"dviga LETO X GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1981 V 1982 Z JASNIMI CILJI IN NALOGAMI V izrednem delovnem razpoloženju se nam vse preveč hitro iztekajo dnevi starega leta 1981 in bliža dan novega leta. Ob takih priložnostih je prav. da naredimo obračun doseženih rezultatov za leto, ki se izteka in si postavimo cilje in naloge za prihodnje leto. Pot članov kolektiva prav gotovo ni bila lahka, na opravljeno delo v preteklosti, še zlasti pa v letu 1981, smo lahko ponosni. Pri tem pa moramo imeti v mislih, da bomo v prihodnosti dosegli enake ali boljše poslovne rezultate. Vsako podjetje, in tudi Jelovica, predstavlja ekonomski in tudi socialni sistem, ki bi nujno razpadel, če ne bi neprestano težili k napredku in si postavljali take cilje in naloge, da je zagotovljen obstoj in nadaljnja rast podjetja in zagotovljena poslovna in socialna varnost vseh zaposlenih delavcev. Zaostreni pogoji gospodarjenja in ostrejši tržni pogoji ter prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva, pogojujejo tudi potrebo po ustreznejših in sodobnejših oblikah upravljanja in vodenja podjetja in njegovih sestavnih delov. Mislim, da smo prišli do spoznanja, da ni mogoče voditi uspešne poslovne politike na podlagi intuicije t. j. po občutku, temveč si moramo cilje in naloge predhodno definirati, jih vključevati v letne in razvojne plane in si prizadevati, da so tako opredeljeni cilji tudi realizirani. Prizadevanja družbe za stabilizacijo našega gospodarstva bodo tudi v Jelovici v prihodnjem letu vplivala na obseg proizvodnje in s tem neposredno in tudi posredno na pogoje gospodarjenja . Že v letu 1981 smo lahko prišli do spoznanja, da bo nadaljnji razvoj lahko temeljil skoraj izključno na lastnih sredstvih. Bančna sredstva pa bo možno koristiti le za namen povečanja izvoza izdelkov in storitev. Če upoštevamo vpliv družbenih ukrepov lahko ugotovimo tudi, da bodo prva na udaru gradbena podjetja, preko katerih se realizira približno 50 % vseh investicijskih vlaganj v gospodarsko in negospodarsko dejavnost, preko teh podjetij pa tudi podjetja, ki imajo svoj program prilagojen pokrivanju potreb gradbeništva. Za leto 1981 lahko ugotavljamo, da je bilo uspešno. S tem pa ni rečeno, da ne bi mogli dosegati še boljših rezultatov. Uspeli smo pokriti potrebe po žaganem lesu, predvsem iz kratkoročnih virov, ni pa nam uspelo zagotoviti trajnejših virov preskrbe hlodovine in žaganega lesa. Potrebe po hlodovini in žaganem lesu presegajo dejanske realne možnosti preskrbe iz ožjega gravitacijskega območja. Kot doslej bo preskrba hlodovine in žagnega lesa eden od temeljnih ciljev, da se ta manjko zagotovi iz domačih virov. Uvoz mora biti obravnvan samo kot začasna kratkotrajna rešitev. Podatek, da smo za leto 1981 planirali nakup od članic SOZD in drugih dobaviteljev ter iz uvoza 18.000 kubičnih metrov žaganega lesa in da smo dejansko realizirali 25.000 kub. metrov nakupa žaganega lesa, ne rabi komentarja v kako veliki odvisnosti smo pri preskrbi z osnovnimi surovinami. Obstoječi proizvodni program, kar velja zlasti za okna, je dobro izbran. To dokazuje tudi izredno povraše-vanje po izdelkih iz proizvodnega programa Jelovice. Področje primarne predelave lesa je bilo skoraj v celoti zanemarjeno. To je bil tudi eden od razlogov, da je kolektiv Jelovice že doslej in se bo moral tudi v prihodnje, (Nadaljevanje na 2. strani) Srečno 1982 Uredniški odbor Ena od pomembnih naložb Jelovice v letošnjem letu je bila pravočasno, torej v roku narejena. To so novi proizvodni in skladiščni prostori v TOZD Jelo bor v Gorenji vasi. Z nekaterimi novimi stroji, predvsem pa veliko boljšimi delovnimi prostori se bo zagotovo dvignila produktivnost na tej temeljni organizaciji, ki je že doslej imela dobre poslovne rezultate. V 1982 Z JASNIMI CILJI IN NALOGAMI (Nadaljevanje s 1. strani) srečevati s težkimi problemi trajne preskrbe žaganega še do nadaljnjega nismo mogli pričakovati. Na tem lesa v ustrezni kvaliteti in zadostnih količinah. področju nas čakajo v letu 1982 in tudi v naslednjih letih Na področju proizvodnje montažnih objektov so izredno težke naloge, za katere smatramo, da jih bo napravljeni prvi koraki in pri tem doseženi uspehi, kijih kolektiv pripravljen in tudi sposoben rešiti. Za leto 1982 predvidevamo proizvodnjo izdelkov v količinah in po vrednosti, kot je to razvidno iz naslednjih tabelaričnih pregledov. Doseganje plana proizvodnje v letu 1981 in predviden plan za leto 1982 v naturalnih vrednostih Dosežni dohodek v letu 1981 in primerjava z doseženim dohodkom v letu 1980 (ocena) Zap. Vrsta proizvoda St- ali storitve Enota mere Plan za 1. 1981 Dosežno v 1. 1981 Plan za I. 1982 '' Indeks izp- 1980- plan. ioo 1. Žagan les iglavcev 2. Okna narav. — enoj. m:! 17.8«) 17.000 18.000 96 106 prog. Okna narav. — vez. kom 84.300 83.000 87.000 98 105 prog. 4. Okna narav. — troj. kom 88.500 105.000 90.000 118 86 zastek. kom — — 10.000 — — 5. Not ra n. vratna krila kom 73.200 78.000 78.000 107 100 (i. Vhodna vrata kom 7.000 7.000 7.600 100 109 7. Garažna vrata kom 2.500 1.800 2.700 72 150 8. Vratni podboji kom HI.280 56.000 73.600 92 131 9. Polkna kom 30.000 35.000 35.000 117 100 10. Omarice z roletami kom 55.200 59.000 59.000 107 100 11. Kovinske mreže kom 13.750 12.000 13.000 87 108 12. Žagarske usluge m-i 5.700 7.200 7.500 87 104 1). Montažne hiše 14. Lesene obloge m- 57.570 75.000 78.(XX) 130 103 — sten. m- 178.000 40.000 102.000 225 225 Doseganje plana proizvodnje v letu 1981 in predviden plan za leto 1982 v ponderirani vrednosti (ocena) TOZD Enota mere 1981 Plan za leto 1982 Indeks 1981 -100 Plan Doseženo 1 NU 281.900 295.995 105 311.583 105 2 NU 579.112 648.606 112 668.064 103 3 NU 262.356 264.979 101 280.877 106 4 NU 334.288 391.117 117 410.672 105 5 NU 13.950 13.392 96 14.000 104 6 NU - - - - DO NU 1.471.606 1.614.089 110 1.685.196 104 Doseženi Planirani Doseženi Indeks TOZD dohodek dohodek dohodek 1980 = izpol. v 1. 1980 v 1. 1981 v 1. 1981 100 plana 1 55.496.186 75.960.000 84.848.100 153 112 2 91.537.171 140.219.000 192.180.(XX) 210 137 3 42.661.597 51.582.400 67.676.300 159 131 4 54.169.522 113.376.000 127.288.900 235 112 5 39.325.868 29.947.900 32.366.600 82 108 6 46.736.876 57.776.700 60.265.000 129 104 9 28.794.132 33.859.500 37.459.100 130 111 1)0 358.751.352 502.721.500 602.084.(XX) 168 120 Dosežena akumulacija i v letu 1981 in primerjava z doseženo akumulacijo v letu 1980 (ocena) Dosežena Planirana Dosežena Indeks \ TOZD akumulacija akumulacija akumulacija 1980= izpol. v 1. 1980 v 1. 1981 v 1. 1981 100 plana I 17.397.160 29.552.700 36.847.2(X) 212 125 2 11.401.303 38.279.300 77.803.300 682 203 3 10.627.647 12.071.000 28.144.000 265 233 4 3.573.553 46.885.200 53.178.500 1488 113 5 11.945.924 461.