotka se jih je opredelilo za ateiste, za 7,1 odstotka prebivalstva je veroizpoved neznana, 3,5 odstotka prebivalstva meni, da so verniki, vendar ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Struktura prebivalstva Slovenije glede na veroizpoved, če ne upoštevamo priseljencev in njihovih potomcev z območja nekdanje Jugoslavije, je nekoliko drugačna (tabela 7). Imajo nekoliko večji delež katolikov (62,2 odstotka), manjši pa so deleži pripadnikov evangeličanske (0,8 odstotka), pravoslavne (0,1 odstotka) in islamske veroizpovedi (0,1 odstotka). Med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije se jih je 29,1 odstotka opredelilo za katolike, 20,1 odstotka za pravoslavce, 20,1 odstotka za pripadnike islamske veroizpovedi ter 0,1 odstotka za evangeličane. Enak delež (0,3 odstotka) kot pri drugih prebivalcih Slovenije pripada tistim, ki so se opredelili za kakšno drugo narodnost in kot agnostiki. Delež tistih, ki so povedali, da so verniki, vendar ne pripadajo nobeni veroizpovedi (2,5 odstotka), in tistih, ki so se opredelili kot ateisti (7,2 odstotka) so pri priseljencih manjši kot pri preostalem prebivalstvu Slovenije. Manjši je tudi delež priseljencev (11,8 odstotka), ki ni želel odgovoriti na vprašanje o veroizpovedi. Le delež priseljencev (8,9 odstotka), katerih veroizpoved je neznana, je nekoliko večji kot pri drugih prebivalcih Slovenije. Tabela 7: Prebivalstvo po tipu priseljenca in veroizpovedi (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Skupaj Priseljenci Potomci priseljencev Ostali Število % Število % Število % Število % Skupaj 1.964.036 100 134.666 100 128.508 100 1.700.862 100 Katoliška 1.135.626 57,8 39.150 29,1 39.318 30,6 1.057.158 62,2 Evangeličanska 14.736 0,8 182 0,1 227 0,2 14.327 0,8 Pravoslavna 45.908 2,3 27.058 20,1 17.433 13,6 1.417 0,1 Islamska 47.488 2,4 27.015 20,1 19.269 15,0 1.204 0,1 Druge veroizpovedi in agnostiki 5.230 0,3 464 0,3 498 0,4 4.268 0,3 13 Iz popisnih podatkov je mogoče razbrati, da se je v obdobju 1991-2002 število tistih, ki so se opredelili za neko veroizpoved, zmanjšalo za 15 odstotkov. Najbolj se je zmanjšalo število pripadnikov katoliške veroizpovedi, in to za 17 odstotkov, število pravoslavnih je ostalo skoraj nespremenjeno, medtem ko se je število pripadnikov islamske verske skupnosti povečalo za 62 odstotkov (Šircelj 2003: 75 ). 46 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Skupaj Priseljenci Potomci priseljencev Ostali Število % Število % Število % Število % Je vernik, vendar ne pripada nobeni veroizpovedi 68.714 3,5 3.304 2,5 5.632 4,4 59.778 3,5 Ni vernik, ateist 199.264 10,1 9.643 7,2 14.384 11,2 175.237 10,3 Ni želel odgovoriti 307.973 15,7 15.867 11,8 20.799 16,2 271.307 16,0 Neznano 139.097 7,1 11.983 8,9 10.948 8,5 116.166 6,8 V primerjavi s priseljenci se nekoliko razlikuje tudi struktura veroizpovedi potomcev priseljencev. Delež potomcev priseljencev (30,6 odstotka), ki so se opredelili kot katoliki, je približno enak kot pri priseljencih. Nekaj več potomcev priseljencev (kot priseljencev) se je opredelilo za evangeličansko veroizpoved (0,2 odstotka). V primerjavi s priseljenci pa se je manj potomcev priseljencev opredelilo za pravoslavno (13,6 odstotka), prav tako pa se jih je manj opredelilo za islamsko veroizpoved (15 odstotkov). Razlike se pokažejo tudi v večjem deležu potomcev priseljencev (4,4 odstotka) v primerjavi s priseljenci (2,5 odstotka), ki so se opredelili kot verniki, vendar ne pripadajo nobeni veroizpovedi; ravno tako se je več potomcev priseljencev (11,2 odstotka) opredelilo za ateiste, v primerjavi s priseljenci (7,2 odstotka); poleg tega je med potomci priseljencev nekoliko večji delež (16,2 odstotka) takih, ki niso želeli odgovoriti na vprašanje o veroizpovedi, kot med priseljenci, kjer se 11,8 odstotka ni želelo opredeliti glede na veroizpoved. 3.5 Spolna struktura Popisni podatki za leto 2002 kažejo, da v Sloveniji prebiva 51,2 odstotka žensk in 48,5 odstotka moških.14 Spolna struktura priseljenskih skupnosti je v primerjavi z »avtohtonim« prebivalstvom običajno drugačna, v njih številčno prevladujejo moški. To je razvidno tudi iz spolne strukture priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije, med katerimi je 54,2 odstotka moških in 45,8 odstotka žensk. Pregled spolne strukture posameznih etničnih skupnosti pa ne pokaže številčne prevlade moške populacije pri vseh. Popisni podatki izkazujejo večji delež žensk, v primerjavi z moškimi, v slovenski, italijanski in madžarski skupnosti, ter med prebivalci, ki so narodno neopredeljeni in tistimi, ki niso želeli odgovoriti na vprašanje. V ostalih narodnih skupnostih prevladujejo moški. Še posebej visok, je delež moških pri Albancih (72,7 odstotka), Makedoncih (65,3 odstotka), prebivalcih, ki so združeni v popisni kategoriji drugi (62,5 odstotka) in med tistimi, kateri narodnost je neznana (71 odstotkov). 