plsians t (otovbb
Leto X., št. 40. („jutro" XXI., st.m8a) Ljubljana, ponedeljek 30. septembra 1940
Cena t IM«"
Upravuintvo	fcinafljeva 0
—	reiefoc %t 3122 3123, 3124. 8125 3126.
Inseraui! oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul — Tel 3492 ln 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7
reielon St 2455 Podružnica Cene Kocenova ulica i
—	Telefon 3t 190. Podružnlc-a Jesenice: Pri kolodvoru
St 100
Podn:tn:ca Nove mesto: Ljubljanska 3esta 5t 42.'
Podru2m<-a »tinvlle' v hiši dT. Baum-TI r^Ti Tla.
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefon St- 3122. 3123 3124. 3125 ln 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roCa se posebej in uelja pe poŠt; prejemana Din 4.- pc raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor CJraJsk} trg St. 7. Telefon St 2455.
Celje. Strossmaverjeva al L Tel 65
Rokopisi se ne vračajo — Ogiasi pc tartfu.
?člh predvsem letalske borbe
Vež sto nemških letal nad Londonom - Nadaljevanje napadov na južno Anglijo
Angleški bombniki zopet nad zapadno Nemčijo in Berlinom
Vojna med Anglijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani se vodi v zadnjem času izključno v znaku letalskih napadov. Zlasti pretekli teden so l\Temci poostrili letalske napade na Anglijo. Glavni cilj ie slej ko prej London, ki doživlja vsak dan in vsako noč hujše n?pnde. Pn tudi Angleži razvijajo vedno obsežnejšo leta!<rko akcijo ter so osredotočili svoje napade v zadnjem Času zlasti tudi na kanalske luke. ki so v nemški posesti in ki naj bi služile ket glavna oporifča za splošni napad na Anglijo. V preteklem tednu je bH tudi Ber-
lin ponovnokrat bombardiran.
Tudi na sredozemskih in afriških bojiščih se vodijo v glavnem letalske borbe in ni bilo v zadnjem tednu nikakih večjih spopadov niti na kopnem, niti na morju.
Tem živahnejši pa je bil pretekli teden na diplomatskem polju, kjer je pri«!o ^o	ookta treh totalitar-
nih velesil. N?mčne. Italiie in Japonske. Posledico tega pakta se bodo šele pokazale v ri-rMjr.jem razvr'-» ''narodnega položaja.
j*. m.fstfb,	l^f?.^
; S«-« w	% si ajfe hHST
M
Vlll^M&fif&lr V M
Nerssi javljajo, da s® bili napadi ažiakoviti — Aitgleški nagradi na siemška mesta
Berlin, 29 sept. br. (Štefani). Več 100 nemških letal se je v pretekli noči pognaio preko Kanala in napadlo London. Angleška protiletalska obramba je bila znatno sla-bejša kakor prejšnje noči. Mesto so zakrivali gosti oblaki dima, ki so se dvigali z velikega števila pogorišč, na katerih požari še niso bili pogašeni. Bržkone angleško protiletalsko topništvo zaradi tega ni moglo razviti večje akcije preti napadalcem ki so jim pa nasprotne siji požarov kazali pot. Napadi so bili zelo učinkoviti. Vzdolž Temze je izbruhnilo 7 novih velikih požarov. Nemška letala so odvrgla na industrijske okraje vse svoje bombe. Posebno je bil bombardiran Silverton, kjer so ladjedelnice Vitoria-docks. King-Georg-docks in druge Nekaj letal se je spustilo povsem nizko nad mesto ter je doseglo še večje uspehe.
Nemško vofsso pešačilo
Berlin, 29. sept. AA. (DNB). vrhovno poveljstvo poroča:
Napadi nemških letalskih edinic so bili v teku včerajšnjega dne m v teku pretekle noči med 28. in 29. septembrom posebno naperjeni proti Londonu, Liverpoolu in drugim lukam ter luškim napravam v južni Angliji. V Londonu je biia napravljena velika škoda na dokih Silverton, v Graves-sendu, na dokih pri Tilbuivju kakor tudi v pristaniščih reke Temze in dokih »vzhodne Indije«. Blizu škotske obale se je posrečilo letalstvu potopiti dve trgovski ladji po 6000 ton. ki sta pluli v zelo močnem spremstvu. Med dnevnimi napadi je prišlo nad Londonom do hudih zračnih bitk, ki so se končale uspešno za nemške letalce.
Angleške letalske cdinice so izvršile ponoči napade zlasti na obmejna mesta na zahodu in jugozapadu Nemčije. Nekaj angleških bombnikov, ki so prileteli blizu Berlina, se je meralo zaradi protiletalskega ognja vrniti in niso prileteli nad prestolnico. V zahodni in jugozahodni Nemčiji so sovražna letala na več krajih odvrgla
bombe, ki pa niso povzročile večje gmotne škode. V nekem nemškem zahodnem mestu je sovražnik bombardiral stanovanjske okraje in je ob tej priliki našlo smrt več oseb ali pa so bile ranjene. Včeraj je sovražnik izgubil 28 letal, od katerih je tri sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešamo same eno nemško letalo.
g.eoo t©ss bomb
Berlm, 29. sept, AA. (DNB.) Kakor se je zvedelo z dobro poučene strani, je nemško letalstvo včerajšnjo noč zmetalo 5000 ton bomb na Anglijo. Od tega jih je zmetalo 80 % na London.
Napad ssa Porurje
Berlin, 29. sept. AA. (DNB) Kakor je bilo že na kratko javljeno, so angleška letala priletela nad severno in zapadno Nemčijo. Ta angleški napad je veljal zlasti rurski pokrajini in Berlinu. V nekem mestu v renski pokrajini je padlo nekaj bomb na predmestje, na kolonije, vrtove in poletne hišice na periferiji mesta. Gmotna škoda je majhna. Napad na Berlin, kakor je bilo že javljeno, ni uspel, ker so an-gle!ka letala še prej, predno so priletela na periferijo mesta, naletela na hud protiletalski ogenj in so se morala umakniti v srseri preti iov.uvzhrdu. Tako sovražna letala nocoj sploh niso priletela nad Berlin. Nemške protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Vsa posadka so bili Kanadci-
Napad na Berlin zavrnjen
Berlin, 29. sept. br. (Štefani). Angleška letala so v pretekli noči znova poskušala prodreti do Berlina. Protiletalsko topništvo pa je njihov napad odbilo, še preden jim je uspelo prodreti nad center mesta. Angležem se ni posrečilo odvreči svojih bomb na mestno področje. Zapadno od Ber-! lina je bilo sestreljene eno angleško le-
talo.