(XX) 8.854.700 74 1921 6 12.599.114 12.805.100 16.824.700 134 131 9 1.588.843 — 3.170.900 200 — DO 69.133.544 140.054.300 224.823.300 325 161 Predvidene investicije v letu 1982 (po srednjeročnem planu) v 000 din 1. Stroji in oprema iz leta 1981 72.000 din 2. Stroji in oprema v letu 1982 18.000 din 3. Proizvodno sklad. — objekt za potrebe izvoza 91.000 din 4. Poslovalnica Kragujevac 5.000 din 5. Poslovalnica Banja Luka 10.000 din 6. Poslovalnica Crikvenica 10.000 din 7. Primarna — nadaljevanje 20.000 din 8. Ostalo in združevanje sredstev 40.000 din SKUPAJ 266.000 din Iz tabelaričnih pregledov, ki prikazujejo planirane in dosežene rezultate za leto 1981 in predvidevanja za leto 1982 ni težko ugotoviti, da je kolektiv Jelo vdce dosegel dobre poslovne rezultate in s tem ustvaril solidno osnovo in pogoje gospodarjenja za leto 1982. Stabilizacija postavlja tudi pred naš kolektiv odločno zahtevo, da povečamo produktivnost, izboljšamo ekonomičnost proizvodnje in da se hitreje prilagajamo zahtevam tržišča, kar vse je pogoj, da bomo uspeli povečati dohodek, s tem pa tudi osebne dohodke in sklade, kar je osnova za obstoj in nadaljnjo rast podjetja ter za zagotavljanje delovnih in življenjskih pogojev članov kolektiva. Če na kratko pogledamo še enkrat družbene cilje in cilje, ki si jih postavljamo za leto 1982 lahko ugotovimo, da so pred nami odgovorne naloge, ki jih bomo morali izvršiti, če hočemo, da bodo cilji tudi doseženi. Prehojena pot in doseženi rezultati so zadosten dokaz ustvarjalnega poleta in moči kolektiva Jelovice in zadostno jamstvo, da bomo uspešno izvršili vse naloge in dosegli željene družbene cilje in cilje Jelovice. Ob izteku starega leta želim v svojem imenu vsem poslovnim prijateljem, vsem enotam v sestavu našega podjetja, vsem delavcem, ki izvršujejo naloge doma in v tujini, njihovim družinam, kakor tudi vsem ostalim, ki so s svojim delom doprinesli k razvoju Jelovice in ki jih ni več med nami. veliko zadovoljstva, osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1982. H GLAVNI DIREKTOR Leopold Ilovar, dipl. oec. Naloge pa bomo izvršili lažje, če se jih bomo lotili složno in organizirano, zavestno in solidarno z vsemi deli našega podjetja. Vse te oblike organiziranega, zavestnega in solidarnega delovanja pa imamo že konkretizirane v razvojnem programu, bolj konkretno pa bodo opredeljene v planskih dokumentih za leto 1982. Razen zadovoljevanja potreb po izdelkih za domače tržišče, bomo morali enako, kot v letu 1981 tudi v letu 1982, dosegati enake ali boljše izvozne rezultate. Pri tem računamo, da bomo uspeli izvoziti v letu 1982 najmanj 60.000 kv. metrov montažnih objektov. Od te količine imamo že sklenjene pogodbe za ca. 20.000 kv. metrov objektov. JELOVICA. Obsežen program mladih V ZSMS DO Jelovica je vključenih 210 mladih kar predstavlja 18 % vseh zaposlenih v DO Jelovica. Zaradi razdrobljenosti obratov od Sovodnja do Preddvora je delovanje ZSMS organizirano v rednih osnovnih organizacijah. V letu, ki mineva smo svoje delovanje usmerjali v razne akcije, ki vedno niso naletele na dober odziv. Poleg tega so se izvršile spremembe v predsedstvu koordinacijske konference v posameznih predsedstvih 00 ZSMS. Tako da vseh zastavljenih nalog v programu dela za leto 1981 nismo izvršili. Pri tem se izraža v veliki meri ne dovolj velika samoiniciativnost nas mladih. Velikokrat se obnašamo tako. kakor da se nas problemi, ki so okoli nas, ne tičejo. Zato lahko govorimo o določeni pasivnosti. ZSMS kot družbeno-politič-na organizacija ima popolnoma enako vlogo v družbi, kakor ostale družbenopolitične organizacije, ki se borijo za graditev samoupravne socialistične družbe. Za aktivnejšo vlogo v družbenem delovanju nam ni potrebno, da čakamo da nas starejši spodbude k delovanju, čeprav so nam lahko v veliko pomoč, ampak se moramo sami povezovati in sodelovati v kreiranju življenja okoli nas. Letos so mladi, tako kakor vsi ostali delavci v DO, veliko naporov vložili v povečanje izvoza in povečanju produk- tivnosti dela. Pri tem so bili doseženi zelo uspešni rezultati. Delovne akcije v delovni organizaciji so se izvajale z letvičenjem lesa in delovno akcijo na Pokljuki, pri pripravi drv. zunanji in notranji ureditvi pred zimo. Mladina -Jelovice že vrsto let sodeluje pri izgradnji in obnovitvi dveh koč pri Mrzlem studencu na Pokljuki. V tem času, ko se izvajajo akcije, je bilo narejenih že veliko udarniških ur pri ureditvi kanalizacije in vode, notranje ureditve in rednega vzdrževanja brunaric. Poleg tega. da imamo v .Jelovici dom za letni oddih v Puli imata brunarici na Pokljuki vseeno velik pomen za oddih in rekreacijo, saj je možna uporaba in izkoriščanje prostorov. tako pozimi, kakor tudi poleti. Pozimi obstajajo idealni pogoji za ljubitelje teka na smučeh in tudi do žičnice pri hotelu Šport ni daleč. Poleti obstajajo možnosti kot izhodiščna točka za planinarjenje in za ljubitelje svežega zraka ter gobarje. Mladi tudi aktivno delujejo v samoupravnih organih, v enotah civilne zaščite, narodne zaščite in delovanju gasilskega društva. Ob otvoritvi novega obrata v Jeloboru v Gorenji vasi je temeljna organizacija dobila tudi posebno priznanje krajevne skupnosti Gorenja vas. To je nekje tudi razumljivo, saj je prav Jelovica tista, ki je v kraju nudila med prvimi zaposlitev domačinom, pa tudi sedaj izredno veliko prispeva za razvoj kraja. Sicer pa poglejmo kakšna je obrazložitev za podelitev priznanja: »Jelobor Gorenja vas se je razvil iz manjšega mizarskega obrata. Kot obrat in kasneje TOZD Jelovice Škofja Loka je stalno imel v planu modernizacijo proizvodnje in zagotavljanje dela krajanom. Proizvodni program, za katerega so se odločili, je pomemben za vključitev v mednarodno delitev dela in za stabilizacijska prizadevanja. Novi prostori bodo tehnološko in prostorsko velika pridobitev za to temeljno organizacijo. Jelobor Gorenja vas je imel vedno posluh za skupne interese in dobro sodelovanje s KS Gorenja vas«. PROGRAM DELA ZA LETO 1982 1. Aktivno vključevanje v vsa samoupravna in družbenopolitična dogajanja v TOZD. DSSS in DO. Spomladi bodo volitve v samoupravne interesne skupnosti, kakor v vse samoupravne organe od TOZD do DO. Pri tem bi se moral delež mladih v tistih sredinah, kjer jih je premalo vključenih, povečati, delovanje še bolj povezati z vsemi ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v DO. 2. V zaostalih gospodarskih pogojih, bi se morala povečati odgovornost do dela saj hi s tem najbolje pripomogli k stabilizacijskim težnjam delovne organizacije in s tem celotne družbe. Pri tem je dana velika možnost inovacijski dejavnosti mladih. Povečati medsebojno delovanje in spoznavanje preko družabnih srečanj, športnih srečanj, organiziranjem pro- blemskih konferenc in oblik politično-ideološkega izobraževanja (seminarji, vključevanje mladih v ZK, sodelovanje mladih v sindikalno-politični šoli). 