14 Med prebivalstvom se rodi več dečkov kot deklic, vendar moški v povprečju umirajo mlajši, zato je v določeni populaciji običajno več žensk kot moških. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54_47. Tabela 8: Spolna struktura priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije glede na narodno pripadnost (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Priseljenci s prostora nekdanje Jugoslavije Narodna pripadnost Skupaj Moški Ženske Slovenci 24.017 100 % 10.466 43,6 % 13.551 56,4 % 17,8 % 14,3 % 22,0 % Italijani 382 100 % 160 41,9 % 222 58,1 % 0,3 % 0,2 % 0,4 % Madžari 526 100 % 253 48,1 % 273 51,9 % 0,4 % 0,3 % 0,4 % Romi 419 100 % 211 50,4 % 208 49,6 % 0,3 % 0,3 % 0,3 % Albanci 3.595 100 % 2.613 72,7 % 982 27,3 % 2,7 % 3,6 % 1,6 % Bošnjaki 12.725 100 % 7.611 59,8 % 5.114 40,2 % 9,4 % 10,4 % 8,3 % Črnogorci 1.643 100 % 966 58,8 % 677 41,2 % 1,2 % 1,3 % 1,1 % Hrvati 25.155 100 % 12.863 51,1 % 12.292 48,9 % 18,7 % 17,6 % 19,9 % Makedonci 2.806 100 % 1.832 65,3 % 974 34,7 % 2,1 % 2,5 % 1,6 % Muslimani 6.165 100 % 3.572 57,9 % 2.593 42,1 % 4,6 % 4,9 % 4,2 % Srbi 24.044 100 % 13.482 56,1 % 10.562 43,9 % 17,9 % 18,5 % 17,1 % Drugi 873 100 % 546 62,5 % 327 37,4 % 0,6 % 0,7 % 0,5 % Narodno neopredeljeni 10.345 100 % 5.145 49,7 % 5.200 50,3 % 7,7 % 7,0 % 8,4 % Niso želeli odgovoriti 10.705 100 % 5.331 49,8 % 5.374 50,2 % 7,9 % 7,3 % 8,7 % Neznani 11.266 100 % 7.996 71,0 % 3.270 29,0 % 8,4 % 10,9 % 5,3 % Skupaj 134.666 100 % 73.047 54,2 % 61.619 45,8 % 100 % 100 % 100 % Večji delež žensk v primerjavi z moškimi je v slovenski, italijanski in madžarski skupnosti ter med prebivalci, ki so narodno neopredeljeni, in tistimi, ki niso želeli odgovoriti na vprašanje. V drugih narodnih skupnostih prevladujejo moški. Še posebno visok je delež moških pri Albancih (72,7 odstotka), Makedoncih (65,3 odstotka), prebivalcih, ki so združeni v popisni kategoriji drugi (62,5 odstotka) in med tistimi, kateri narodnost je neznana (71 odstotkov). 48 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Pri spolni strukturi potomcev priseljencev bi pričakovali podobno razmerje med moškimi in ženskami kot ga ima večinski narod, torej nekoliko večji delež žensk. Pokaže se, da je v populaciji potomcev priseljencev razkorak v korist moških sicer res nekoliko manjši, vendar se je ohranil večji delež moških (53,4 odstotka) kot žensk (46,3 odstotka). Spolna struktura potomcev priseljencev se razlikuje od spolne strukture priseljencev tudi v tem, da pri potomcih priseljencev moški prevladujejo v vseh narodnih skupnostih. Tabela 9: Spolna struktura potomcev priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije glede na narodno pripadnost (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Potomci priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije Narodna pripadnost Skupaj Moški Ženske Slovenci 55.668 100 % 29.499 53,0 26.169 47,0 43,3 % 42,7 % 44,0 % Italijani 196 100 % 109 55,6 87 44,4 0,2 % 0,2 % 0,1 % Madžari 145 100 % 86 59,3 59 40,7 0,1 % 0,1 % 0,1 % Romi 576 100 % 297 51,6 279 48,4 0,4 % 0,4 % 0,5 % Albanci 2.346 100 % 1.339 57,1 1.007 42,9 1,8 % 1,9 % 1,7 % Bošnjaki 8.565 100 % 4.593 53,6 3.972 46,4 6,7 % 6,7 % 6,7 % Črnogorci 1.007 100 % 550 54,6 457 45,4 0,8 % 0,8 % 0,8 % Hrvati 10.160 100 % 5.516 54,3 4.644 45,7 7,9 % 8,0 % 7,8 % Makedonci 1.097 100 % 582 53,1 515 46,9 0,9 % 0,8 % 0,9 % Muslimani 4.201 100 % 2.162 51,5 2.039 48,5 3,3 % 3,1 % 3,4 % Srbi 14.668 100 % 7.967 54,3 6.701 45,7 11,4 % 11,5 % 11,3 % Drugi 382 100 % 234 61,3 148 38,7 0,3 % 0,3 % 0,2 % Narodno neopredeljeni 8.837 100 % 4.572 51,7 4.265 48,3 6,9 % 6,6 % 7,2 % Niso želeli odgovoriti 10.674 100 % 5.623 52,7 5.051 47,3 8,3 % 8,1 % 8,5 % Neznani 9.986 100 % 5.879 58,9 4.107 41,1 7,8 % 8,5 % 6,9 % Skupaj 128.508 100 % 69.008 53,7 59.500 46,3 100 % 100 % 100 % Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 49^ Pregled starostne strukture prebivalcev Slovenije pokaže, da v vseh petletnih starostnih razredih do starosti 55 let številčno prevladujejo moški. V vseh petletnih starostnih razredih nad 55 let pa je število žensk precej večje od moških. V populaciji priseljencev ni tako čistega reza. V posameznih petletnih starostnih razredih do 40 let enkrat prevladujejo moški, drugič ženske. Moški prevladujejo v starostnih razredih od 20-24 let in od 25-29 let, ženske pa prevladujejo v starostnih razredih od 15-19 let, od 30-34 let in od 35-39 let. V petletnih starostnih razredih od 40 pa do 69 leta prevladujejo moški. Šele v starostnih razredih nad 70 let je opaziti večje število žensk. Graf 2: Starostna piramida priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Starostna struktura priseljencev 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20000 10000 10000 20000 ■ Moški □ Ženske 50_Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Graf 3: Starostna piramida potomcev priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Starostna struktura potomcev priseljencev 15000 10000 5000 0 5000 10000 15000 ■ Moški □ Ženske Starostna piramida potomcev priseljencev kaže številčno prevlado moških do starostnega razreda 60-64 let, od 65 let številčno prevladujejo ženske. Ker pa je starostna struktura populacije potomcev priseljencev zelo mlada, kar pomeni, da so starostni razredi nad 55 let številčno dokaj šibki, v končnem številu tudi tu prevladujejo moški. 