ul ifr®1
M,

nt
Po angleških poročilih Je bila zadeta večja električna centrala — Ponovno bombardiranje kanalskih Iuh
London, 29. sept. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo komunike, v katerem pravi, da so skupine angleških bombnikov v pretekli noči znova uspešno napadle Berlin, nemška mornariška oporišča ter luke cb Kanalu.
Pri napadu na Berlin je več bomb zadelo večjo električno centralo, zadete pa so bile tudi postojanke nemškega protiletalskega topništva v mestu in njegovi najbližji okolici. Druga skupina bombnikov je izvršila močan napad na Wilhelmshaven. Večje formacije angleškega letalstva so skoraj vso noč v več valovih znova bombardiranje luke ob belgijski in francoski obali Kanala. Napadi so trajali več ur. Razen Dunkerauea, Calaisa. Boulognea in drugih luk je bilo znova bombardirano tudi pristanišče Lorient. Le eno letalo se ni vrnilo " teh nočnih napadalnih poletov nazaj v Anglijo.
Napadi na Anglijo
London, 29. sept. br. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je objavilo danes popoldne komunike v kateiem ugotavlja, da so nemška letala v pretekli noči. posebno pa danes podnevi znatno omejila svoje napade na južno Anglijo in London Do popoldneva so Nemci pri teh napadih izgubili tri letala. Prvo se je kmalu po polnoči zaletelo med žice zapornih balonov ter je padlo v morje tik ob južni angleški obali Drugi bombnik je bil sestreljen davi od angleških lovskih letal ob Tema Nekoliko pozneje je protiletalsko topništvo ob južnovzhodni obali sestrelilo še tretje nemško letalo.
Nemška letala so danes ponovno, toda vselej v manjšem številu ali posamič poskušala vzdolž Temze in preko grofij v južnovzhodni Angliji prodreti v London. Noben prodor pa ni uspel. Deloma so bila zadrža-
zasedeno Francijo. Belgijo in Nizozemsko, kjer bodo dodeljeni nemškim letalskim formacijam, da bi ojačili njihove vrste v borbi proti Angliji.
Dublin, 29. sept. br. (United Press i. Irska vlada je ustanovila novo obrambno
©ji ¥ Afriki
Medsebojni letalski napadi se nadaljujejo
formacijo v okviru irske republikanske vojske. Formacija bo služila obrambi irskih obal. Njeni oddelki bodo patrolirali ob obali, lovili mine, preiskovali ladje v irskih vodah itd. Formaciji so privatniki stavili na razpolago že zelo veliko število jaht, manjših ladij in čolnov.
Rim, 29. sept. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 114. službeno vojno poročilo, v kate-tem pravi:
V	Severni Afriki je bil o priliki običajnih izvidniških akcij izsleden in ujet pilot sestreljenega angleškega letala, ki je bilo omenjeno v 113. službenem poročilu. Sovražnik je znova napadel Bardio, Derno in okolici Soluma ter Djarabuba, ne da bi dosegel kakršen koli uspeh. Le neki vojak je bil ranjen in neki tovorni avto poškodovan.
V	Vzhodni Afriki ob kenijski meji je prišlo do nekaj spopadov prednjih čet pri Geriliju, južnovzhodno od Vajira, in pri Todinjaku blizu Rudolfovega jezera, ki so se zaključili ugodno za naše oddelke. Sovražnik je bil povsod pognan v beg. Na bojišču je obležalo skupno 6 mrtvih, med njimi 1 podoficir, in mnogo ranjenih, na naši strani pa 4 ranjeni kolonialni vojaki. Naša letala so bombardirala radijsko postajo v Vadi Jusufu severnovzhodno od Galabsta V nizk h poletih so s strojnicami obstreljevala kolono sovražnih avtomobilov in postojanke protileta^kef? topništva. Vsa so se vrnila na svoja oporišča. Sovražna leta^ so bombardirala Asab. Desie in Kombolčo. ne da bi nastala kakšna večja škoda. Neki fašM je bil ranjen. Bombardiran je bil tudi Vek ei Veka. južno od Magia. kier pa tudi ni bilo ne žrtev ne večje škode.
Napad na Džibuti
Adis Abeba, 29. sept. br. (Štefani.) V zadnjih dveh dneh so angleška letala dvakrat zaporedoma napadla in bombardirala Džibuti. Pri včerajšnjem napadu so se spustila nizko nad mesto in bombardirala pristaniški okraj iz višine 100 do 200 m. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih.
Angleška porušila
Kairo, 29. sept. br. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo komunike, v katerem pravi, da so sovražna letala včeraj napadla Buro. Pri napadu je sodelovalo skupno 27 sovražnih letal. Odvrgla so večje število bomb, ki pa niso povzročile tako rekoč nikake gmotne škode. V bližini Sidi el Baranija so se spopadle prednje čete. Italijanski motorizirani oddelek je bil pognan v beg. Dvanajst vojakov je obležalo na bojišču.
Na meji Sudana ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča, da so angleška letala včeraj napadla Džarabub ter pri tem dosegla velik uspeh. Odvrgla so veliko število bomb. ki so zadele celo vrsto italijanskih vojaških objektov. V njih je izbruhnilo nekaj požarov. Eno angleško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. • Italijanski bombniki so včeraj skušali napasti Malto, a so bili odbiti. Več lovskih letal tipa Hurricane se je pogna'o proti njim ter sestrelijo dve italijanski letali.
Nemško posredovanje med Japonsko in Rusijo?