4. Sodelovati z občinsko konferenco ZSMS in se vključevati v njihove akcije in programe dela, za kar nas je dolžna OK ZSMS Škofja Loka tudi redno obveščati. 5. Potrebno je aktivnejše povezovati v naše delo štipendiste, saj se z usmerjenim izobraževanjem vez med DO in šolo še bolj razrahljata. Zato je potrebno sodelovati z lesno šolo. 6. Delovne akcije bodo še nadalje oblika delovanja (na Pokljuki, letvičenje lesa. čiščenje okolja). Za to, da se bodo ti zastavljeni načrti tudi uresničili, je potrebno aktivno vključevanje vseh mladih v -Jelovici. KK ZSMS Gorazd Krajnik Škofja Loka: Lokalna radijska postaja V škofjeloški občini že dolgo drugim tudi v Žireh, kjer je načrtujejo svojo lokalno ra- svojo radijsko postajo usta-dijsko postajo. Ni to želja po- novila krajevna skupnost, sameznikov. temveč resnična Občinska konferenca SZDI, potreba, saj občani morajo biti Škofja Loka pa je sprejela vedno bolj seznanjeni z do- sklep, da ustanove tudi osred-godki v njihovi neposredni njo lokalno radijsko postajo za bližini. Po vsem svetu se v*o občino Škofja Loka. Stu-namreč največjo pozornost dio te postaje bo ostal v Žireh. daje prav lokalnemu informi- tako da bo le z določeno ranju. saj je ugotovljeno, da je oddajniško mrežo poskrbljeno, na ta način tudi najlažje da bo oddaje iz tega studia doseči naj večjo prizadevnost lahko slišala vsa občina. Ta posameznikov. Osrednje radij- dela naj bi opravila RTV ske postaje, kot naprimer Ljubljana, ki tudi drugače ljubljanska, vse preveč na običajno skrbi za nemoteno splošno obravnavajo določene delo teh postaj. Kako bodo probleme, izredno veliko časa potekala dela in sploh pripra-posvečajo svetovnim dogod- ve za pričetek obratovanja kom. vse premalo pa tistim, ki občinske radijske postaje bo-občane najbolj zanimajo. Zato mo v našem glasilu še poročali, v Sloveniji že deluje vrsta lokalnih radijskih postaj, med (indok) PRAZNIK V JELOBORU GORENJA VAS Novi prostori in oprema v predvidenem času V počastitev dneva republike so bili dne 28. novembra dani v uporabo delavcem Jelovice, TOZD Proizvodnja oken Jelobor. novi proizvodni in skladiščni prostori. S tem je uresničena dolgoletna želja delavcev iz ob- pridobitvijo. ca. 1000 kv. m novih proizvodnih in 600 kvadratnih metrov sodobnih skladiščnih površin, pa je obrat dobil povsem novo podobo in prvič lahko govorimo o tovarni. Bolj pomembno od videza samega pa je vsekakor V Gorenji vasi je bil 28. novembra pravi praznik. Odprli so nov zdravstveni dom, nov vodovod, nenazadnje pa tudi nove proizvodne prostore in skladišče v temeljni organizaciji Jelobor. Zato ni čudno da se je vseh slovesnosti udeležilo veliko domačinov in krajanov iz vse občine. zahtevnih del okrog instalacij in opreme rekorden čas. Da je temu tako, se moramo v prvi vrsti zahvaliti izvajalcem del, ki nas niso razočarali. Nadalje nosi zasluge tudi Lokainvest z učinkovitim nadzorom in koordinacijo. kot tudi oddelek za nočnih izmenah v obratu Sovodenj. Prav tako ni bilo skoraj nobenemu delavcu iz obrata Gorenja vas potrebno dvakrat reči, da prostovoljno sodeluje izven delovnega časa v akciji čiščenja in urejanja obrata. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Viktor Žakelj. O novi pridobitvi Jelovice je dejal, da je vesel, ker tudi ta, nekdaj gospodarsko nerazviti kraj, počasi raste in ker bo naložba prispevala k večji produktivnosti in posredno k večjemu izvozu škofjeloške občine. Pogled na nove skladiščne prostore, kjer je tudi bila osrednja slovesnost ob novih pridobitvah v Gorenji vasi. O novi pridobitvi temeljne organizacije Jelobor je podrobneje spregovoril direktor Anton Kužnik. rata Gorenja vas, ki so doslej delali v zelo neprimernih prostorih, kateri so bili komaj primerni za obrtniški način proizvodnje. Želja, ali bolje rečeno, nujna potreba po novih prostorih se je pojavila že pred nekaj leti ob prehodu na industrijski način izdelave stavbnega pohištva, ko je poleg prostorske utesnjenosti odpovedala tudi obstoječa strojna oprema. Delno se je rešil problem že leta 1972, ko je bilo narejenih ca. 900 kv. metrov novih proizvodnih površin, s čimer pa je bila rešena površinska obdelava in montaža. Kasneje so se prostorski problemi reševali z raznimi nadstreški, kar pa je vodilo v nered in povečevalo požarno ogroženost. Z zadnjo pričakovani boljši učinek, boljši pogoji dela, boljše po-žarno-varnostne razmere, boljša kvaliteta izdelkov itd. Da je bila ta investicija res težko pričakovana, lahko sklepamo tudi po živem zanimanju zanjo, predvsem delavcev. zaposlenih v TOZD Proizvodnja oken Jelobor Gorenja vas — Sovodenj, kot tudi vseh krajanov Gorenje vasi, ki so se množično udeležili otvoritve. Gradnja sama je potekala zelo tekoče, brez posebnih zastojev, saj se je proizvodnja skoraj normalno vršila še cel mesec maj v starih objektih, v decembru pa bo v celoti usposobljena v novih. Gre torej za razdobje dobrega pol leta, kar je glede na površine in dokaj investicije in vzdrževanje v DO Jelovica. Izredno smo bili zadovoljni z operativnim vodstvom pri SGP Tehnik, ki je vedno poskrbelo, da je bil »teren« pripravljen za ostale izvajalce. O poteku gradnje je bil sproti obveščen tudi kolegij DO in je ob večjih zapletih učinkovito posredoval tudi direktor DO na ustreznih mestih. Posebej ne omenjam vodstva TOZD Proizvodnja oken Jelobor, ki se je trudilo po svojih močeh za »dobro »TOZD«. Vso pohvalo pa zaslužijo delavci tako iz obrata Gorenja vas, kot iz So-vodnja, ki so brez pripomb v času rekonstrukcije delali v Torej konec dober — vse dobro, bi lahko rekli, vendar bomo kar se konca tiče o tem govorili, ko bodo vidni rezultati oz. pozitivne posledice investicije. Za sedaj moramo vse sile usmeriti v ureditev najprimernejše tehnologije iz sredstev, ki jih imamo na razpolago. Tukaj nas čaka še precej dela, vendar upamo, da bo vse dobro izpadlo, posebno še, ker tudi pri tem vlada živo zanimanje in interes vseh, ki bodo dela v novih prostorih opravljali ali vodili. V tehnologijo bomo vgradili čim več izkušenj iz prakse, ki je še vedno najbolj zanesljiva šola. V glavnem se nameščajo v proizvodnjo stroji in naprave, ki so bili že v prejšnjih prostorih, le način obdelave ma- INOVACIJE - Najuspešnejša pot k povečanju produktivnosti dela Končuje se poslovno leto in kot je pravilo, poglejmo kaj smo v letu 1981 ustvarili: Dvaindvajset inovatorjev je prijavilo svoje predloge, komisija je obdelala 10 inovacij, s katerimi je ustvarjen prihranek 2 milijona din. Podeljene so nagrade v višini 92.845 din. Številk je malo, vendar povedo veliko. terialov in notranjega transporta se bistveno spremeni. Na novo pa bo v proizvodnjo vključen dvojni čepilni stroj in pa stroj za ploskovno brušenje oken. Oba stroja predstavljata znatno povečanje zmogljivosti, hkrati pa