Dru^tvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in siro- tam na Kranjskem v Ljub- ljani. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani je imelo svoj občni zbor za upravno leto 1912 dne 20. marca t. 1. v Narodnem domu. Predsednik Juraj Režek ga otvori po 10. uri, konstatira sklepčnost in imenuie za overovatelja zapisnika Frana Galeta in Vendeiina Sadarja. Pozdravi presrčno 37 navzočih udov ter omenja, da društveni stroški čedalje bolj presegajo društvene dohodke navzlic temu, da smo do~ kaj dvignili letne svoje prispevke. Temu neveselemu dejstvu pa ni krivo gospodarstvo odbora, ki skrbno gleda pri izdaji na vsak vinar, krive so prežalostne razmere, v katerih živimo kranjski učitelji. Naše društvo je pa pravi barometer tem žalostnim razmeram, ki izkazuje v zadnjih letih toliko smrtnih slučajev, ki jih je povzročilo večinoma pomanjkanje. In ni upanja do izboljšanja, dokler bodo imeli naši krušni očetje kamen tam, kjer imajo člcvekoljubni in usmiljeni ljudje srce. Naša stara neprijateljica, kruta smrt, le pobira — nič ne izbira — in danes po seže po kakem bolj dozorelem tovarišu, jutri ali pojutrišnjem pa še mnogo rajša po mlajšem, ki si je zaradi prenapornega dela v šoli in postranskega izven šole ter preobilih skrbi za vzdržavanje družine nakopal kal neozdravljive bolezni, ki ga prerano spravi pod zemeljsko rušo ter nam zapusti poleg vdove še lepo število sirot. Ob teh žalostnih dejstvih pa se kolegialno, spominjajmo onih naših članov: in vdov, ki so se tekom leta preselili iz te doline trpljenja in solz v boljše življenje. Vznak sočutja in v počeščenje njihovega spomi- na se dvignejo navzoči na predsednikov poziv s sedežev. Iz tajnikovega poročila povzamemo sledeče: Pri vlanskem občnem zboru so bili zvoljeni v odbor: Juraj Režek (predsednik), Jakob Furlan (blagajruk), Fr. Črnagoj, Jakob Dimnik (predsednika namcstnik), Luka Jelenc, Alojzij Kecelj (tajnik\ Anton Likozar, Ivan Petrič in Janko Žirovnik. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Fran Gale, Fran Marolt, in Vendelin Sadar. V ciobi od 1. jan. do 31. dec. 1912 sta pristopila dva uda, umrla pa dva. Neizprosna smrt nam je poleg vpokojenega učitelja Frana Jurmana ugrabila tudi vsestransko dela.vnega Frana Ks. Trošta, nadučitelja na Studencu. Slednje imtnovani pokojnik je bil kremenitega značaja, izboren tovariš in učitelj, zgleden soprog, skrben oče, neprecenljiv gospodar v domači hiši in javnih zastopih. Njegova vestnost. zanesljivost, vztrajnost in marljivost — te redke lastnosti umrljivega človeka — naj v nas vedno bude spomin nanj, ki je v krepki moški dobi, t. j. mnogo prezgodaj, ostavil svoje najljubše in nas tovariše. Oba blaga pokojnika nai počivata v miru! Društvo je imelo koncem leta 1912. 104 ude, 36 vdov. 26 sirot po očetu ter 5 sirot po očetu in materi. Vloge so se reševale kurentnim potom ali pa v sejah. Seje so bile tri. Ker diuštvo ne dobiva novih udov v primernem številu. slučaji smrti pa se množe, je naravno, da jeprimanjkljajvsako leto večji. Društveni odbor se je večkrat razgovarjal o odpravi tega primanjkljaja, a vsakokrat se je pokazala možnost le v tem, da se zviša udnina. Toda v teh časih obče draginje in ob majhnih učiteljskih plačah ne moremo misliti na zvišanje, ker vsak izmed nas težko utrpi že sedanji zvišek letnine. Sicer pa naj nas vsakoletni društveni primanjkljai ne vznemirja, ker je drustvo tako močno, da lahko prenese precejšnje števjlo zaporednih, nesrečnih let. Saj ie bil primaTijkljaj tudi y upravnih letih 1901/2 in 1903/4, ki pa ni nikogar razburjal. pač pa je odboru narekoval boljše gospodarjenje z društvenim imetjem. Zato so se prodale obligacije, ki so se obrestovale po 4*2 odstotka. Izkupilo teh in yečina hranilnih vlog s 4odstotnim obrestovanjem sta se naložila tako, da ie obrestna mera poskočila na 5 odstotkov, kar je dalo že v prihodniem poslovnem letu, t. j. 1905. prirastek 2072*03 K. Ko bi § 18. in 19. pravil ne zahtevala, da se vsakoletni preostanek prišteva nedotakljivi glavnici, bi imelo društvo danes manjšo glavnico, pa po prirastkih nastali ogrcmen rezervni fond v pokritje eventualnih primanjkljajev. Vsi denarni zavodi imajo rezervne fonde. le naše društvo ga v svojih pravillh vsaj direktno ne omenja. § 40. pa pravi: »Ako bi se prigodilo, da bi društvo moralo nehati, se morajo predvsem izpolniti zaveze, v katere je bilo zavezano društvo v tistem' času. Ako kaj imetja ostaja, ga občni zbor porabljuje za kak enak namen.« Če primerjamo §§ 18. in 19. s § 40., misliin, da ni predrzno rečeno. ako smatramo društveno imetje združeno z rezervnim fondom, ki je v pokritje potrebščin dotakljivo. Dasi imamo že par neugodnih društvenih let za sabo in nekaj pred sabo, se nam. kar sem že prej omenil, zaradi močnega društvenega fundamenta ni bati nikake nezgode, ker se je v dobrih letih toliko prištedilo, da se bo tudi v slabih letih prav Iahko izhajalo in naših podpor potrebne ter vredne vdove in sirote bodo vedno dobivale to, kar jim je v pravilih zajamčeno. In to jamstvo nam jemlje skrbi in daje pogum, da neustrašeno korakamo v bodočnost. (Poročilo se brez debate odobn.) Blagajnik Jakob Furlan prebere računski zakijuček, ki izkazuje 13.327 K 72 h prejemkov in 15.067 K 62 h izdatkov; torej 1739 K 90 h primanjkljaja. Ko pojasni blagajnik razna vprašanja, ki jih je stavil tcvariš Simon Punčah, se blagajnikovo poročilo soglasno odobri. Imeiiom pregledovalcev računov izjavlja Vendelin Sadar, da so računi in knjige v vzornem redu ter predlaga absolutorij blagajniku in odboru, kar se soglasnj odobri. Tajnik prcbere lepo sestavljeno poročilo s 4 predlogi tovariša Simona Punčuha, ki merijo na pokritje in odpravo primanjkljaja in na nalaganje društvenega denarja. Po daJjši debati, katere so se udeležili tovariši: Fr. Črnagoj, Iv. Petrič, Iv. Šega in tajnik, je 1., 2., 4. predlog predlagatelj umaknil, 3. predLog, da bi se letnina s 1. jan. 1914 začasno zvišala na 24, oziroma 14 K, se pa odkloni. Izvoljeni so bili dosedanji odborniki in pregledniki računov. Predsednik se zahvali za obilno udeležbo in za zanimanje, s katerim so zborovalci sledili razpravam, posebno poudarjaje dobro voljo tovariša Punčuha ter zaključi zborovanje z iskreno željo, da se leto obsorej zopet zdravi snidemo!