3.6 Starostna struktura Priseljenske skupnosti imajo običajno mlado starostno strukturo, precej mlajšo od starostne strukture prebivalstva države sprejemnice. Tako je tudi v Sloveniji, ki ima sicer zelo staro prebivalstvo. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54_51^ Graf 4: Primerjava starostne strukture prebivalcev Slovenije in starostne strukture priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije, starejših od 15 let (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 33,9 % 11,8 °/l 60,7 % 36,2 % 24,1 %23,3 % 3,4 % 6,6 % od 15 do 34 let od 35 do 54 let od 55 do 74 let nad 75 let □ Priseljenci s prostora nekdanje Jugoslavije ■ Prebivalci Slovenije V populaciji priseljencev precej izstopa starostna kategorija med 35 in 54 let, ki predstavlja delovno aktivno prebivalstvo. Manjša, kar je pričakovano in razumljivo, pa sta deleža starejših od 75 let in mladih od 15 do 34 let. Priseljenci, opredeljeni kot Italijani, imajo najstarejšo starostno strukturo, nekoliko mlajšo v primerjavi z Italijani, pa vendar še vedno staro starostno strukturo imajo Slovenci in Madžari. Podobno starostno strukturo kot slednji dve skupnosti imajo še Črnogorci in Hrvati. Na drugi strani imajo najmlajšo starostno strukturo Romi in Albanci, oboji imajo daleč najvišji delež mladih od 15 do 34 let. »Mlado« starostno strukturo imajo še Bošnjaki in Muslimani, Makedonci, priseljenci, katerih narodnost je neznana, ter Srbi. Starostna struktura potomcev priseljencev je precej mlajša kot je starostna struktura vseh prebivalcev Slovenije (glej graf 5). Pri potomcih priseljencev prevladujeta predvsem dve starostni skupini: mlada generacija (od 15 do 34 let) in otroci, stari med 0 in 14 let. Bistveno manj pa je starejših od 75 let in starejše generacije od 55 do 74 let. 52 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Graf 5: Primerjava starostne strukture prebivalcev Slovenije in starostne strukture potomcev priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 53,5 % 34,0 % 15,3% 28,7 % 30,7 % 9,0 °/J 19,7% 2,9 %| 0,6 % 5,6 % I I od 0 do 14 let od 15 do 34 let od 35 do 54 let od 55 do 74 let nad 75 let □ Potomci priseljencev ■ Prebivalci Slovenije Kot je razvidno iz grafa 5 in spodnje tabele 10 je za celotno populacijo potomcev priseljencev značilno, da je to izredno mlada populacija. Daleč najmlajšo starostno strukturo imajo Romi in Albanci, sledijo jim Bošnjaki in Muslimani. Najstarejšo starostno strukturo pa imajo potomci priseljencev, ki so se opredelili kot Madžari in Hrvati. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54_53^ Tabela 10: Potomci priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije po starosti ter narodni pripadnosti (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Narodna pripadnost Skupaj Od 0-14 let Od 15-34 let Od 35-54 let Od 55-74 let Nad 75 let Slovenci 55.668 100% 18.772 33,7% 30.228 543% 4.383 7,8% 1.807 3,2 % 478 0,9% 43,3% 42,9 440 38,0 48,9 60,1 Italijani 196 100% 46 23,5% 110 56,1 % 29 14,8% 2 2 2 2 0,2 % 0,1 02 0,3 2 2 Madžari 145 100% 42 29,0% 70 48,3 % 17 11,7% 2 2 2 2 0,1 % 0,1 0,1 0,1 2 2 Romi 576 100% 406 70,5% 160 27,8% 10 1,7% 0 0,0% 0 0,0% 0,4% 0,9 02 0,1 00 00 Albanci 2.346 100% 1.413 60,2 % 783 334% 129 5,5% 2 2 2 2 1,8% 3,2 1,1 1,1 2 2 Bošnjaki 8.565 100% 3.667 42,8% 4.316 50,4% 533 6,2 % 2 2 2 2 6,7% 8,4 6,3 4,6 2 2 Črnogorci 1.007 100% 302 30,0% 518 51,4% 151 15,0% 31 3,1 % 5 05% 0,8% 07 08 1,3 08 06 Hrvati 10.160 100% 2.646 26,0% 4.946 48,7% 1.718 16,9% 726 7,1% 124 1,2 % 7,9% 6,1 7,2 14,9 19,6 15,6 Makedonci 1.097 100% 332 303% 627 57,2 % 103 94% 2 2 2 2 0,9% 08 0,9 0,9 2 2 Muslimani 4.201 100% 1.819 43,3% 2.075 49,4% 285 6,8% 22 0,5% 0 0,0% 3,3% 4,2 3,0 2,5 06 0,0 Srbi 14.668 100% 4.441 303% 8.454 57,6% 1.419 9,7% 315 2,1% 39 03% 11,4% 10,2 12,3 12,3 8,5 49 Drugi 382 100% 112 29,3% 211 55,2 % 43 11,3 % 2 2 2 2 0,3% 03 03 0,4 2 2 Narodno neopredeljeni 8.837 100% 3.182 36,0% 4.344 49,2 % 931 10,5 % 302 34% 78 0,9% 6,9% 7,3 6,3 8,1 8,2 9,8 Niso želeli odgovoriti 10.674 100% 3.941 36,9% 5.531 51,8% 937 8,8% 230 2,2 % 35 03% 8,3% 9,0 8,0 8,1 6,2 44 Neznani 9.986 100% 2.590 25,9% 6.397 641% 848 8,5 % 127 1,3% 24 0,2 % 7,8% 5,9 9,3 74 3,4 3,0 Skupaj 128.508 100% 43.711 340% 68.770 53,5% 11.536 9,0% 3.696 2,9% 795 0,6% 100% 100% 100% 100% 100% 100% z - da bi se izognili prikazovanju podatkov v obliki, ki bi omogočala prepoznavanje posameznikov, smo v skladu z navodili Statističnega urada Republike Slovenije nizke vrednosti zakrili. Namesto takih vrednosti je v tabelah oznaka »z«. 