zmanjšanje zaposlenih. V okviru te investicije so bile v obratu vgrajene nove odsesovalne in filterske naprave, katere imajo poleg osnovne funkcije transporti-ranja odpadkov z mesta na- stanka tudi druge velike prednosti. Predvsem boljše izkoriščanje toplotne energije, onemogočajo pa tudi vsako onesnaževanje okolice s prahom. Tudi tukaj bo stvar dorečena takrat, ko bomo z ustreznimi ukrepi vse odpadke sami pretvorili v toplotno energijo. Mislim, da mi je s tem člankom med vrsticami uspelo prikazati, da so vložena sredstva v to investicijo dobro naložena in da se bodo hitro obrestovala. K. A. Vsaka izboljšava »prinese« povprečno 20 starih milionov čiste gospodarske koristi oz. 15 avtorjev je poleg svojega rednega dela ustvarilo še 13 starih milijonov dohodka. Izračun je preprost in ponovno potrjuje izkušnjo, da vsak v množično inventivno dejavnost vložen dinar, prinaša gospodarstvu v povprečju šest dinarjev na leto. torej vlaganja v inventivno dejavnost dajejo neprimerno večje učinke kot investicijska vlaganja. V tej gospodarski situaciji (omejevanje investicij, zahteva po povečanju produktivnosti) bi se moralo bolj zgledovati po gospodarsko razvitih državah, katerim je osnova uspeha storilnost. Toda v svetu ne merijo storilnosti dela s fizičnim uspehom dela, kajti delavec, ki slabo dela ali »proizvaja izmet« povzroča več škode, kot če ne bi delal. Zato že nekaj let v tem istem svetu vlagajo velike napore v izboljšanje obstoječe tehnologije — v inovatorstvo. Za jelovško inovacijsko dejavnost lahko rečemo, da se v nekaterih obratih že uveljavlja. Še vedno pa delavci kljub možnostim, da iz tega naslova pridobijo višji osebni dohodek, niso vključeni v inovacijsko dejavnost kot del delovnega procesa. Vspodbujanje in stimuliranje INOVACIJ Organiziranost te dejavnosti je še vedno nedorečena. Predlagatelj ima včasih predolgo pot preko izmenovodje, službe TOZD ter mehanične delavnice do končne inovacije. Zato izmenovodja ne sme delavca odpraviti, temveč ga mora spodbujati, mu pomagati, vodstveni kadri ne smejo zgolj formalistično podpirati inovacijsko dejavnost, saj ta, če je organizirana, ne moti normalnega dela strokovnih služb niti ne ogroža hierarhične organizacije. Pojavlja se tudi problem, kaj s predlogi izboljšanja organizacije izmenovodij in ob-ratovodij — kdo je inovator in kaj je delovna dolžnost. Dokler je naš sistem nagrajevanja takšen, da nobenemu od teh delavcev ne zmanjšamo osebni dohodek, če v svoji delavnici ne izboljšuje pogojev dela delavcem, moramo tistim, ki so ustvarjalni priznati njihov prispevek. Da bomo dosegli korak naprej pri vključevanju čim več- jega števila delavcev v inovacijsko dejavnost, je nujno: — vključiti v ta proces strokovno usposobljene delavce, vodilne kadre — odstranjevati nezaupanje, zavist ter ostale oblike odpora — pridobiti potencialne inovatorje z vspodbujanjem. razpisovanjem problemov — bolj moramo podpirati in programirati razvojno delo v Jelovici — stimulirati vsakega delavca. ki je inovativen, ne glede na delo ki ga opravlja, saj lahko vsi enakopravno sodelujejo pri kreiranju inovacijskih rešitev. Zaključna misel hi bila: »S skupnimi ustvarjalnimi silami, neposrednim sodelovanjem v proizvodnji, bomo presegli krizno obdobje in ustvarili nove odnose v delovni organizaciji.« Lidija Kustec Drsanje v Kranju Za letošnji dan republike so v Kranju, na prostorih Gorenjskega sejma odprli nov večnamenski objekt, ki ga bodo morebiti najbolj veseli ljubitelji drsanja in hokeja. V njem je namreč pokrito drsališče, ki bo predvidoma odprto 6 mesecev na leto. Ostale mesece, to je poletne pa bodo v njem sejemske in druge prireditve. Na drsališču bo veliko ur namenjenih tudi rekreativnim drsalcem. Za vse, ki radi drsate objavljamo urnik rekreativnega drsanja. Ob torkih, sredah, četrtkih in petkih je dvorana odprta od 16. do 18. ure in od 18.30 do 20.30. Oh sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. pa od 15. do 17. in od 17.30 do 19.30. C ) Dopisujte v glasilo v._________________) Čast otvoriti nove delovne prostore je doletela po delovnem stažu najstarejšo delavko Francko Brence. Nikogar ni bilo od množice prisotnih, ki si ne bi z zanimanjem ogledal nove pridobitve Jelobora v Gorenji vasi Še en pogled na novo proizvodno halo in lepo urejeno dvorišče. Naselje stanovanjske zadruge ŽELEZAR na Hrušici (foto: S. Saje) Na domače kupce ne gre pozabiti Letošnji izredni uspehi Jelovice pri izvozu montažnih objektov so kar malo potisnili v stran zanimanje za prodajo na domačem tržišču. Le to pa je bilo dolga leta edini kupec izdelkov temeljne organizacije. Seveda je v tem trenutku, ko je že znano, da bo tudi v prihodnjem letu kar 80 odstotkov proizvodnje prodano na tuje, zanimivo izvedeti, kako bo s prodajo doma. Predvsem, ker domači trg ne gre zanemariti. Za prodajo hiš in večnamenskih objektov skrbita ta-korekoč le dva delavca temeljne organizacije Gradnja montažnih objektov. To sta Dunja Ogrizek, ki prodaja montažne hiše individualnim kupcem in pa Janez Radelj, ki »skrbi« predvsem za stanovanjske zadruge in večje kupce. Oddelek, če ju smemo tako imenovati, vseeno izredno delaven in prav gotovo lahko rečemo, da dosega izredne uspehe. Sicer pa jih bomo lahko pobliže spoznali. Individualne hiše Letos je Dunji uspelo prodati okrog 100 montažnih hiš in vikendov. Skupna vrednost vseh teh objektov je nekaj več kot 70 milijonov dinarjev. Ker ljudje hiš ne kupujejo vsak dan in ker vsak kupec vsako stvar temeljito premisli, je morala Dunja opraviti resnično veliko delo. Ob tem pa ne gre seveda prezreti, da sedaj že tečejo dela tudi za drugo leto. Doslej je že sklenila pogodbe za postavitev 45 individualnih hiš v skupni vrednosti več kot 3 milijone dinarjev. Ob tem prodajnem delu pa je bilo potrebno opraviti tudi veliko takoimenova-nih uskladitev. Saj veste, kaj je to. Kupci, se za vsako ne- pravilnost in napako obračajo na tistega, s katerim so začeli sklepati pogodbo. To je še dodatno delo, ki ga je le težko pokazati, je pa izredno pomembno saj prijaznost, hitra rešitev težave ali reklamacije samo prispeva k ugledu Jelovice. Zadovoljen kupec pa je ponavadi tudi najboljši propagandist izdelkov. Večji kupci Oktobra 1980 so se začeli pogovori o gradnji montažnega naselja »Zelezar« na Hrušici pri Jesenicah. To je na nekdanjem pašniku v smeri proti Kranjski gori. Po eno leto trajajočih pogovorih in vsem kar je sodilo zraven, monterji Jelovice že postavljajo prve montažne hiše. To naselje je nedvomno velik uspeh v prodaji Jelovice. Hiše bodo namreč stale ob prometni cesti in boljše reklame ob lepem izgledu, si ne morete misliti. V tem naselju bo stalo kar 23 dvojčkov, ki bodo vsi s podstrešnimi stanovanji, postavljenih pa bo tudi 8 vrstnih hiš. Kot vse kaže pa bo sklenjena pogodba še za 5 vrstnih hiš, torej bo tu