Berlinsko tolmačenje posledic pakta totalitarnih velesil — Ameriške informacije
na od protiletalskega topništva, deloma od angleških lovcev. Le nekaj letalom je uspelo prodreti preko južne obale in odvreči nekaj bomb na kraje ob ustju Temze ter v ostalih grofijah v okolici Londona, škoda je bila v celoti neznatna in tudi število mrtvih in ranjenih je bilo majhno.
Napad na Berlin in kanalske luke
London, 29. sept. br. (Reuter). V pretekli noči so angleški bombniki znova napadli Berlin. Poleg tega so učinkovito bombardirali vso francosko obalo Rokav-skega preliva. Po poročilih nevtralnih agencij sta bila v Berlinu v pretekli noči dva letalska alarma. Protiletalsko topništvo je razvilo izredno močno akcijo v borbi proti angleškim letalom. Z angleške obale pa so opazovalci lahko vso noč videli silen sij, ki se je od časa do časa povečeval spričo eksplozij vzdolž francoske obale. Angleški bombniki so uro za uro napadali nemške postojanke na vzhodni obali Kanala in odvrgli nanje na stotine bomb.
Sfeistvo proti zaflgalniim bombam
London, 29. sept. br. (Reuter). Nekaj znanstvenikov je v nekem artiljerijskem laboratoriju našlo metodo za uspešno pa-raliziranje učinka zažigalnih letalskih bomb. Izum se sedaj v naglici izpopolnjuje in bo kmalu prišel v praktično rabo.
Italijanska letala v zasedeni Franciji
Carigrad, 29. sept. br. (Ass. Press). Iz Italije so prispele vesti, po katerih je krenilo večje število italijanskih letalcev v
VVashington, 29. sept. (RA.) V ameriških diplomatskih krogih vlada največje zanimanje za to, kako bo reagirala na pakt totalitarnih velesil Sovjetska Rusija. V ameriških krogih smatrajo, da je bila sovjetska vlada v naprej obveščena o sklenitvi tega pakta, dasi je na drugi strani značilen molk, s katerim spremlja ta dogodek sovjetski tisk. V Berlinu pa na drugi strani vedno znova poudarjajo, da se s tem paktom niso v ničemer spremenili odnosi Nemčije, Italije in Japonske do Rusije, ampak da bi mogel ta pakt vprav nasprotno služiti še k izboljšanju odnosov zlasti med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. V krogih treh totalitarnih velesil so prepričani, da ta pakt ne predstavlja nikake ovire za nadaljnje sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Napovedujejo celo možnost nemškega posredovanja med Sovjetsko Rusijo in Japonsko, da bi se odstranili vsi še obstoječi spori in tako zagotovilo čim tesnejše sodelovanje med totalitarnimi velesilami in Sovjetsko Rusijo. Z uradne moskovske strani ni bila doslej podana še nikaka izjava o paktu totalitarnih velesil in je zaradi tega smatrati vse te vesti bolj ali manj zgolj za ugibanja. Dokler ne bo spregovorila Moskva, sprejemajo v Washing-tonu vse vesti o stališču Sovjetske Rusije z največjo rezervo.
, Ameriški poslanik pri Molotovu
Washington, 29. sept. o. (Reuter.) Iz Moskve so prispele vesti, da je Molotov včeraj sprejel ameriškega poslanika Stein-hardta. Ta vest je vzbudila v tukajšnjih krogih veliko pozornost. Splošno napovedujejo, da bo Rusija zavzela v kitajsko-
Grof Ciano in Suner zapustila Berlin
Grof Ciano je odpotoval v Rim, Suner pa se je ustavil v Monakovu
Berlin, 29. sept. br. (Štefani). Davi je italijanski zunanji minister Galeazzo Ciano končal svoj obisk v Berlinu. S posebnim vlakom je v dopoldanskih urah zapustil Berlin. Na železniš.d postaji so ga pozdravili zastopniki nemških civilnih in vojaških oblasti, diplomatskega zbora, italijanske kolonije, osobje italijanskega poslaništva v Berlinu pod vodstvom poslanika Alfierija in velika množica ljudstva, ki je priredila ministru navdušene ovacije. Grof Ciano je s svojim spremstvom odpo-
japonski vojni podobno vlogo kakor Zedi-njene države v veliki vojni med Anglijo in osnima velesilama. Obe velesili bosta ostali še nadalje nevtralni, a bosta vsaka zase podpirali demokratski sili v vojni, Zedinje-ne države Veliko Britanijo, Rusija pa Kitajsko. Razgovori v Moskvi naj bi bili imeli prav ta namen, da spravijo politiko Zedinjenih držav in Rusije v tem smislu tudi v najkoristnejši sklad.
Novo ameriško oporišče na Tihem oceanu
Washington, 29 sept. br. (United Press). Državno tajništvo vojne mornarice je davi objavilo, da bodo Zedinjene države zgradile veliko pomorsko in letalsko oporišče v Balboi v bližini Panamskega prekopa ob obali Tihega oceana. V oporišču bodo zgradile velike doke, v katerih bodo lahko popravljali tudi največje ameriške vojne ladje. že te dni bo ameriška flotilja, ki je sedaj stacionirana v Balboi, ojačena z 12 novimi podmornicami.
Kitajske represalije
Čungking, 29. sept. AA. (Reuter). Po vesteh lista »Paotakung« je mogoče, da bo Kitajska po sklenitvi trojnega sporazuma izdala ukrepe proti nemškim in italijanskim podjetjem. Mogoče bo iste ukrepe izdala tudi proti francoskim podjetjem zaradi sporazuma, ki je bil sklenjen v Ha-noju in ki daje Japonski vojaške olajšave v francoski Indokini. List dodaja, da bodo Japonci ojačili svoje operacije na Daljnem vzhodu.
tcval naravnost v Rim.
Skoraj istočasno je odpotoval iz Berlina tudi španski notranji minister Serrano Suner. S svojim spremstvom je krenil v Mo-nakovo, kamor je prispel danes popoldne. Na postaji so ga sprejeli predsednik bavarske vlade in druge ugledne osebnosti. V Monakovu ostane Serrano Suner do jutri zvečer. Nato bo odpotoval v Rim na službeni obisk.