54 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? 3.7 Izobrazbena struktura Primerjava izobrazbene strukture15 priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije in celotnega prebivalstva Slovenije nekoliko zamaje splošno razširjen stereotip o slabo izobraženih priseljencih. Izobrazbena struktura priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije je le malo nižja od izobrazbene strukture celotnega prebivalstva. Graf 6: Primerjava izobrazbene strukture potomcev priseljencev, priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije in celotnega prebivalstva Slovenije, starega več kot 15 let (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) 60 50 -40 - 30 -20 -10 - 0 □ Potomci priseljencev □ Priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije ■ Prebivalstvo Slovenije Pri primerjavi izobrazbene strukture smo upoštevali populacijo, starejšo od 15 let. Med potomci priseljencev, ki jih je glede na popisne podatke 2002 128.508, je mlajših od 15 let 43.599, kar pomeni, da je v analizo izobrazbene strukture (graf 6) vključenih 84.909 prebivalcev potomcev priseljencev. Priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije je 134.666, prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, je 1.663.869. Primerjava izobrazbene strukture med potomci priseljencev, priseljenci in celo-• • • 15 Ob popisu prebivalstva leta 2002 je bila izobrazba opredeljena kot »Izobrazba je najvišja dosežena javno veljavna izobrazba, ki si jo je oseba pridobila, ko je končala izobraževanje: - po veljavnih programih v redni šoli; - v šoli, ki nadomešča redno šolo ( izobraževanje ob delu, na daljavo ipd. ), s tečaji, izpiti oziroma na drug način, skladen s predpisi, ki urejajo pridobitev javno veljavne izobrazbe. Najvišja dosežena javno veljavna izobrazba je izkazljiva z javno listino (spričevalom, diplomo ipd. )« ( Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Metodološka pojasnila, Definicije in pojasnila - Izobrazba ). Brez izobrazbe Osnovna šola Srednja šola Višja izobrazba Visoka izobrazba Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 55^ tnim prebivalstvom Slovenije pokaže, da imajo potomci priseljencev najnižji delež prebivalcev brez izobrazbe in najvišji delež prebivalcev s končano osnovno šolo. Delež prebivalcev, ki imajo dokončano srednjo šolo, je med potomci priseljencev in celotnim prebivalstvom Slovenije praktično enak, oboji pa imajo višji delež kot priseljenci. Hkrati je opaziti, da imajo potomci priseljencev v primerjavi z drugimi najnižji delež med visoko in višje izobraženimi. Če upoštevamo starostno strukturo potomcev priseljencev, pri katerih prevladuje delež mladih od 15 do 34 let, lahko upravičeno predvidevamo, da se proces izobraževanja še nadaljuje in da se bo delež potomcev priseljencev, ki bodo dokončali višjo oziroma visoko izobrazbo, še povečal. Med potomci priseljencev, starejših od 15 let, imajo najvišje delež visoko izobraženih tisti, ki so se opredelili kot Italijani (11,9 odstotka), anketiranci, združeni v kategoriji drugi (11,9 odstotka), in Črnogorci (8,6 odstotka). Nekoliko nižji delež visoko izobraženih imajo potomci priseljencev, opredeljeni kot Slovenci (6,8 odstotka), potomci priseljencev, katerih narodnost je neznana (6 odstotkov), Hrvati (5,8 odstotka), potomci priseljencev, ki se ob popisu niso želeli narodno opredeliti (5,6 odstotka), Makedonci (5,3 odstotka), narodno neopredeljeni (4,5 odstotka) in Srbi (4,2 odstotka). Majhne deleže visoko izobraženih pa je zaslediti med potomci priseljencev, ki so se opredelili kot Bošnjaki (1,3 odstotka), Albanci (1,1 odstotka) in Muslimani (0,6 odstotka). Še manjši deleži visoko izobraženih so med potomci priseljencev, ki so se opredelili kot Romi in Madžari. Če pogledamo, na drugi strani, deleže neizobraženih med potomci priseljencev, starejših od 15 let, torej tistih, ki so brez izobrazbe ali imajo nepopolno osnovno šolo, je razvidno, da imajo daleč najvišji delež neizobraženih potomci priseljencev, ki so se opredelili kot Romi (30 odstotkov). S precej nižjimi deleži neizobraženih sledijo potomci priseljencev, opredeljeni kot Albanci (5,6 odstotka), narodno neopredeljeni (5 odstotkov) in Madžari (4,9 odstotka). Sledijo Hrvati (4,1 odstotka), Italijani (4,0 odstotka), Muslimani in potomci priseljencev, združeni v kategoriji drugi (3,7 odstotka). Deleži v izobrazbeni strukturi priseljencev in potomcev priseljencev se nekoliko razlikujejo, vendar gre te razlike delno pripisati tudi precej drugačni starostni strukturi, saj je 33,9 odstotka (ali 43.599) potomcev priseljencev mlajših od 15 let, delno pa dejstvu, da je dobršen del populacije potomcev priseljencev še vključen v izobraževalni proces, saj se kar 53,4 odstotka potomcev priseljencev še izobražuje, medtem ko se, glede na popisne podatke leta 2002, izobražuje samo še dva odstotka priseljencev. 