© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Kakovost zagotavljanja pravic do varnega in zdravega dela Viktor Mikek Article information: To cite this document: Mikek, V. (2018). Kakovost zagotavljanja pravic do varnega in zdravega dela, Dignitas, št. 51/52, str. 147-152. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/50/52-14 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 147 DIGNITAS n Kakovost zagotovljanja pravic do varnega in zdravega dela v slovenskem ... 1. Uvod Varno in zdravo delo je danes neločljiv del delovnega razmer- ja, ki ima pomemben vpliv na sistem socialne varnosti. V obdo- bju industrializacije so se pojavili vse večji problemi delavstva, ki so ga izkoriščali maloštevilni lastniki obratovalnic in tovarn. Za- radi nezadovoljstva delavcev in prvih nemirov so države začele reševati probleme delavcev z zakonskimi ukrepi za zagotavljanje minimalnega socialnega varstva. Oblikovale so se prve organiza- cije dela s področja varovanja pravic delavcev. Najpomembnejša organizacija je Mednarodna organizacija dela, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov in je pravico delavcev do varne- ga in zdravega dela uvrstila med človekove pravice. Primarni cilj Mednarodne organizacije dela je predstavljal možnosti za obstoj spodobnega in ustvarjalnega dela v razmerah svobode, enakosti, varnosti in človekovega dostojanstva. Sprva se je organizacija za- vzemaliuoa za zmanjševanje brezposelnosti in boljše pogoje na samem delovnem mestu, danes pa se zavzema za pravice vsako- gar, da bo deloval v svobodnem, dostojnem in predvsem varnem delovnem okolju. Organizacija si prizadeva ne le zagotavljati pra- vice do varnega dela, ampak predvsem pravico do spodobnega dela, saj človekovo trpljenje z razliko od ekonomskih izgub nima merljive vrednosti. 2. Pravna ureditev področja v Republiki Sloveniji Pravni temelji, ki so podlaga za nadzor delovnih procesov in delovnih mest, so izredno široki. Temelj moderne zakonodaje s področja varstva pri delu sta Konvenciji Mednarodne organizacije dela, št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem Kakovost zagotovljanja pravic do varnega in zdravega dela v slovenskem pravnem redu Viktor Mikek 14-mikek.indd 147 7.12.2011 18:26:00 148 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic okolju ter št. 161 o službah medicine dela, ki pomenita temelje var- nosti in zdravja pri delu 1 in direktiva sveta Evropske unije, zlasti okvirna direktiva 89/391/ EEC o predstavitvi ukrepov za dvig rav- ni varnosti in zdravja delavcev pri delu 2 , evropska socialna listina 3 ter obstoječi predpisi. Konvencija Mednarodne organizacije dela, št. 161, ki govori o pomenu medicine dela, nalaga odgovornost delodajalcu za zdrav- je in varnost delavcev, ki jih zaposluje. Glede na to, da morajo de- lavci sodelovati pri odločanju o vsem, kar se nanaša na zdravje in varnost pri delu, ima služba medicine dela naslednje funkcije, ki ustrezajo in so prilagojene poklicnim tveganjem v posamezniko- vem podjetju: identifikacija in ocena tveganj zaradi škodljivosti za zdravje na - delovnem mestu; nadzorovanje dejavnikov v delovnem okolju in delovnem - procesu, ki utegnejo ogroziti zdravje delavcev, med drugim tudi sanitarnih naprav, restavracij in stanovanj, če jih zagotavlja delo- dajalec; nasveti za načrtovanje in organizacijo dela, med drugim o - oblikovanju delovnega mesta, izbiri, vzdrževanju ter stanju strojev in druge opreme in substancah, ki se uporabljajo pri delu; sodelovanje pri izdelavi programov za izboljšanje načina dela - ter pri testiranju in ocenjevanju nove opreme z zdravstvenega vi- dika; svetovanje na področju zdravja, varnosti, higiene dela, ergono- - mije ter glede sredstev in opreme za osebno in kolektivno varnost; spremljanje zdravstvenega stanja delavcev glede na delo; - nenehno izboljševanje prilagojenosti delavcem; - sodelovanje pri ukrepih poklicne rehabilitacije; - sodelovanje pri obveščanju, strokovnem usposabljanju in iz- - obraževanju na področju medicine dela, higiene dela in ergono- mije; organiziranje prve pomoči in nujnih intervencij; - sodelovanje pri analizi poškodb pri delu in poklicnih obolenj. - 1 Novak, M., Končar, P., Bubnov Škoberne, A., Belopavlovič N., Kalčič M., Kresal B., Kresal Šoltes, K. Strban G. in Vodovnik Z. 2006. Zbirka konvencij Mednarodne organizacije dela s komentarjem. Ljubljana:Založba GV. 2 Direktiva sveta o izvajanju ukrepov za poboljšanje varnosti in zaščito zdravja delavcev pri delu 89/391 EEC, IZS 1989. 