Kakor se zatrjuje bo ostal v Rimu nekaj dni in bo imel važne razgovore z italijan-
skimi državniki. Sunerjevo spremstvo bo preko Pariza odpotovalo naravnost domov.
Japonci zapuščajo Anglijo
London, 29. sept. br. (United Press). Japonski poslanik bo jutri službeno obvestil angleško zunanje ministrsvo o sklenitvi japonske trozveze z Nemčijo ln Italijo. Med tem je japonsko poslaništvo pozvalo vlado v Tokiu, naj japonski potniški ladji »Fujini Maru«, ki je sedaj zasidrana v Lizboni, odredi, da odpluje v Liverpool, odkoder naj bi odpeljala iz Anglije vse Japonce, ki doslej še niso zapustili angleških otokov.
Tokio, 29. septembra. AA. (DNB). Tukajšnja polslužbena angenrija poroča, da bo japonski veleposlanik v Londonu Si-gemicu v ponedeljek obiskal lorda Hali-faxa in ga službeno obvestil o zaključku pakta v Berlinu. V zvezi s tem agencija Domei pripominja, da se opaža znatno poslabšanje ja.pensko-angleških odnošajev ter zaradi tega na merodajnih mestih že pretresajo možrost morebitne evakuacije Japoncev, ki živijo v Veliki Britaniji.
Gospsdsrskl sporazumi z Nsmčijo
Beograd. 29. sept. AA. Med zasedanjem jugoslovensko-nemškega stalnega odbora, ki je bilo v Beogradu pod vodstvom državnega podtajnika v nemškem kmetijskem ministrstvu dr. Landsfrieda in pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pi-lje, je bilo podpisanih več sporazumov, ki so zelo važni za nadaljnji razvoj jugoslo-vensko-nemških gospodarskih odnosov. Tečaj nemške marke v jugoslovensko-nem-škem kliringu se je zvišal od din 14.80 za 1 nemško marko na din 17.82 za nemško marko Ta novi tečaj nemške marke začne veljati od 1. oktobra 1340 dalje. Za obveze, ki izvirajo od pred 25. septembra 1.1., je pred\'ideno prehodno stanje, ki računa na opravičene gospodarske želje. Dalje je bil dosežen sporazum v plačilnem prometu Jugoslavije. Belgije in Norveške tako, kakor je bilo to storjeno meseca julija 1.1. za plačilni promet med Jugoslavijo in Holandijo. Razgovori o nadaljnjih točkah delovnega programa zlasti o obsegu in sestavu blagovne izmenjave za prihodnje leto se nadaljujejo.
Mirclster dr. Assdrss se je vrnil iz Grčije
Beograd, 29. sept. AA. Z jutranjim sim-plonom se je vrnil v Beograd trgovinski minister z gospo in s svojim spremstvom. Z dr. Andresom je prišel tudi dr. Drago Čep z gospo Ružo, rojeno Andres, ki sta bila v družbi ministra, ko se je ta mudil v Grčiji. Na železniški postaji je ministra dr. Andresa pričakoval gospod dr. Sava Obradovič, pomočnik trgovinskega ministrstva z več višjimi uradniki. Prav tako je sprejemu prisostvoval odpravnik poslov grškega poslaništva z osebjem.
Sestanek gospodarskega sveta Balkanske zveze
Carigrad, 29. sept. p. Turški Usti poročajo, da se bo pričetkom meseca oktobra v Atenah sestal gospodarski svet Balkanske zveze. Zasedanje bo trajalo, kakor običajno, nekaj dni.
Občni zbor Pariza d a
Beograd, 29. sept. p. Tu je bil danes občni zbor Prizada. Udeležilo se ga je zelo malo članov. Predsednik dr. Sava Obradovič je napovedal, da bo v kratkem izdana uredba, s katero se bo Prizad reorganiziral. Zbor je potekel v znamenju temperamentnih debat in polemik med bivšim ministrom Vojo Djordjevičem in člani upravnega odbora.
Rezervni oficirji pri vojnem ministru
Beogra^ 29- septembra. AA. Minister vojske in mornarice, armijski general Milan Nedič je danes sprejel v svojem kabinetu člane upravnega in nadzornega odbora zvezne uprave rezervnih oficirjev in bojevnikov kraljevine Jugoslavije. Delegacijo je vodil predsednik združenja Niko-dije Bogdancvič in generalni tajnik Konstantin Savatijevič. Minister vojske in mornarice general Nedič se je s člani delegacije razgovarjal eno uro. Razpravljali so o vprašanjih v zvezi z rezervnimi oficirji.
Rmminijo ne vežejo več prejšnje pogodbe
Bukarešta, 29. sept. AA. (Štefani). Rumunski listi prinašajo iziavo zunanjega ministra Sturze, ki jo je dal predstavnikom tujega tiska. Po tej izjavi Rumunija smatra, da je ne veže nobena pogodba, zlasti ne z demokratskimi silami. Rumunija bo vodila zunanjo politiko v skladu s silama osi in skrbela za dobre odnose do svojih sosedov.
Reforme v Rumuniji
Bukarešta, 29. sept. br. (Štefani.) Skoraj dan za dnem izhajajo vedno nove uredbe, s katerimi se energično preosnavlja rumunsko politično, gospodarsko in kulturno življenje. General Antonecsu pa je posegel v svojem reformnem delu tudi na cerkveno področje. Včeraj je imel daljši razgovor s patriarhom rumunske pravoslavne cerkve, ki je davi izjavil, da bodo v kratkem tudi v območju cerkve izdani reformni ukrepi, ki naj dvignejo moralo rumunske j duhovščine.