stalo kar 59 stanovanj. Dvojčki so veliki, skupaj z kletnimi prostori kar 180 kv. m, vrstne hiše pa so še večje. Vrednost vseh del je več kot 50 milijonov dinarjev in nedvomno gre za pomembno prodajo temeljne organizacije. Kupci so dobili za te svoje hiše posojilo v Železarni, kjer so se že pred leti odločili, da bodo omogočili tudi gradnjo individualnih hiš. Kar za 30 milijonov dinarjev je kupcem dala posojila Železarna Jesenice, nekaj posojil so najeli kupci sami, posojilo pa je dala tudi Jelovica in sicer različno, glede na možnosti in potrebe posameznega kupca. Posojila so se gibala od 10 do 30 % vrednosti del Jelovice. Pri tej gradnji »železarske vasi« ne gre prezreti tudi sodelovanja z Gradisom. Tam bodo namreč naredili ostrešja za vse te hiše. Ker gradnja plošč, ki jih gradi Gradbinec iz Kranja nekoliko kasni bo verjetno večino del opravljenih spomladi. Na vsak način pa naj bi hiše bile maja že narejene. Jelovica jih postavlja z inštruktorjem, kupci pa bodo sami poskrbeli za financiranje. Pogodba za Hrvatsko Nedvomno pomemben uspeh je tudi pogodba, ki jo je temeljna organizacija sklenila z Univerzalom Zagreb. To podjetje bo namreč prodajalo in zastopalo Jelovico na teritoriju vse Hrvatske. Kot kažejo začetki bo na ta način v prihodnje pridobljenih precej del v tej bližnji republiki. Prav sedaj teko pogovori za lokacijo v Pazinu in v okolici Zagreba (Lučko), pa tudi v Krapini, kjer so izredno zainteresirani za gradnjo. Delegacija te občine je že obiskala Jelovico in kot so dejali naj hi že prihodnje leto naredili eno naselje za to občino. Pula, Split, JLA, Škofja Loka To je samo del večjih gradbišč, ki naj bi tudi bila v prihodnjem letu. Tako je Arena Turist iz Pule že pripravila kompleten inženiring za gradnjo montažnih objektov v skupni vrednosti skoraj KM) milijonov dinarjev. Z Ljubljansko Lesnino teko pogovori za gradnjo vojaških rekreacijskih objektov po vsej Jadranski obali. Ljubljanska Astra pa bi rada zgradila vikend oziroma počitniško naselje v bližini Splita. Veliko je govora tudi o gradnji v Škofji Loki. Predvsem o nameravani pozidavi Pod Plevno. Kaj bo prinesla prihodnost je težko reči, vendar pričakovati je, da bo tudi v domači občini kaj dela za Jelovico. V telegrafskem stilu smo preleteli vse kar se dogaja na področju domače prodaje. Ni malo, to je treba priznati. Predvsem pa še posebej zato, ker je oddelek zdesetkan. Dva prodajalca in tajnica je za tako obsežno prodajo prav gotovo izredno malo. Še posebej če povemo, da bodo letos na domačem trgu prodali za 127 milijonov dinarjev. Novih seveda. j. Čadež NENAVADNE NESREČE Po končanem delu popoldanske izmene. Nace sede na kolo in urno od-kolesari proti domu. Noč je in uporabiti mora luč, ki je pritrjena na kolesu. Glej ga zlomka. Luč kar nenadoma začne mežikati in sploh nesramno nagajati. Nace noče izgubljati časa zaradi malenkosti. Skloni se in začne kar tako. med vožnjo popravljati dinamo. Z levo roko vozi, z desno išče dinamo. Vendar namesto roka dinamo je kolo zagrabilo roko. Nadaljevanje zgodbe je verjetno odveč. Janez po delu oddide v garderobo, kjer se preobleče. Seveda ne more z dela umazan. Vzame si čas tudi za umivanje nog. Lijak v garderobi je ravno prav visok, da se v njem noge prav lepo umijejo. Kot športnik visoko dvigne levo nogo in postavi v lijak. Temu pa to ravnanje ni bilo všeč. Kot kaže se mu je zamalo zdelo, da bi v njegovem belem naročju nekdo umival noge, zato Janeza kaznuje. Odmakne se in z vso svojo težo in jezo pade na Janezovo desno nogo. Končali so delo pri nakladanju kamiona. Miha je bil zadnji v skupini, in skoči hitro iz naloženega kamiona. Skoči, vendar z njegovim sicer stre-niranim odrivom je bilo v tistem trenutku nekaj narobe. Spodletelo mu je in namesto lepega pristanka ga je zavrtelo na desno, tako da je z vso svojo težo priletel na hrbtno stran. Kosti so zaječale, v komolcih pa ga je močno zabolelo ,.. Mici je preveč brhka, da bi fantje okrog nje lahko ostali ravnodušni. Pepe, ki je drugače tudi postaven, je znan lomilec ženskih src. To Mici ve, zato mu kaj rada kljubuje, ko gruli okrog nje. nekega dne pa se le srečata sama na samotni transportni poti. Pepe se takoj odloči za ljubezenski ples. Mici pa v beg. Toda kam? Čez valjčne proge je edini možni izhod. Požene se, in tudi pade. Boli.. . Nesreče so resnične, imena pa izmišljena. Na žalost pa so resnične tudi posledice. M. Tičar NAŠ INTERVJU Gorazd Krajnik je po starem povedano predsednik mladine v Jelovici, po novem rečeno pa je predsednik koordinacijske konference Zveze saocialistične mladine v Jelovici. Kakor koli že, je mlad zagnan delavec, eden tistih med mladimi, za katere starejši ne morejo reči: »Vi mladi pa niste za nobeno stvar«. V Jelovici še ni dolgo, saj je šele pred dobrim letom dni odslužil vojaški rok. Pa vendar je delaven. Kot rečeno, še posebej med mladimi. — Najprej razčistiva tole o koordinacijski konferenci mladih. Kaj to sploh pomeni? »Ta naša konferenca je na nivoju cele delovne organizacije, sestavljajo pa jo mladinci-predsedniki osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz posameznih temeljnih organizacij. Ti predsedniki pa so potem mene izbrali za predsednika koordinacijske konference.« — In kaj potem tu koordinirate? »Predvsem odločamo o našem delu. Osnovne organizacije so nekje močne, nekje, kot denimo v Preddvoru ali Gorenji vasi, kjer ni veliko mladih, pa ne. Zato tu tudi razpravljamo in iščemo obliko svojega dela.« — Kaj konkretno? Predvsem govorimo o delovnih akcijah, kjer naj bi se mladi skupaj srečevali in oh delu tudi utrjevali svojo prizadevnost. Zadnji čas pa veliko razpravljamo tudi o tem. kako mlade pritegniti za delo v mladini. Kako jih narediti aktivne. Prišli smo do morda malce svojih ugotovitev, ki naj bi se kot pravilne pokazale čez leto ali dve. Gre za to, da mislimo svojo dejavnost prenesti predvsem na tiste mladince, ki se šolajo in bodo čez leto. dve ali več, postali delavci v Jelovici. Takrat,ko bodo pri nas na delovni praksi, te pa bo po novem sistemu usmerjenega izobraževanja, vedno več, naj bi se jim čim bolj posvetili in jih vspodbudili za delo v naši organizaciji. Če jih takrat ne pridobimo. mladi potem običajno, ko so enkrat že na rednem delu, če prej niso nikdar bili aktivni v mladinski organizaciji, le težko postanejo dobri mladinci. Torej bomo našo aktivnost za vspodbujanje članstva poskusili prenesti na tiste, ki šele prihajajo.« — Verjetno pa to ne pomeni, da boste sedaj na te, ki so že v Jelovici pozabili? »Zagotovo ne. Veliko se trudimo, da bi čim več mladih bilo delavnih in da bi bilo v naših vrstah vse več prizadevnosti. Organiziramo razne akcije, kot so špalenje lesa, da se takrat bolje spoznamo in med sabo sklepamo tesnejše vezi. Obnovili bi radi tudi počitniški dom na Pokljuki. Predvsem pa imajo veliko načrtov na področju športa, kjer je mlade tudi najlažje pridobiti. Tekmovanja v občini so številna in če se bo le dalo, se bomo udeleževali vseh. Organizirali bomo tečaj plavanja, izvedli tekmovanje v smučanju, tako da mislim, da se bo naš krog vedno bolj širil.