56 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Visoka šola podiplomska r- --T •■T 6? CD CD 2271 1%8'OS Tj T3 Tj Tj C1 0.0 /bi Tj Tj Tj 73 T3 7] m m 12,3 ?b| 7] 7] o 0,0 /b| m -c. 7,8 %| •■JD 1.3 /bi CN Ol 6,5 9b| CN Ol 6,5 9b| 48| 10,7 9b| •■T m •■T 1 100 9b| 1 2.2881 1 53,8 %| 'O •■T O N n o CD1 O c 1 0.2 /bi r-ir 1 1,3 %l 'O m 1 1,3 %l 380| a-od r- a-Ö •■T 1 0,3 %l o -c. CM 1 0.6 9bl 228| •■T in 00 •■T -c. 1 8,2 9b| -c. •■T O-' Skupaj čč m vrš 6.8 9bl 11,9 %l KI KI à* 1,3 %l 8,6 %| 5,8 %| rC ir 'O ö 4,2 %| 11,9 %l 4,5 9b| 5,6 9b| C1 4.7011 C1 CD1 m m cm 53,5 %l 00 •■T O N N N N o 0.2 /bi 62| 1,3 %l 'O 1,3 %l CO -C. •■T 0,9 %l •■T 0,3 %l m •■T C1 -C. 0.7 9bl i-, m ir\ ITN 377| O od 447| m o-' Višja šola -c, o i 2.6 %l 4,6 °b N N 1,1 9b| a-Ö 5,1 % cč cO O; o i 0,7 /b| 2,0 /b| C1 -C 2,1 9b| 2,2 9b| 1,8 9b| 1.9821 čč C1 C1 r- 49,0 °b| r- •■T O N N N N o m O -C. •■T 2,2 %| 'O -c. 1,8 %| 2571 13,0 %| n 1,1 %l '•O 00 Ö 2031 10,2 %| 00 0.4 9bl C1 \o 1501 7,6 9b| 1341 C1 K Srednja splošna in strokovna šola 30,5 %l 34.7 9bl 44,4 °b| N N 16,6 %| 20,0 °b| 'O CM 27,5 %l 27.1 %l 15,7 %| 28,0 %| 39,6 %| 'O Ol 31,5 9b| 30,1 9b| 25.9371 čč o o 12.8271 49,5 %l r- 'O 0,3 %l N N N N m m 0.6 /bi 00 3,8 %| C^ C1 CM 0,8 9b| 2.0661 8,0 9b| 2081 0,8 °b| ITN r- cO 1,4 %| 'O 00 11,1 %l i-. C1 0.4 9bl 1.6781 m 2.1241 8,2 9b| 2.2281 8,6 9b| Nižja in srednja poklicna šola •■T 'C CM 21.3 %l 13,2 %| m K 14,7 9b| •■T o i r- G< CM cč 00 r-Ci CM 00 •■T CM 25.2 %l ^ n G< Ol 25,2 %| 15,6 %| o i 'O -C •■T Ol 19.8551 čč C1 C1 m m 00 K '•O -c. 0 01 0,1 9b| 00 0,1 9b| m n 0.1 /bi 210| 1.1 9bl 1.4571 -c. K 1681 0,8 9b| 1.8661 •■T 1,0 °b| 00 'O 3,5 %l 2.5831 13,0 %| •■T n Ö 1.2861 m '-Ö 1.5931 8,0 9b| 1.8411 ^Ci o-' Osnovna šola 35,3 %l CM cO 21,9 %l 30,1 %| 00 m 53,3 %l 45,4 %| 31,1 %l 34,4 %| CM 00 cO 50,1 %| 38,7 %| -c. n 36,0 9b| 'O •■T -c. 134,3 9b 1 •■T 00 cS CM čč CD1 C1 1 11.8501 £ ITN o\ cO -C. -C. 0,1 9b| -C. 0,1 9b| 00 00 0.3 %l cs< •■T 1.7 %l ri •■T K 220| r- Ö 2.5861 'O od cO o CM 1,0 °b| 'O 4,0 /b| 3.9631 -C r- Ol Ö •■T O CM & 00 2.3341 00 K 2.5501 8,5 9b| Brez in nepopolna osnovna šola O; o i S* m o i CD1 '■T •■T 30,0 °b| \q in 2,9 %l 1,8 %| 4,1 %| čč rC 3,7 %| O; 3,7 %| O in in o i 2,8 9b| 1 2.4501 čč C1 o o 1 37,3 %| 'O 1 0,2 9b| m 1 0,2 9b| m 1 2.1 9bl n m 1 2.1 9bl •■T 1 5,8 9b| -C. 1 0,5 %l 312| 1 2,7 9b| O •■T ö 00 -C -C. a-K o 1 0.4 9bl 282| 1 11,5 9b| 00 'O a- in o 1 8,4 9b| Skupaj 100 9b| 100 9bl 100 9b| 100 9b| 100 9b| 100 9b| 100 9b| 100 9b| 100 %| 100 %l 100 %| 100 %| 100 9fa| 100 9b| 100 9b| 100 9b| 84.9091 l%001 o 43,5 %| m 0,2 9b| 1031 0,1 9b| o r- 0.2 /bi 'O -C. 4.9131 5,8 %| 707| 0,8 9b| 7.5221 'O 00 'O r- 0,9 °b| 2.3881 2,8 %| 'O -C. Ol Ö 12,1 %l o r- 0.3 9bl 5.6631 6,7 9b| 6.7461 K 7.4051 8,7 9b| Skupaj Slovenci Italijani Madžari Romi Albanci Bošnjaki Črnogorci Hrvati Makedonci Muslimani Srbi drugi Narodno neonredelieni Niso želeli' odgovoriti Neznano TJ ? o TJ o _o o TJ 1 2 N 1 7.1 %l X O' C. .-J Ö 1 6.0781 1 7.2 %l X - X' 1 0.8 %l XI -r X CN o^ ur cr 9.2191 10.9%! XI - CN o^ cr ö o 'X 'X ur 7,1 % 1 7.0261 1 8,3%! X X X ur C- O X C ■C v £ i C C i < Brezposelne osebe 8.4 %l o^ x K X cr cr ö 16.8 %l K 1 8.4 %l 10.0 %l 1 8.4 %l 1 9.8 961 1 9.8 961 .-J cr X O^ X K 1 8.1 %l .-j ur X 10.5%! 10.8281 100 %l 00 - o^ ur x cr i 1 0.06 %l ur 1 0.1 %l Gv o^ G^ Ö 1801 .-j o •o o 1% 6*0 1 cr ur X 1 7.9961 1081 1 1.0 %l o X o^ X cr cr X X 1 12.6%! ON CN o^ cr ö X X 6,6% X o X. 1 8,4%| § o 1 9.7%! Delovno aktivno nrebivalstvo 1 Samozaposlene osebe ... cr 1 1.4 961 iN iN iN 1 2.6 %l Ö \D O^ UA 1 1.2 %l 1 0.6 %l O^ iN cr 1 1.2 961 X; 1.6611 100 %l c ur ô^ r--ur X iN iN iN iN iN iN CM ••o cr VD ir --f cr 1 1.0 %l UA ■.O 0'. IT cr 1 0.8 %l ur CN .-ur ur X 1 9.9%! iN iN cr 6,8 % ur CN ON^ ur\ K XI X 1% 8'6 1 Zaposlene osebe ... - CN 1 24.2 961 iN iN iN .-cr 1 21.0 %l 1 28.0 %l O^ rN Ö cr 1 29.9 96! O^ X X o^ cr K CN iN 1 22.8%! X o^ ur - CN 1 29.1%! ur O 00 cr 100 %l vo ur -i cr ô^ cr CN X iN iN iN iN iN iN NT C. CN 1 0.8 %l X c> 1 ô^ ir 2821 1% 6'0 1 CN O cr 9.7 %l X CN -r 1 1.0 %l Nf -r X 1 2.6 961 1 4.0111 12.6%! iN iN 1 2.0191 6,3 % ur X CN 1 8,2 %\ 1 2.9091 1% I'6 1 Skupaj 1 26.0 961 .- ur ur CN .- CN X cr 1 20.0 %l 1 2.4 %l .-cr 1 21.6 %l 1 29.6 %l o^ X cr ô^ cr 1 20.4 96! 1 28.5 96! 1 29.1%! 1 24.1%! Ô^ X ir' CN ... X o cr x - cr. cr 100 %l 1 14.2151 UT CN X 1 0.2 961 CN 1 0.09 %l - 1 0.04 %l CN -r 1 1.0 %l NT \T o: ô^ ir ir 1 2981 1% 6'0 1 ON CN cr 9.6 ?bl Nt"1 -r 1 1.0 %l ON ur X 1 2.6 961 S -X 12.5%! .- cr ö XI cr CN 6,4% O ■fC CN 1 8,2 %\ X o cr 1 9.2 %l Skupaj ô^ ur X cr CN cr cr .-x O cr .- cr ö cr .-cr cK 1 21.6 %l o^ O' Ö cr ... 'X cr 1 40.2 %l 1 40.9 %l O^ rN Ö cr O^ X K cr X X cr Ô^ CN CN cr Ô^ rN X -r 1 41.2%! 44.2941 100 %l cr X X oo 1 41.8 961 00 1 0.2 961 NI"1 1 0.1 %l jzl cr ö O IT !'-■■ ur CN ô^ X i r ON 'X cr 1% 6'0 1 1 4.0821 9.2 ?bl (S-- X 1 1.0 %l ON X CN 1 2.9 961 ON -r X U/N 12.5%! o X .- cr ö 00 6,4% X - X cr 1 8,2 96| 4.1181 ■.O 0'. cr o- Skupaj 100 %l 1 100 961 1 100 961 1 100 %l 1 100 %l 1 100 %l 1 100 %l 1 100%! 