Sestanki hrvatskih poslancev In senatorjev
Na njih razpravlja]o predvsem o perečih
darskifc sa-£cvah
Zagreb, 29. sept. o. Danes se jc nadaljevalo posvetovanje hrvatskega narodnega vodstva s poslanci in senatorji KDK. Današnja konferenca je bila namenjena tako zvani banski Hrvatski. Kakcr včeraj, je bilo tudi na današnji konferenci manj govora o političnih zadevah. V ospredju so bili gospodarski problemi. Konferenci, ki je trajala vse dopoldne in popoldne do pozno zvečer, je tudi danes prisostvoval osebno dr. Maček z ostalimi člani vodstva KDK. Tajnik HSS senator dr. Krnjevič je izjavil novinarjem, da ta sestanek nima nikakega manifestativno-politič. značaja marveč ima namen, kakor je to poudaril v svojem otvoritvenem govoru dr. Maček da se vzpostavijo čim tesnejši stiki med hrvatskim narodnim vodstvom in zastopniki naroda Doslej takih sestankov ni bilo ker so pričakovali volitve v hrvatski sabor, ker bi bil s sestankom sabora vzpo-
sU .	ik med zastopniki na
roda in ___i..d oblastmi. Ker pa se iz
znanih razlogov volitve niso mogle izvesti, so bili organizirani ti sestanki. Poudariti moram, je izjavil dr. Krnjevič, da so ti sestanki na nenavadno visokem nivoju. Na poročila predstojnikov oddelkov banske oblasti, te naše ministre, smo lahko ponosni škoda je, da teh govorov ni mogla poslušati širša javnost. Dopoldansko konferenco so izpolnili govori dr. Mačka in poročila predstojnikov oddelkov, na popol danski konferenci pa so zastopniki lz posameznih srezov poročali o potrebah in željah prebivalstva. Obširno so razpravljali o organizaciji prehrane, o javnih delih in drugih perečih gospodarskih problemih, '"c jutrišnjem sestanku tretje skupine poslancev in senatorjev bo skupni zaključni sestanek vseh poslancev in senatorjev KDR na katerem bo sprejeta sklepna resolucija
Ogledal si fe kmetijsko razstavo ter imel razgovore s predsednike m vlade Cvetko vi sem
Niš, 29 sept. a. Danes opoldne je prispel v Niš madžarski kmetijski minister g.ol Teieki v spremstvu našega Kmetijskega ministra g Čubrilovica madžarskega poslanika pomočnika našega kmetijskega ministra in večjega števna madžarskih in domačih novinarjev. Na postaji je oba ministra pozdravil ban moravške banovine Krasojevič. Navzočni so bili tudi niški župan z večj;m številom mestnih svetnikov. predsednik kmetijske zbornice za moravško banovino, beograjski podžupan in drugi predstavniki Madžarski minister se ie zahvalil za pozdrav in izrekel željo da bi njego obisk prinesei k nadaljnjemu zbdžanju med Jugoslavije in Madžarsko Minister grof Teieki in ir Cubrilovič sta si nate og ed»'a včeraj >tvori«no veliko kmetijsko razstavo Ugledni madžarski gos: se ie n razstavi izrekel zeio laskavo
ter v svojem odgovoru na pozdrav predsednika rastavnega odbora opozarjal na zelo siično gospodarsko strukturo Madžarske in Jugoslavije. Opoldne je bilo na čast madžarskemu ministru svečano kosilo v Park-hoteiu.
Pop..one sta se grof Teieki in dr. Cubrilovič s svojim spremstvom odpeljala v Niško Banjo, ki sta si jo cgleclala, nato pa obiskala predsednika vlade dr. Cvetkovi-ča v njegovi tamka rnji vili. Minister Te-eki in Cubrilovič ter madžarski poslanih 90 ostad dalj časa v razgovoru z ministrskim predsednikom, nakar jih je ta povabil na čajanko, ki so se je udeležili tudi njuni spremljevalci, predstavniki Niša in meravske banovine ter v Nišu zbrani novinarji. Zvečer sta se ministra Teieki Cubrilovič vrnila nazaj v Beograd.
Stetlsfes ln
Pth vsiiU* ^orimfsko sokelske župe je oh razveseljivi u&eldtbi dala prav lepe rezultate
Kranj 24 »eptembra
V	jem leti; je gorenjsko *>ko!stvo
px-Aet'.to vse svoje deio obramb; o je v r n- prave ti pr pravijalo svoje članstva z r; /,n r te retičn'itii m prakt'čnimi vajam. ' s p h- so se pokazali na nedeljsk h stre1 n ko e-ar-,kih b';,n h tekmah k: v. se \:~-]'t za vse župnt edinice v Skorji Loki n Lescah Tekem v Li vcah se ie udede£'o 168, v Škof ji Loki pa 170 strelcev in kolesarjev. torej skupno 347 tekmova.^ev in tekmovalk
Pri strelskih tekmah so člam m moški nara čaj tekmovali z vojaško puško na daljavo 150 m ležeče brez naslona Vsak strelec je moral oddat v tarčo z 20 krogi 5 strelov v teku 4 m nut 20 krofov ?e bilo 100 dosegljivih točk Po končnih ocenah je zasedel med strelci prvo mesto Pavel Bren. Kranj s 94 točkami, 2. Igor Tnl-ler Radovljica (92). 3 Hi.iko Ločaiškar. Kranj (89), 4 Kompare Stane. Radovljica (88) 5 Ivan Kapus. Bled (86), 6. Martin Brumc. Šk Loka (83) V tekmah trojic je zavzela prvo mesto trojica Kranja (Bren, Ločniškar, Jakofčič) s 260 točkami 2. Radovljica (Triller, Kompare Skrt) z 253 točkami
Članice moški naraščaj in ženski naraščaj so tekmovali z zračno puško na 15 m v 10 krožno tarčo. Rezultati: 1 Vasletova Pavla (kr. 46 točk, 2. Benedikova Stana (kr. 45), 3. Savi Nučič (kr. 39). 4 Saša Lesar (kr 37) 5 Slavka Semenova (kr. 36). Vrste trojic: 1. Kranj Vasletova, Nučičeva. Lesar) 122 točk Moški naraščaj: 1 Zar-ko Horvat (Rad 39), 2 Janez Kaštrun (Podnart (37). 3. Janez Langus (Rad.36). Ženski naraščaj- 1. Zorica Oblakova (kr. 44), 2 Aljeta Bufolin (Jes. 37), 3. Boža Luinova (k- 36) Vrste trojic: 1. Kranj (Oblak, Lunm, Klasek) 109 točk.