« — Nisi še dolgo v Jelovici, pa si si verjetno o mladih že ustvaril sodbo. Ali bodo prišli na vse te aktivnosti? Misliš, da jih boste pridobili v svoje vrste? Vem, da ne bo lahko, vendar mislimo vstrajati. Ker bomo skrbeli za tak program, da ho za vsakega nekaj, mislim, da nas bo vedno več.« — Predstavi nam sedaj še sebe. Če naj bi bila to neke vrste osebna izkaznica naj bo. Delam v skupnih službah in sicer sem raziskovalec trga za stavbno pohištvo. Po izobrazbi sem diplomirani ekonomist. Neporočen. — Povej nekaj o svojem delu. Predvsem za delavce v proizvodnji, saj veš, kako je. kaj radi pravijo, da tisti v pisarnah ne delajo veliko. »Moje delo je izredno obsežno, če bi želel delati tako. kot to zahteva področje. Marketinški pristop do trga je za Jelovico zaenkrat še nekaj težko sprejemljivega. Ni nobenih samostojnih raziskovanj in tako lahko rečem, da delamo le od danes do jutri in morda še za kakšen dan več. Tudi podatkov ne obdelujemo računalniško, čeprav jih hi lahko, saj ga imamo na razplago. Tako moje delo ni koordinacijsko kot bi moralo biti, če hi hoteli resnično reagirati na zahteve tržišča. Če sem bil razumljiv, potem bo treba še veliko narediti, da bo tudi v Jelovici tako, kot to počno povsod po svetu. Zatorej nas čaka še veliko dela.« Ko sem ga kasneje vprašal, če je zadovoljen z delom v Jelovici, je dejal, da je, saj je našel delo, ki si ga je želel in za katerega se je opredelil tudi že v času študija na ekonomski fakulteti. To je poslovno komercialna smer. Seveda pa se je prvotna slika, ki jo je prinesel na delo le nekoliko spremenila. Vidi, da vse ne gre tako hitro, kot piše v knjigah. Pravi, da dalj, ko si v kolektivu, vedno bolj izgubljaš tisto kritičnost, ki jo imaš na začetku, saj opažaš, da vsaka stvar zahteva svoj čas. Pa kljub temu je za delo zagret in mislim, da bo uspel tako v svojem poslu, kot tudi v mladinski organizaciji. Takih mladincev in šolanih delavcev pa Jelovica potrebuje vse več. ( j. Čadež) Dedek Mraz pride Dedek Mraz bo tudi letos razveselil naše najmlajše, vendar da tokrat nekoliko drugače kot prejšnja leta. Takoj naj povemo, da so se delavci temeljne organizacije Preddvor—Kranj odločili, da pristopijo k dogovoru v kranjski občini po katerem se tam denar združuje in z njim potem v Kranju organizirajo enotne prireditve dedka Mraza. Delavci obrata Sovodenj pa so tako kot prejšnjo leto sprejeli odločitev da bodo svoje otroke obdarili v okviru krajevne skupnosti. Za vse ostale pa bo dedek Mraz prišel v delovno organizacijo. Pri tem pa smo morali upoštevati stališča občinskega sindikalnega sveta, ki pravi: — obdarovani so lahko le otroci do 8 leta starosti. Tako bodo dobili darila otroci rojeni v letih od 1973 do 1980. — obdaritev v obliki vrednostnih bonov ni dovoljena — znesek daril ne sme presegati 250 dinarjev na otroka. — darilo naj dobi otrok od dedka Mraza, zato starši ne smejo predhodno dvigovati darila. Izjema so le bolni otroci ali pa tisti, ki zaradi velike oddaljenosti ne morejo priti po darilo sami. Starši. Razveseljite svoje otroke in jih pripeljite na sprejem dedka Mraza. Potrudili se bomo, da malčki ne bodo razočarani. O dnevu in uri obdaritve pa vas bomo pravočasno obvestili. V. Ž. VSE VEČJI POMEN IZOBRAŽEVANJA Družbeni dogovor o kadrovski politiki v naši republiki nam narekuje med drugim tudi stalno skrb za vzgojo in izobraževanje delavcev. To je kot pravi zakon njihova neodtujljiva pravica hkrati pa tudi dolžnost za čim uspešnejše uveljavljanje v samoupravljanju in delovnem procesu. V Jelovici si zato prizadevamo, da bi bistveno zmanjšali pomanjkanje delavcev na nekaterih delovnih področjih in da hi zmanjšali razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo ter tako izboljšali strukturo kadrov. Zato sedaj potekajo naslednje izobraževalne oblike in sicer na poklicni lesni šoli: — šola za delovodje. Obiskuje jo 6 delavcev Jelovice, — šola za široki profil poklica stavbni mizar. Udeležuje se je kar 23 delavcev iz Jelovice. Seveda pa to ni vse. Po obratih je bilo letos kar 6 tečajev za pridobitev II. stopnje zahtevnosti v lesarstvu. Bil je v vseh temeljnih organizacijah razen v TOZD Gradnja montažnih objektov, kjer pa je bilo dogovorjeno, da bo zaradi nujnih del v Italiji in Iraku, to izobraževanje v letu 1982. Delavci pa so v treh skupinah opravili tudi tečaj za voznika viličarja. Tečaja se je udeležilo 41 delavcev proizvodnih temeljnih organizacij in poslovalnic. Tečaji so bili zaključeni s preverjanjem znanja udeležencev in to s teoretičnim in praktičnim izpitom. Zaradi neizpolnjene obveznosti pri gradnji v Preddvoru smo morali predvideno izvedbo tečaja za delavce v obratu žagalnica preložiti za kasneje. Imeli smo že pripravljen program kot tudi rezerviran prostor v osnovni šoli v Preddvoru. Ob vseh teh oblikah ne gre pozabiti tudi na vse dodatne oblike izobraževanja ob delu, štipendiranja in funkcionalnega izobraževanja. Trenutno se v naši delovni organizaciji izobražuje ob delu 18 delavcev in sicer za lesar- skega tehnika 4 delavci, na upravno-administrativni šoli 4. na višji tehnični strojni šoli 1, na višji gradbeni šoli 1. na ekonomski fakulteti 1, na visoki kemijski tehnični 1, na višji tehnični za požarno varnost 1, na biotehnični fakulteti 2, na ekonomski srednji šoli 1 na poklicni administrativni šoli 1. Od tega neredno opravljajo izpite 3 delavci, vsi ostali pa več ali manj redno in tudi uspešno. Štipendijo ima v Jelovici še iz prejšnjih let 11 dijakov oziroma študentov. Od teh jih svoje obveznosti redno izpolnjuje 7 štipendistov. Štipendiramo pa tudi 60 učencev po programu lesarstva v usmerjenem izobraževanju. Vsi pogoji izobraževanja, ki jih delavcem nudi Jelovica so zelo ugodni, seveda pa morajo delavci pri svojih željah upoštevati tudi potrebe Jelovice. Ne gre pa prezreti nečesa. Zaradi, kot kaže prevelikih ugodnosti, ki jih Jelovica nudi delavcem za izobraževanje oh delu, jih večina svoj študij zanemarja. Sami študija ne financirajo in zanj vložijo le voljo, nekateri pa tudi samo pripravljenost do študija. Zato menim, da bi bil sprejemljiv predlog, da se šolnina povrne šele po uspešno opravljenem šolanju. Nova določila v pravilniku o izobraževanju bodo, kot je sedaj pripravljeno, verjetno to že vsebovala. Tako naj v prihodnje ne bi bilo več zanemarjanja študija, saj bo lastna udeležba, če študija nekdo ne bo končal, zagotovo vzpodbudila delavce k intenzivnejšemu učenju in tudi k pravočasnemu končanju šolanja. M. Oernjač Na tej šoli je že veliko naših delavcev pridobilo dodatno znanje Kako je z dodatnim izobraževanjem delavcev? Mitja Černjač - organizator izobraževanja Ker je med vami morda tudi precej takih, ki bi se radi odločili za dodatno šolanje, smo poprosili tovariša M. Čer-njača, ki je zadolžen za izobraževanje delavcev v Jelovici, da nam pove o tem nekaj več. Veliko najrazličnejših oblik izobraževanja je v Jelovici. Pa vendar so tudi delavci, ki teh oblik ne hi radi obiskovali, temveč bi si radi pridobili druge vrste znanj. Kako je s temi? »Vsako prošnjo delavca za dodatno šolanje obravnava naš odbor za standard in izobraževanje. Obravnavamo tudi take prošnje, ki jih naslavljajo delavci, ki ne žele študirati stvari, ki jih Jelovica neposredno potrebuje.