100%l 1 100%l 100%l 1 100%! 100%! 100 ?bl 1 100%! 1 100%! 1128.5081 1 100 %l S '■•C' ur ur 1 44.1 961 X 1 0.2 961 ir - 1 0.1 %l ir 1 0.4 %l VD cr CN 1 1.8 %l '■•C- ur X ô^ •o £ o 1 0.8 %l 1 10.1601 1 7.9 %l X r: 1% 6'0 1 1 4.2011 .- cr cr 1 14.6681 1 11.4%! XI X cr .- cr ö h- cr 00 00 6,9 % 1 10.6741 1 8,3%! 1 9.9861 '.O 0'. 00 K Narodna pripadnost Skupaj Slovenci Italijani Madžari Romi Albanci Bošnjaki Črnogorci Hrvati Makedonci S s Srbi Drugi Narodno neopredeljeni* Niso želeli odgovoriti Neznani C N O o_ p ■s CL 10 O C TU "5 > C N G) O _Q "ÎS o p "ÎÔ o o N o G) "U o N C >N O E N G) C 'G ÜL O CL 10 O CD Ö_ eni O 10 ■ O "U ^ 10 aj O a. o In a) a) C O CL C o "U C o > O C o G) CD C z> O -a CD . "U u C "U 0 G) 10 O CD * * * ■ o "D o o O) o "D O > O E Š c N u ■£= §5° g "O E ___^ S ^ ° 2 S ° E > o o "O- o Q_ ID "K O <13 n > D 03 "C cl.n — c 'E 03. o m N £ 2 J ro o E 1 fr T3 Nüi Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 61^ Med pripadniki etničnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije - med priseljenci in potomci - je opaziti nekoliko višjo stopnjo brezposelnosti v primerjavi z večinskim narodom. Opazne so tudi razlike v stopnji brezposelnosti med posameznimi etničnimi skupnostmi. Vendar pa te razlike niso nujno samo posledica etnične pripadnosti. Na stopnjo brezposelnosti posamezne etnične skupnosti lahko vplivajo tudi drugih družbeni, socialni in ekonomski dejavniki, na primer prevladujoča teritorialna poselitev posamezne etnične skupnosti v ekonomsko bolj ali manj razviti regiji.17 Glede na popisne podatke za leto 2002 je najmanjši delež brezposelnosti med tistimi prebivalci Slovenije, ki so se opredelili kot Italijani in Slovenci. Med preostalimi etničnimi skupnostmi je delež brezposelnih večji; giblje se celo do 85 odstotkov pri Romih, 20,3 odstotka pri Albancih, zelo visok pa je tudi pri Madžarih, Črnogorcih, Muslimanih in drugih. Precej visoko stopnjo brezposelnosti med Madžari gre pripisati predvsem dejstvu, da jih večina živi v Prekmurju, ki sodi glede na ekonomske kazalce med manj razvita območja Slovenije. Obstajajo tudi razlike med uradnimi statistikami in dejanskim stanjem. Pokaže se, da imajo etnične skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije v Sloveniji višje deleže brezposelnih, kot jih imata večinski narod in italijanska skupnost. Ali obstajajo razlike tudi med deleži brezposelnih med priseljenci, oziroma med potomci priseljencev? Deleži brezposelnih (med aktivnim prebivalstvom) med priseljenskimi skupnostmi so večji od deleža brezposelnih med prebivalci Slovenije, ki so se ob popisu opredelili kot Slovenci (12,9 odstotka). Izjeme so priseljenci, ki so se opredelili kot Italijani (7,7 odstotka) in Makedonci (11,7 odstotka). Delež brezposelnih med aktivnim prebivalstvom priseljencev, ki so se opredelili kot Bošnjaki (13,5 odstotka), Srbi (13,5 odstotka), Hrvati (13,2 odstotka), Makedonci (11,7 odstotka), drugi (14,3 odstotka) in priseljenci, katerih narodna pripadnost je neznana (13,5 odstotka), pa je tudi manjši od deleža brezposelnih med aktivnim prebivalstvom priseljencev, ki so se opredelili kot Slovenci (14,5 odstotka). 17 Brezposelnost - posebej dolgotrajna brezposelnost - je med najbolj očitnimi razlogi za družbeno izključenost. V državah Evropske unije je opaziti visoke deleže brezposelnih med priseljenci. V Sloveniji stopnja brezposelnosti variira med posameznimi regijami in med posameznimi skupinami (glede na starost, spol, izobrazbo, priseljenci itdj. Predvsem velik in naraščajoč problem je »skrita« brezposelnost, ki je tradicionalno večja v ruralnih območjih kot posledica ekonomske strukture (zaradi možnosti samovzdrževalnih dejavnosti ) in bolj razvitega socialnega omrežja, ki blaži tveganje družbene izključenosti. Brezposelnost, pa tudi opravdanje občasnih del, slabo plačana delovna mesta, ne prinaša samo finančnih težav, temveč tudi drugačne oblike prikrajšanosti, glede na to, da je delovno mesto prostor za spletanje socialnih odnosov in krepitev socialnega kapitala. To je še posebno pomembno za priseljence, saj jim delovno mesto omogoča učenje jezika, spoznavanje kulturnih vzorcev in običajev v državi sprejemnici (Madanipour, Cars in Allen 1998 ). Dolgotrajna brezposelnost lahko vodi v oblikovanje Subkultur, v katerih je brezposelnost obravnavana kot običajna, kot stil živl]'enja. Takšne subkulture se najpogosteje razvijajo v urbanih središčih in metropolah. Zanje je značilna močna notranja socialna kohezija, niso pa vključene v širšo družbeno skupnost. 