3 Evropska socialna listina. 2008. http://www.coe.sl/dejavnosti/clovekove_pravice/evropska_social- na_listina/. 14-mikek.indd 148 7.12.2011 18:26:00 149 DIGNITAS n Kakovost zagotovljanja pravic do varnega in zdravega dela v slovenskem ... Iz direktive 391 o uvedbi ukrepov, ki bi spodbudili izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS), izhaja, da v vsakem pogledu vso odgovornost nosi delodajalec. Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v vseh pogledih, ki so v zvezi z delom, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, opozarjanjem in usposabljanjem, kakor tudi s potrebno organiza- cijo in sredstvi. Delodajalec mora te ukrepe izvajati na podlagi načel varstva pri delu: izogibanje tveganjem; - ocenjevanje tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti; - obvladovanje tveganj pri njihovem viru; - prilagajanje dela posameznikom, zlasti glede zasnove delov- - nih mest, izbire delovne opreme in delovnih ter proizvodnih me- tod ter zmanjševanja njihovega učinka na zdravje; prilagajanje tehničnemu napredku; - nadomeščanje nevarnega dela z nenevarnim ali vsaj manj ne- - varnim; razvijanje dosledne in celovite varovalne politike, ki obsega - tehnologije, organizacijo dela, delovne razmere, socialne odnose in vpliv dejavnikov delovnega okolja; prednost imajo kolektivni varnostni ukrepi pred posamični- - mi; dajati ustrezna navodila delavcem. - Delavec je odgovoren, da sam skrbi, če je to mogoče, za svojo varnost in zdravje, kakor tudi za varnost in zdravje drugih oseb, kar je pogojeno z njegovim delovanjem v skladu s svojo usposo- bljenostjo in navodili, ki jih je dobil od delodajalca. Pomembno načelo direktive je, da varnost in zdravje pri delu ni enkraten, ampak trajen proces, ki mora voditi trajno k večji rav- ni varnosti in zdravja delavcev v podjetju ali ustanovi. Primerjava ustavnih ureditev pokaže, da so socialne pravice varovane z ustavo skoraj v vseh državah članicah EU. S tem so si države članice postavile za cilj naslednje: zmanjševanje prevelike socialne razlike in socialne napetosti v družbi in spodbujanje so- lidarnosti in socialne integracije. 4 Slovenska ustava iz leta 1991 5 vsebuje načelo socialne države, ki velja za eno izmed temeljnih 4 Škornik S.: Pravica do varnega in zdravega dela, v: Dignitas revija za človekove pravice, 29–30/2006, str. 54–55, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2006. 5 Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 33/91, Ur. l. RS, št. 42/97, 66/00). 14-mikek.indd 149 7.12.2011 18:26:00 15 0 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic ustavnih načel. Posamezne temeljne socialne pravice, ki jih zago- tavlja Ustava, pomenijo izpeljavo načela socialne države. 49. člen Ustave določa pravico do dela. 50. člen Ustave določa, da imajo državljani pod pogoji, določenimi v zakonu, pravico do socialne varnosti. 51. člen Ustave določa, da ima vsakdo pravico do zdra- vstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. 