« In kako jih obravnavate. Dobijo denar za šolanje? »Na leto dobimo okrog 5 takih prošenj. Imamo denar za izobraževanje ob delu, vendar prav za te oblike ga posebej nimamo določenega. Vendar vsako prošnjo podrobno pregledamo in če ugotovimo, da bi v bližnji prihodnosti lahko tako znanje, ki bi ga delavec pridobil z dodatnim šolanjem, tudi koristilo delovni organizaciji, mu ponavadi odobrimo povračilo šolnine. Kot primer lahko povem, da se je nekdo odločil za dokončanje pleskarske šole. Odbor se je odločil, da mu povrnemo, kar precej visoke stroške šolanja to je 19000 dinarjev. Naj povem še to, da je precej takih, ki želijo končati osnovno šolo in tem tudi ponavadi omogočimo, da pridobijo svojo osnovno izobrazbo«. Kako pa je s prostimi dnevi. Kot vemo delavci ob delu le težko potem študirajo. Jim tudi tako omogočate, da lažje končajo šolanje. »To vprašanje prostih dni je s pravilnikom posebej urejeno. Vendar pa se dogovarjamo tudi s tistimi, ki nimajo pogodbe o izobraževanju z delovno organizacijo. Tudi njim pogosto odobrimo izredni dopust, vendar ne toliko dni, kot tistim, ki to pogodbo imajo. Nasploh pa lahko rečem, da delavcem nudimo izredno veliko. Zato se to po mojem precej pozna na rezultatih. So slabši, kot bi bili, če bi vsak moral sam plačati šolnino. Zato bomo na vsak način poskusili sprejeti spremembo pravilnika, da bomo šolnino povrnili šele po uspešno opravljenem šolanju.« JELOVICA Kam naj se delavci obrnejo, če želijo dobiti informacijo o vseh teh stvareh? »Kar na moj naslov se naj obrnejo, torej na organizatorja izobraževanja v Jelovici. Lahko jim bom svetoval in tudi dal vse napotke, ki jih bodo potrebovali.« V Preddvoru otvoritev maja Druga velika naložba v Jelovici že vse letošnje leto teče v Preddvoru. Kot vas večina verjetno že ve, tam gradijo novo primarno predelavo lesa ali po domače rečeno, novo ža^o. Seveda je to poenostavljeno povedano vse, kar se tam gradi. Del in novosti je seveda še precej več. O tem kaj je doslej narejenega in kako dela potekajo smo povprašali direktorja temeljne organizacije Braneta Medjo. »Dela, če izvzamemo dvomesečno zamudo, ki je nastala zaradi počasnih del sredi poletja, ko pri Gradbincu niso imeli dovolj delavcev, drugače potekajo kar dobro. Vsi objekti so pod streho, tako da bo tudi pozimi mogoče delati. Trenutno potekajo zidarska dela v novi žagalnici. Narediti je tu potrebno še omete, tlake in zastekliti okna. Prav zasteklitev bo imela prednost, da bi se potem tudi v mrazu lahko čim več delalo. Na sami žagi je ga ter že ta-korekoč postavljen v celoti, manjka le še nekaj instalacijskih del. Najslabše pa je s transformatorsko postajo Elektro Kranj, ki jo postavlja in opremlja, namreč ne more dobiti vseh potrebnih sestavnih delov. Tako prav ta ključni objekt, brez katerega si obratovanja v Preddvoru ni mogoče zamisliti, ni narejen do tiste faze, kot je bilo načrtovano. Kot veste je novo tudi skladišče. To je v glavnem narejeno le takoimenovana hidravlika še ni postavljena, ker pri tem zima že predstavlja oviro. Zanjo je že ves material, nekaj gradbenih del pa bo le še potrebno opraviti. Postavljena tudi še ni verižna žaga. Kljub vsemu, če bi ocenil narejeno moramo reči, da je gradbenih del narejenih 90 odstotkov. Montažna dela opravlja domač dobavitelj iz Mežice in moram reči, da kar dobro delajo. Zastoj je le pri dobavi elektronike za sortirnico lesa na žagi. Mi smo jo že plačali, vendar nas je ujela zapora uvoza in ne vemo kdaj bomo uspeli ta izredno pomemben del žage dobiti. Moram povedati, da se seveda na nove pridobitve pripravljamo tudi kadrovsko. Delavci, ki so bili doslej zaposleni na žagi so sicer morali to leto menjati svoje delo. Nekaj jih dela na žagi v Cerkljah nekaj v Škofji Loki, ostali pa delajo druga dela na temeljni organizaciji. Predvsem pa moram povedati, da smo v tem času poskrbeli za njihovo šolanje. Trije, ki bodo neposredno delali na novi žagi so se dodatno izobraževali na žagi Novolesa v Straži pri Novem mestu, dva delavca pa sta bila na »praksi« v Gradisu in sicer pri strojih za sortiranje hlodovine. Imeli pa bomo tudi seminar, kar tu v Preddvoru tudi za vse, ki bodo delali na tej novi žagi. Tako lahko rečem, da bodo delavci pripravljeni za delo v novih pogojih. Predvidoma naj bi žago in vse ostale obrate predah namenu v začetku maja. Za drugo leto v letnem načrtu te žage še nismo upoštevali, vendar bomo, če bo delala tako kot je predvideno, potem sprejeli rebalans načrta. Predvsem pa mislim, da bo potrebno vso Jelovico in ostale počasi navaditi na to novo sodobno žago, ki bo nedvomno velika pridobitev za delovno organizacijo, pa tudi pomembno bo lahko prispevala k nižjim stroškom lesa, saj bo denimo odpadel drag prevoz hlodovine iz tega konca Gorenjske v druge predele. Seveda pa ob novi pridobitvi ne gre prezreti, da obrat veliko le ne bo pridobil. Predvsem je namreč »oskubljen« program te naložbe osiromašil najzahtevnejši del, to je energetski objekt. Zato mislim, da ga bo potrebno čim prej dokončati. Tu predvsem mislim na izgradnjo kotlovnice, pa tudi na servis za vzdrževanje. Tudi sušilnica bo prepotrebna in čeprav morda zveni neskromno, maja z naložbami v Preddvor ne bi smeli končati. Tudi ureditev okolice predvsem pa dvorišče bo več kot nujna.