Pri kolesarskih bojn:h tekmah so tekmovali č'ani na 10 km dolgi progi v trojicah m s streljanjem z voja-kr puško na 150 m v tarčo z 10 kro*' V Škcfji Loki je dosegla 1. mesto vr.i*a Krania (Rau»ar. Ekar. Rutar) s časom 24..38, 9 krogov skupno levilo točk 154 7 2 meddrutven* i-rsta Stra-ži 'čc Sovodenj (D-)Mnar Sifrer. Žagar) 24 40 (6) 117 8 točk 3 Stražišče (Bajželj Bene-dik, Paveil Bajžeh) 23.28 (3). 109 4 točk. Č:an'ce. mo-'k< in ženski na'a čaj so tekmoval na 5 km s stre!ianjem z zračno pu-ko na 15 m v ta-čo z desetimi kr^gi. Članice 1 Pavla Vasletova kr 13.42 (10) 195 točk. 2 Stana Benedikeva Straž 13.07 (O) 190. 3. Anica Florjanč-čc- a. kr. 13.27 (8) 177.5. mošk• naraščaj. 1 Oni P rk. Šk Loka, 12.03 (9). 190 točk 2 Franc Štiglic. Sk. Lo'ka, 12.07 (6) 159.4 točk 3 Jože Korbič. Sk Loka, 12 37 (6) 155 15 Žvn<k* rlS,;-šxai.
1.	Nu"a Klaskcva kr 14 (8), 180 točk. 2 Boža Luinova kr 16.25 (5) 139 točk. 3. Poldka Štigličeva, Šk. Loka 14.50 (0). 98.4 točk.
V Lescah pa so dosegli tekmovalci v b"»j nih kolesarskih tekmah sledeče uspehe 0'an; trojice, i Radovljica I (Rakuša. Iv nik. Snoj), 21 44 (6) 119.5 točk 2. Radovljica II (Diendel leše. Trelc) 24 11 (6) 119.4 točk, 3 Blejska Dobrava (File, Kersnik Maček), 21.38 (0). 100 točk. Članice: 1 Koničeva Zora Tržič. 18.22 (6), 160 točk
2.	Mara Perčeva Radovljica, 22.15 (7), 152.5.
3.	Mira Žumrova, Rad 21 30 (5). 134.5. Molit:/ naraščaj: 1. Silvo Jezeršek, Javornik. 17.52 (9), 176.5 2. Hudovernik. B'ed. 18.24 (9), 174.2. 3. Kapuš, Bled. 18.22 (8). 164.1. Ženski naraščaj: 1. Vera Fatur, Javornik 20 (7), 167 točk, 2. Ana Iskrova, Javor. 22.10 (4). 127.6. 3 Miloša Horvatova Rad., 25.50 (5), 125.1 točk.
Lepo ravnanje preprečilo zločin
Delala naj bi kot oprezovalka za tolpo vlomilcev
Neka milanska družina ie imela v zadnjih mesecih služkinjo, ki io ie lahko " ir-no proglašala za popolno Svoie dti }e dekle opravljalo z vso vestnostjo in si ie na ta način pridobilo neomejeno zauranie vse družine Čez nekai časa oa ie si žki-nja obolela in družina ie skrbela anio. kakor da ie sama nje članica Ko si ie bolnica malo opomogla, ie nenadno izginila Vzela ie s seboi vso svoio ortlingo poslovila oa se ni od nikogar. Vsi pc skusi, da bi 1o našli, so bili zaman. Ker razen svojih sjpri ni vzela nič drusega. so si končno^tvar razlagali tako. da ie dekle pač muhasto
Cez nekoliko dni oa se ie begunka sama javila do telefonu in pojasnila svoie vedenje Dejala ie. da io je bila v hišo po-
slala neka tolpa vlomilcev, da bi 1o obveščala katero stanovanje v hiši ali pa v sosedstvu bi bilo pripravno za vlome Tolpa ie nameravala opleniti tudi tano-vanie. v katerem ie dekle samo služilo Ker oa so njeni delodajalci tako uobro ravnali ž n jo. se ie te i nameri uprla n ie rajši pobegnila, nego da bi bila vlomilcem v pomoč.
Družina je bila nad to izpovedjo zelo presenečena in ie stvar iavila policiii. ki ie ugotovila, da se ie bilo dekle v esnici prijavilo pod napačnim imenom in da se je v hiši kakor v sosedstvu v zadnjem času zgodilo več vlomov, ne da bi mogli storilce prijeti Družina sama se le s s-o-lim lepim ravnaniem z dekletom obvarovala takšnega neprijetnega obiska.
Nesreča švedske ladje
Slochn°im, 29 sept. aa. »n^aiingarnas Telegrambiro« javlja: V soboto zvečer je nasedel brod »Askanija« na plitvini Salvo pri Fareu. Glede na kritičen položaj ladje je bila poklicana najbližja obalna postaja za reševanje. Poleg tega je iz Stockholma odplula ladja Herakles. Reševalna ladja se je nasedli ladji približala zelo težko, ke/ je divjala močna burja. Do sedaj se ji je posrečilo, da je rešila šele 5 mornarjev in 3 ženske Kapitan, dva krmarja, dva strojnika in trije mornarji so še na ladji, ki se je nagnila na stran. Ker divja burja vednr močneje. reševa'ni ladii m uspela da t se približala »Askaniji« še enkrat. Na po
moč sta odplula še dva mlnonosca z nalogo, da za vsako ceno poskusita rešiti ostalo posadko.