62_Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? Graf 7: Deleži brezposelnih med aktivnim prebivalstvom posameznih narodnih skupnosti priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije imajo najvišje deleže brezposelnih (med aktivnim prebivalstvom) Romi (74,7 odstotka), Albanci (17,8 odstotka) in Črnogorci (16,4 odstotka), šele nato sledijo Muslimani (14,8 odstotka), Bošnjaki in Srbi s 13,5 odstotka. Dejstvo je, da so potrebe po nizko izobraženi delovni sili na trgu dela omejene. Visok delež nezaposlene populacije med Romi, Albanci, Bošnjaki in Muslimani je delno posledica nižje izobrazbene strukture teh populacij, delno pa ga je mogoče prikazati tudi kot etnični problem - problem diskriminiranja točno določene populacije (Bešter 2005). Precej višji pa so deleži brezposelnih med aktivnim prebivalstvom posameznih narodnih skupnosti potomcev priseljencev. Skupni delež brezposelnih potomcev priseljencev (24,4 odstotka) je višji od skupnega deleža brezposelnih priseljencev (14,2 odstotka) in višji tudi od deleža brezposelnih vsega aktivnega prebivalstva Slovenije, ki je 13,8 odstotka. To velja tudi za potomce priseljencev, ki se opredeljujejo kot Slovenci, tudi ti imajo višji delež brezposelnih (23,1 odstotka) kot priseljenci, ki se opredeljujejo kot Slovenci (14,5 odstotka) oziroma kot vsi prebivalci Slovenije, ki se opredeljujejo kot Slovenci (12,9 odstotka). Med potomci priseljencev imajo poleg Romov najvišje deleže brezposelnih med aktivnim prebivalstvom Albanci (35,8 odstotka), Muslimani (32,3 odstotka) in Bošnjaki (27,9 odstotka). Najnižje deleže brezposelnih med potomci priseljencev, nižje od potomcev, ki se opredeljujejo kot Slovenci, pa imajo Italijani (9 odstotkov), Hrvati (20,9 odstotka) in drugi (20,7 odstotka). Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54_63^ Graf 8: Deleži brezposelnih med aktivnim prebivalstvom posameznih narodnih skupnosti potomcev priseljencev s prostora nekdanje Jugoslavije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002) Tudi med potomci priseljencev imajo največji delež brezposelnih (med aktivnim prebivalstvom) Romi (87,4 odstotka) in Albanci (35,6 odstotka). Potem pa se vrstni red - če ga primerjamo s priseljenci - nekoliko spremeni. Tretji po velikosti deleža so Madžari s 34,1 odstotka brezposelnih. Precej visoke deleže brezposelnih imajo med potomci priseljencev še Muslimani (32,3 odstotka) in Bošnjaki (27,9 odstotka). Ne Muslimani ne Bošnjaki med priseljenci glede na delež brezposelnih ne sodijo med skupnosti z najvišjimi deleži. Več dejavnikov lahko prispeva k manj uspešnem vključevanju posameznih populacij na trg delovne sile, od nizke izobrazbene strukture, neustrezne poklicne strukture, poselitvene koncentracije v ekonomsko manj razvitih regijah do jezikovnih ovir ali celo obstoja diskriminacije na etnični oziroma religiozni podlagi. Kaj so razlogi za večjo brezposelnost potomcev priseljencev v primerjavi z drugimi? Potomci priseljencev imajo, kot je razvidno iz popisnih podatkov, primerljivo izobrazbeno strukturo z večinskim prebivalstvom in s tem višjo izobrazbeno strukturo kot priseljenci. Popisni podatki tudi kažejo, da živijo priseljenci in njihovi potomci večinoma v urbanih središčih, njihova poselitev pa ni koncentrirana v manj razvitih regijah, torej tudi teritorialna poselitev ne more biti razlog za večji delež brezposelnosti. Verjetno je poglavitni razlog za visok delež brezposelnih med potomci priseljencev splošna velika brezposelnost med mladimi, ki jo je zabeležiti v Sloveniji in tudi drugje po Evropi. Poglavitna razloga za brezposelnost med mladimi v Sloveniji sta predvsem iskanje prve zaposlitve (torej pomanjkanje delovnih izkušenj) in prenehanje zaposlitve za določen čas. Čeprav M 2009 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? višje izobraženi lažje najdejo zaposlitev, je zaskrbljujoč podatek, ki ga je mogoče razbrati iz podatkov o registriranih brezposelnih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,18 da med brezposelnimi vidno narašča število visoko izobraženih. Če splošnemu trendu večjega števila brezposelnih med mladini dodamo še neslovensko etnično pripadnost potomcev priseljencev, verjetno dobimo odgovor na vprašanje, povezano z visokimi deleži brezposelnih med potomci priseljencev. 4. ZAKLJUČEK Namen prispevka je s pomočjo popisnih podatkov »identificirati« oziroma s pomočjo izbranih kazalnikov opredeliti populacijo, ki jo imenujemo potomci priseljencev. Glede na popisne podatke za leto 2002 je v Sloveniji 128.508 prebivalcev, ki jih lahko po izbranih kriterijih opredelimo kot potomce priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, kar predstavlja 6,5 odstotka prebivalcev Slovenije. Kaj lahko torej - na splošno - rečemo o populaciji potomcev priseljencev glede na analizo izbranih objektivnih dejavnikov - demografskih in statističnih kazalnikov? Večji del potomcev priseljencev ima slovensko državljanstvo. Prevladujoča etnična opredelitev med potomci priseljencev je slovenska. Večina potomcev priseljencev kot svoj materni jezik opredeljuje slovenščino in večina je tudi za svoj pogovorni jezik opredelila slovenščino. Potomci priseljencev so se ob popisu v manjšem deležu kot priseljenci opredeljevali za pravoslavno in islamsko veroizpoved. Na drugi strani pa so se potomci priseljencev v večjem deležu kot