52. člen Ustave določa, da sta invalidom v skladu z zakonom zagotovljena varstvo ter usposabljanje za delo. 72. člen Ustave določa, da ima v skladu z zakonom vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, za ka- terega skrbi država. Za nadzor nad delovnimi razmerami in izvajanjem zahtev pred- pisov je pomemben Zakon o inšpekciji dela 6 , ki inšpekcijo dela pooblašča, da sme kadarkoli, brez predhodne najave ali vabila vstopiti v vse delovne prostore, k vsem delovnim procesom in delovnim mestom pri posameznem delodajalcu ter oceniti skla- dnost razmer na delovnem mestu s tistimi v predpisih (ZID, 15. člen). Inšpekcijo dela lahko delimo na inšpekcijo nadzora varno- sti in zdravja pri delu (ZVZD, 3. člen), inšpekcijo nadzora delovnih razmerij ter socialno inšpekcijo . Inšpekcija nadzoruje izvajanje zakonov in drugih predpisov v zvezi z delovnimi razmerji, varstvom pri delu, zaposlovanjem, so- delovanjem delavcev pri upravljanju in plačami, varstvom delov- nega okolja, izvajanjem tehničnih, zdravstvenih, socialnih, vzgoj- nih in pravnih ukrepov, ki preprečujejo in odpravljajo vzroke, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev. Delodajalec mora v skladu z 20. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu 7 zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik, specialist medicine dela, pro- meta in športa. Kljub temu delovni inšpektorji v zadnjih letih za- znavajo porast kršitev pravic iz delovnega razmerja. Ugotavljajo tudi, da delodajalci krepijo svoj podjetniški položaj in zmanjšujejo stroške na račun šibkejšega v delovnem razmerju – to je delavca. Značilne kršitve na področju varstva pri delu v preteklem obdobju so predvsem: opuščanje izvajanja nekaterih varstvenih ukrepov, določenih s - predpisi o varstvu pri delu; - 6 Zakon o inšpekciji dela (Ur. l. RS, št. 38/94, 32/97, 36/00). 7 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99, 64/01). 14-mikek.indd 150 7.12.2011 18:26:00 151 DIGNITAS n Kakovost zagotovljanja pravic do varnega in zdravega dela v slovenskem ... opuščanje predpisov s področja kontrole zagotavljanja učin- - kovitosti ukrepov s periodičnimi preiskavami delovnega okolja; opuščanje obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov; - ni zagotovljeno organizirano opravljanje strokovnih nalog s - področja varstva pri delu. 3. Sklep Predpostavka, da je na področju poklicnih obolenj socialna varnost kljub zakonsko določenim predpisom v določenih delih pomanjkljiva, se v veliki meri izkazuje kot upravičena. Ovira v našem sistemu zdravstvenega zavarovanja je dejstvo, da ni vzpostavljeno celovito sodelovanje med izbranim in poobla- ščenim zdravnikom. Zdravnikovo primarno področje delovanja je predvsem medicinsko in s profesionalnega stališča ne obravnava prvenstveno delovnega okolja pacienta. Pričakovanje pacientov pa je, da bi postavil sum na povezanost simptomov bolezni in de- lovnega okolja, kadar je to upravičeno. Pričakovati je, da lahko marsikdaj pride do poklicne bolezni po dolgi latentni dobi brez jasnih znakov bolezni, ko bo dela- vec ali zaposleni v povsem drugem delovnem okolju ali pa celo že upokojen. Zavedati se je potrebno, da delo pooblaščenega zdravnika ni le preverjanje izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev, pač pa v prvi vrsti »zdravljenje« delovnega okolja, torej proučevanje negativnih vplivov delovnega okolja, kar pa bo lah- ko izvajal prav s proučevanjem poklicnih tveganja (poklicnih bolezni), zato od tega dela ne more biti izrinjen. Delavec ima tako zdravstvene pravice pravno zavarovane ob nastopu delov- nega razmerja v okviru sistema zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ki ga je država dolžna urediti in skrbeti za njegovo delovanje. Delodajalcu trenutno veljavna slovenska zakonodaja nalaga, da napoti delavca k pooblaščenemu zdravniku speciali- stu medicine dela, prometa in športa, kadar sumi, da pri delavcu obstaja sum poklicnega obolenja. Tu se postavlja vprašanje, ali ima delodajalec interes, da to tudi stori, kajti morebitno prizna- nje poklicnega obolenja delodajalcu nalaga finančne obveznosti za delodajalca, kakor tudi morebitne spremembe proizvodnega procesa. Obsežnost in pomen raziskovalnega problema, povezanega s poklicno izpostavljenostjo, nakazujeta potrebo po periodič- 14-mikek.indd 151 7.12.2011 18:26:00 15 2 DIGNITAS n Teorija človekovih pravic nem monitoringu stanja pravne ureditve in dejavnosti medicine dela, s čimer bi definirali strokovne podlage za oceno uspešno- sti preventivnih nacionalnih programov in ustrezne korektivne ukrepe. 14-mikek.indd 152 7.12.2011 18:26:00