ANEKDOTA
Nekega dne so vprašali gospo d* Argen-sonovo. ženo francoskega ministra in utemeljitelja francoske p litične policije, kateri izmed dveh bratov, ki so obiskovali Me salon ii ie ljubši
»Ah.« ie odgovorila »kadar i«5 eden *z-ned njiju pn meni. mi ie vedno oni drugi iražjt«
Hrvati boljši od Slovakov
V atletskem dvoboja so včeraj v Zagrebu zmagali z 61.5 : 53.5 točkam
Zagreb 29 •'fptembra Kljub dežju je bi' djnes mednarodni lah-koetletsk dveb j med Hrvsrsk. n Siova-•Jto, ki mu je prisostvtA-alc okroc IO*4' gledalcev. Čeprav je b- teren razmočen so bili nekateri rezultati dob'
100 m. Tauber (H) U.5 400 rr Despot (H) 51 4. 800 m: Srakar (H) 2:(4 3. 3000 m. Kotnik (H) 9 00 t me> diJa- Curčič (H) 42.20 me* hogle Neinečck (S) l vOl met kopja: dr Mala (S) 56 3' skok v višino dr. Galanda (S11 ;n Atranovč (H) 175 skok v daljino. Urbič (H) 6 82 troskok Gal (H) 13.95 statetb 4X100 n Hrvatska 45, švedska sta'eta: S!ova«ka 2:06 2 Iz ven konkurence me i klad va- Re.singer (H) 44 19.
Na mitingu sta bila dosežen* dva nova
slovaška rek rda m sicer oe jCHiO m po Gaifyiu 2 9:17 6 in v metu klad va po Stu-hi z 38.34 m.
Reorganizacija združenja dramskih avtorjev
Beograd, 29 sept. p. Združenje jugoslovanskih dramskih avtorjev je imelo danes svoj izredni občni zbor, ki je imel odločat) o razdelitvi fondov med srbsko, hrvatsk' m slovensko avtorsko organizacijo. Zboro vanje je bilo spočetka zelo burno, zaradi obračunavanja med srbskimi književniki Slovenske avtorje sta na zborovanju zastopala Pavel Golia in Fran Govekar. Na predlog posebnega odbora za likvidacijo fondov je bilo imetje združenja razdeljeno po naslednjem ključu: Beograd 50. Zagret 25. Ljubljana 15 odstotkov. Ljubljanski avtorji ostanejo še nadalje v sestavu združenja, Hrvatje pa se organizirajo v svojem lastnem društvu.
Izvoljen je bil nov upravni odbor zdru ženja. Ža predsednika je bil izvoljen Rado-slav Veslič. za podpredsednika Oton Župančič. za člana upravnega odbora pa meo drugimi Pavel Golia.
Filatelist ična razstava v Zagrebu
Zagreb, 29. sept. o. Na tehniški fakulteti tukajšnjega vseučilišča so danes dopoldne otvorili filatelističHo razstavo, da s tem proslave 5001etnico tiska. Ni razstav^ sta razstavljena eden najstarejših in eden najmodernejših tiskarskin >troj?v Državna znamkarnica je razstavila vse svoje na prave in stroje. Razstavljenih je bilo več velikih zbirk najrazličnejših znamk. Na razstavi je poštni urad, kjer žigosajo posebno ra slavno znamko, ki jo je ob tej priliki izdalo hrvatsko filatelLtčno društvo
Za štednjo z električnimi baterijami
Stare, izrab:jene ba eriie za ž ?pne svetilke. lahko sami malo obnovimo Položimo jih za nekoliko ur na vroče sonce ali oa v toplo peč.
ZZtz&m kmetijska ŠD-la
Zin-ska kmetijska šola v Sv. Juriju ob j ž. prične sv*, j I. tečaj 4. novembra ter spre-i-ne vanj 21 učencev T* tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1941 Učenci ki ii a tovro.jo, bbdo prihodnje je-3eBi sprejeti v II teča. ki bo trajal rav-notako pet zimskih mesecev.
Prednost zimske kmetijske šole je v tem da se kmečki 3ino"i pozimi teoretične ir-eloma pvaktiino izobrazijo v vseh krneli skih panogah, poleti pa pomagajo dom-, oa kmetiji Tako ima kmet zanesipve.. ielavca on a t'Xiaj. ko ga najbolj raai To je posebne važnosti v današnji dob' ko mora toliko nažih kmečkih fantov in no; ob času najhujšega dela na orožne vaje. — Druga prednost je v tem. da kmečKJ gospodar laže poravna v enem Uitu oskr-bovalnino za pet mesecev kot pn ceioietiu kmetijski šoli za enajst in pol meseca
V zimsko šolo se spiejemajo najman.; ■6 let stari sinovi kmečkih staršev, ki odo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. — Piošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti izjavo staršev oziroma varuha (banovinskj kolek 4 din), s katerim se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavljajo, da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez kolka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege banovinskega prispevka Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto.
Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 do 200 din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno v naprej Prt vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo.
Lastnoročno pisane proSnje, kolkovane z banovinskim kolkom 10 din je poslati ravnateljstvu banovirske kmetijske šole v Sv Juriju ob juž. ž. najpozneje do 1. oktobra Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo
Kmetje! Pošljite svoje sinove v kmetij-sk šole.
Ttiseriraite v »Jt*tr**«
četvorčki in mladosten ded
V vasi Bukedju v Sandžaku nedaleč od
Rožaja. je rodiis zdrave četvorčke 22!etna Emina Osmanovičcva Četvorčki so velika redkost v statibnk p« rodr* pr vsem svetu. 2e neka. let je teea ka» sm- jih lme-l, v ljubljan.sjc porodnišn-c M ada mati Emina je dala ž'Vi.ienj« dvema sme koma in dvema hčerkama Že pred letom dni je rodilla dvojčka takr. da ima po treh letih poroke naenkrat šest v*-ok. V rndntnem okraju je prv pnmer, da je mlada mat: rodila četvorčke
Iz BosansKF Dubice pa poročam o nasled njem zanimivem dojjodku Nenavadno ve selo presenečen ie je dožive G» o Delič kmetovalec v vas CeiebmciV Star ie *ele 35 let pa )e it dobi vnuku Rodi' se ie leta 1906 in se je poročil zel«; m'ad, komaj
16 let star. Cez leto dn> je dihi« trtrofra. Njegov prvorojenec Milorad se i« takisto
oženil s 16. le'om -n jt neaavn« p-wra' srečen oče Ga jo Delic ima s«- entea s-na. ki študira Mladi dedek je b ster kmetovalec S sinom sta s- tako poOcona. kakor da sta si bteta
Novi grobovi
Na Novem Lgu atev. 6 v ljubljani je
amrla gospa Jelka Slaiei«va, *oproga g. .nž. Vlaounirja Stareta. Blaga pokojnica je bila iz ugledne dmiine Nag:asovih, Ki .majo na Novem trgu veletrgovino pohištva. Vsa Ljubljana jo je poznala po plemenitem značaju, ki je bil v najčistejšem skladu z njeno nenavadno lepo pojavo Pokojnica je bila v najlepših letih. Globoko užaloščenemu soprogu je zapustila hčerko in sinka. N^ena mnogo prerana smrt je vzbudila med številnimi znanci in prijatelji Iskreno obžalovanje. Pogreb bo danes | ob 16. iz hiše žalcsti k Sv. Križu, kjer bodo gospo Jelko poležili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Nadalje je umrl v Ljubljani g. Ivan Ce-
s"r, višji železniški kontrolor v pokoju. Ob njegovi krsti žalujejo soproga, brat in
sestra. Pokojnik je bil močno priljubljen med svojimi stanovskimi tovariši. Zadnjo prt bo nastopil danes ob 18- z 2al k Sv. Križu.