priseljenci opredelili kot verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi; ravno tako se jih je več opredelilo za ateiste, večji delež pa jih ni želel odgovoriti na vprašanje o veroizpovedi. Med potomci priseljencev se kaže številčna prevlada moških v vseh etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Populacija potomcev priseljencev ima mlado starostno strukturo. Popisni podatki kažejo, da postaja izobrazbena struktura potomcev priseljencev vedno bolj podobna izobrazbeni strukturi prebivalcev Slovenije, ki niso priseljeni, predvsem pa je višja od izobrazbene strukture priseljencev. Slabši položaj potomcev priseljencev je zaznan le pri primerjavi statusa aktivnosti, kjer imajo potomci priseljencev med aktivnim prebivalstvom v primerjavi s priseljenci in prebivalci Slovenije, manjši delež zaposlenih ter večji delež brezposelnih. Pregled izbranih demografskih in drugih popisnih kazalnikov, s katerimi smo opredelili predvsem strukturno razsežnost integracije,19 kaže dvoje: Prvič, med • • • 18 Strukturne značilnosti registrirane brezposelnosti, Povprečna registrirana brezposelnost od leta 2000 do leta 2007 po stopnjah izobrazbe, http://www.ess.gov.si/slo/Delavnost/StatisticniPodatki/Kazalci/StrukturneZnacilnostiRegBP.htm (5. 8. 2007 ). 19 Posamezniki oziroma skupnosti, se med seboj razlikulejo glede na položaj, ki ga imajo v družbeni struk- Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 65^ posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev obstajajo razlike glede na obravnavane »objektivne» kazalnike. Drugič, položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda. Seveda bi bilo za celovito sliko treba upoštevati še druge razsežnosti integracijskega procesa kot so kulturna, interakcijska razsežnost, odnos večinskega naroda do potomcev priseljencev in do priseljencev oziroma odnos večinskega naroda do posameznih etničnih skupnosti ter seveda stališča in percepcije potomcev priseljencev o njihovem položaju v družbi. turi, glede na posedovanje redkih dobrin ter možnost participacije v družbeni strukturi. V okviru strukturne razsežnosti integracijskega procesa nas zanima uresničevanje pravic in možnosti potomcev priseljencev, da pridobijo članstvo, položaj in status na ključnih družbenih področjih, kot so izobraževalni sistem, trg delovne sile in politična participacija. M 2011 Mojca Medvešek: Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije? LITERATURA Bester, Romana (2005) »Ekonomska integracija priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in njihovih potomcev v Sloveniji'«. V Miran Komac in Mojca Medvešek (ur.) Percepcije slovenske integracijske politike, 339-90. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Crul, Maurice (2000) 'The Educational Position of the Second Generation in the Netherlands: Results, Career Routes and Explanations'. V EFFNATIS Working paper 35: Institute for Migration and Ethnic Studies, University of Amsterdam (IMES)). Dolenc, Danilo (2003) Migracije iz območja nekdanje Jugosla vije v Sloven ijo in njih socio-geografski učinki, Ljubljana: FF. Dolenc, Danilo (2005) »Priseljevanje v Slovenijo z območja nekdanje Jugoslavije po II. svetovni vojni«. V Miran Komac in Mojca Medvešek (ur.) Percepcije slovenske integracijske politike, 37-87. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Glosar migracij (2006) V Mednarodno migracijsko pravo. Geneva International Organization for Migration. Jacobson, David (1996) Rights across Borders: Immigration and the Decline of Citizenship. Baltimore: Johns Hopkins University Press. Klopčič, Vera, Miran Komac in Vera Kržišnik-Bukić (2003) »Položaj in status narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja«. V Miran Komac in Mojca Medvešek (ur.) (2005) Percepcije slovenske integracisjke politike. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Komac, Miran, Mojca Medvešek in Petra Roter (2007) Pa mi vi povejte, kaj sem!!!? Študija o etn ični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede in Inštitut za narodnostna vprašanja. Madanipour, A., G. Cars inj. Allen (ur.) (1998) Social Exclusion in European Cities. London: Regional Studies Association, Jessica Kingsley. Portes, Alejandro in Rubén Rumbaut (1993) »The Educational Progress of Children of Immigrants; Release No. 2 of the project, 'Children of Immigrants, the Adaptation Process of the Second Generation'«. Baltimore MD: Department of Sociology. Reinsch, Peter (2001) Measuring Immigrant Integration. Diversity in a European city. Aldershot, Brookfield, Singapore in Sydney: Ashgate. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2007, št. 53-54 67^ Soysal, Yasemin Nuhoglu (1994) Limits of Citizenship: Migrants and Postnational Membership in Europe. Chichago: University of Chichago Press. Šircelj, Milivoja (2003) Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije. Popisi 1921-2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.