« Ob vsem povedanem pa ne gre prezreti tudi nekaj ostalih stvari, ki se dogajajo na tej temeljni organizaciji združenega dela. Direktor nam je »izdal« nekaj poslovnih novosti. Začeli bodo izdelovati novo Rolo omarico, ki naj bi jih izdelovali kar 15 odstotkov več kot so jih doslej. Nov pa bo tudi program podbojev. Opustili bodo belo pleskani podboj in začeli bodo izdelovati nova podboja s folizirano prevleko. Podboja bosta prevlečena z mahagonijevo ali hrastovo folijo. Teh podbojev naj bi naredili precej več kot 65000, kar bo predstavljalo še naprej skoraj tretjino proizvodnje temeljne organizacije Primarna predelava lesa in senčila Preddvor. j. Čadež Maja bo v teh prostorih proizvodnja Enodnevni zaslužek za sodelavca V Šibenski poslovalnici Jelovice je več let delal Drago Kolombo. Bil je skladiščnik, kasneje pa poslovodja. Težka bolezen, ki je povzročila, da je Drago skoraj v celoti oslepel, pa ga je pred časom prisilila oditi v invalidski pokoj. Usoda, ki doleti marsikoga boste rekli. Pa vendarle ni tako. Drago Kolombo je moral oditi sredi najlepših let, v času. ko je imel še vrsto načrtov. Predvsem je vselej želel svoji družini, ženi in sinu, preskrbeti boljše stanovanjske razmere. Družina namreč živi v 32 kv. m veliki sobi. Pokojnina, ki niti ni polna, pa tega seveda ne bo omogočila. Za njegovo stisko in težko usodo so izvedeli tudi delavci temeljne organizacije Maloprodaja. Sklenili so, da mu priskočijo po svojih močeh na pomoč in mu deloma olajšajo težko materialno stanje. Vsi zaposleni na tej temeljni organizaciji so se odločili, da bodo za Draga prispevali enodnevni zaslužek. Tako je bilo zbranih 40.000 dinarjev, ki so mu jih izročili predsednik delavskega sveta temeljne organizacije, predsednik sindikata in direktor Vlado Vendarmin, ko so bolnega Draga Kolomba obiskali na njegovem domu. Lahko si predstavljate, kako je bil presenečen in hkrati presunjen ob taki gesti njegovih nekdanjih sodelavcev. Težko je sprejel ponujeno pomoč sodelavcev, vendar naj takoj povemo, daje hkrati nehote priznal, kako prav mu bo prišla, saj bo lahko na ta način uresničil dolgoletno željo, da iz stanovanjskih prostorov izloči sanitarije. Tako bo pridobil tudi nekaj metrov stanovanjske površine. Drago, ki je kot rečeno skoraj popolnoma oslepel se bo tako tudi lahko veliko lažje gibal po tem tesnem stanovanju. DeI denarja pa bo porabil tudi za študij svojega sina. v. v. KOLEDAR IZPLAČIL OSEBNIH DOHODKOV Kot že nekaj let nam je SDK tudi letos poslala svoj predlog izplačil OD za leto 1982 v potrditev v cilju, da se doseže bolj enakomerna obremenitev računalniških kapacitet in ažurna redna obdelava. Upošatevajoč predlog Službe družbenega knjigovodstva in že upoštevane pripombe s strani Jelovice, vam predlagamo v potrditev naslednji koledar izplačil OD za vse naše TOZD in DSSS: 14/1-1982 15/2-1982 15/3-1982 15/4-1982 14/5-1982 15/6-1982 15/7-1982 16/8-1982 15/9-1982 14/10-1982 15/11-1982 15/12-1982 ZAVAROVANJE V JELOVICI Kako imamo v Jelovici zavarovano premoženje ? Kot družba in posamezniki smo vedno bolj bogati, pri svojem delu in v življenju uporabljamo vedno več bolj ali manj draga sredstva, stroje in pripomočke. Za ohranjanje teh bogastev skrhamo sami. postavili smo si cilj — gospodarsko varnost in institucija, ki nam to omogoča je zavarovanje. Zavarovanje si prizadeva, da bi posledica nesreč. pri katerih nastajajo škode, porazdelili na širši krog ljudi, ki so ispostavljeni istim ali podobnim nevarnostim. S tem ni rečeno, da je škoda vedno v celoti odpravljena, toda vedno je prisotna komponenta ublažitve škode. Ves odnos zavarovanja je poenostavljeno izkazan sledeč: zavarovalnica: zavarova- li spoeobljeni gasilci so sicer porok za varnost, vendar tudi zavarovanje premoženja je nujno. nec; vrednost (blago): nesreča; škoda: kritje. Iz teh odnosov sledi, da je zavarovanec tisti, ki na osnovi predstavitve posameznih vrst zavarovanja, pogojev in premij (cene) od strani zavarovalnice, sklepa obseg zavarovalnega jamstva in zato plačuje določeno ceno. S tem si pridobi pravico do kritja škodnih primerov (nesreč) v soodvisnosti z jamstvom iz sklenjenega medsebojnega odnosa — pogodbe o zavarovanju. To pomeni za nas predvsem interes, da za vse škode, za katere imamo sklenjene pogodbe o zavarovanju in plačane premije moramo uveljaviti odškodnino za nastalo škodo. Kajti vsaka odpravljena škoda brez zahtevka za povrnitev zavarovalnici nam pomeni dodatni strošek in nam direktno zmanjšuje dohodek v TOZD oz. DO. V Jelovici imamo sklenjena naslednja zavarovanja: po- žarno zavarovanje, strojelom-no zavarovanje, vlomslio zavarovanje. avtomobilsko zavarovanje, odgovornostno zavarovanje, nezgodno zavarovanje, zavarovanje kreditov, zavarovanje transporta in skupinsko nezgodno zavarovanje delavcev. Radi bi vas napotili tudi k osebam, ki pokrivajo področje določenih zavarovanj, od njih boste dobili informacije, ki vas zanimajo in njim javljajte škodne primere in s tem prispevajte k hitrejšemu reševanju škod, odpravljanju posledic in odpravljanju nepotrebnega stroška, ki nastane oh neuveljavljenih škodnih primerih, ih. — Področje požarnega zavarovanja, vlomskega zavarovanja, avtomobilskega zavarovanja in odgovornostno zavarovanje pokriva Selan Roman iz DSSS. — Področje strojelomnega zavarovanja za TOZD Gradnja montažnih objektov pokriva Stanonik Miro, za ostale TOZD in DSSS Kržišnik Jože iz TOZD Proizvodnja oken in vrat. — Področje nezgodnega zavarovanja poklicnih gasilcev, prostovoljnih gasilcev in nesreč pri delu pokriva Tičar Matjaž iz DSSS. — Področje skupinskega nezgodnega zavarovanja delavcev, ki so pristopili k tej obliki zavarovanja pokriva Brelih Milica iz DSSS. — Transportno zavarovanje izvaja Ziherl Anica iz TOZD Trgovina. — Zavarovanje plačila kreditov Jelovice izvaja oddelek saldakontov iz DSSS. Jelovica sklepa tudi zavarovanja, ki niso stalne oblike. Primer je zadnje nezgodno zavarovanje delavcev na gradbiščih v Iraku in Italiji. Gospodarnost v zavarovanju zadeva tudi hitro zbiranje podatkov o škodnih dogodkih, hitro in natančno zbiranje dokumentacije, komisijski zapisnik o nastali škodi (praviloma naj se naredi takoj tam, kjer je do škodnega primera prišlo) in v sodelovanju z osebami ki pokrivajo določeno vrsto zavarovanja hitro realizirati uveljavljanje škodnih zahtevkov pri zavarovalnici. To pa pomeni tudi hitro odklanjanje škode in tu smo do sedaj še vedno premalo naredili. Poleg hitre in natančno prijavljene škode, ki jo opravimo delavci, ki pokrivamo določeno zavarovanje, poleg urgenc, je potrebna še realizacija. Pri velikih škodah, ki posega v investicije, bi morali odgovorni vodstveni in vodilni delavci veliko hitreje odločati in delovati v cilju dokončne sanacije in izplačila odškodnine. Ni potrebno poudarjati, da oboje predstavlja gospodarsko korist DO. Predstavili vam bomo avtomobilsko zavarovanje, ki vsebuje zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO). avtomobilski kasko (AK), zavarovanje voznika in potnikov v osebnih avtomobilih proti škodi zaradi telesnih poškodb (AO plus). (Nadaljevanje prihodnjič) Na Korziki, kjer je v letalski nesreči ugasnilo kar 180 življenj, je svojo življenjsko pot končal tudi Franc Frelih. Bil je uslužbenec Varnosti, njegovo delovno mesto pa je bilo v Jelovici in sicer z glavni vratarski hišici ob vhodu v tovarno. Pokojnega Franca Freliha bomo ohranili v lepem spominu. JELOVICA - glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka — Ureja: odbor za obveščanje delovne organizacije: Rogelj Lado, Žabkar Jože, Batagelj Mojca, Kranjc-Kikelj Irena, Likar Janez, Volčjak Marinka. — Odgovorni urednik: Janez Čadež