V Maribcru je umrl upokojeni poštni inšpektor g. Leopold KOšenina. Po redu je bil iz Gomilskega v Savinjski dolini, službo*. • 1 pa je večinoma v Mariboru, kjer se
je nastanil tudi po upokojitvi. Zapustil je vdov d in tri sine. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 16. na Pobrežju.
Pokoji.dm blag spomin, ža!ujoč!m naše iskreno sožalje!
Poplava v Celju
Celje, 29. septembra.
Hudi nalivi v noči od sobote na nedeljo so povzročili, da je Savinja narasla za dobra dva metra nad normalo in ponekrd poplavila okolico. V Celju je bila poplavljena promenadna pv~>t pri izlivu Sušnice. Dopoldne v nedeljo je ves dan deževalo, vendar je začela voda opcldne vpadati in se je vrnila v strugo.
Nova poštna palača v Kranju
bo imela avtomatično centralo za vso Gorenjsko
Kranj. 28. seotembra Poročali smo že o gradnji novega pcšf-iega poslopja v Kraniu. ki bo naimoder-neiše v Sloveniii PosloDie ie v surovem staniu že dosraieno in ie upati, da b~do ■/sa ostala dela oreko zime oooolnoma dovršena in bodo tako pričeli poštni uradi ia snnml.od že poslovati v novih pros'or:h.
Novi moderno ureieni poštni p-ostori o.odo poles ostalih pridobitev imeli avto-mat:čno telefonsko centralo ki bo snrva dužila le za mesto kasneie na bo povečana za vso Gorenjsko Prostor zanjo ie ve-'ik 6 54x6 22 m Doles teaa oa ie še rezervni prostor ki Ho služIl za povečavo centrale za Gorenjsko
Tudi mesto bo pridobilo v estetskem pogledu. ker bedo končno odstranjeni z mestnih ulic številni brzojavni in telefonski drogovi Nadomest li iih bodo z^ire1!-«ki. deloma na tudi zrrčni telefon ki vodi S oo^apaniem zemeljskih v^dov so p ičeli že preišnii tedon in i:h zdai nolae^io ?e no Mestnem t*-ffu Zaenkrat u^e^aio v zem-1 ii samo cementne cevi. telefonske in br-
zojavne kable pa bodo naicnadno potegnili s oomočio vijačnih oalic. Betonske cevi je poštna uprava izdelala v lastni režiii m je v ta namen zgradila na Pungjatu posebno delavnico.
Telefonska mreža zemeljsk h kablov vodi s Pungrata po Tavčarjevi ulici in Mestnem trgu do poštneea noslooia Od'od na vodi glavni vod pod »Velbom« do posloma sreske^a načelstva. od tu pa zra"ni katel do Sirčeve hiše tx>d mest-m. Pr^ko mostu bo kabel oritrien z železnimi sponami naorei do kolodvora oa bo položen zopet zemeljski vod. Drugi glavni vod ere | cd ooštr.eaa ooslopia do Stare pošte, tu Da | se cepi na Jelenov klanec, in dalie oro'i | Jezerski cesti. Vmes bodo položeni odcepi 1 v vse ulice. Kabelska napeljava bo imela ! 12 blokov, iz katerih bodo vodili odcepi v posamezne skupine hiš. Delo hitro napreduje. čeprav moraio na Mestnem trsu zaradi skalnatih tal nenrestano razstreljeva-ti. Cevi bodo po dveh mescih položene po i vsem omrežju.
Maribor čez nedeljo
Maribor. 29. septembra
Nalivi in preteče poplave
Snoči se je vlil dež, naliv je trajal vso noč in se je danes nadaljeval Drava je zaradi tega narasia. *iasr nien: prtoki. predvsem Dravinja in Pesnica, ki spet preplavlja travnike ter uničuje paše Bati se je. da bosta Dravinja ip Pe^mca spe: preplavili b'ižnje ozemlje ako bi se nalivi nadaljevali.
Dvajseta obletnica mature na Pohorju
Maturanti mariborske klasične gimnazije letnika 1920 so proslavili 20letn co mature pn Ruški koči na Pohorju S.užbo božjo za pokojne proiesorie »n »ošc ce je daroval sošolec prot dr J Aleksič v semeniški kapeli Umrli so nekdanjih profesorjev prot Janko Košan prot dr A Medved m prof dr Fr Rostaher od sošolcev Ivan Bauman in Josip Padovnik kot akademika. Karo! Čeh kot učitelj. Ivan Razboršek kot notar, kot kap'ani Jožef Domamko Franc Ska'e in M'rko Struc Pros'ave so se udeležili ravnatelj v p dr Jos lom n ek. prof. dr J Koc-pe- ter ravnatelj učite'jišča v Za-sjrebu bivii p^oi srbohrvaščine prot J. Ri-har č Svojo ods<jtnost so opra\ičili: načelnik prosvetnega ministrstva J Lf-^kovšek, ravna'eli dr A Pečovnik n oni dr F Strmsek Od bivših sošolce^ bdi na pro-=^avi: prof. dr J AltKsit p<stajr«i načelnik Ljudevit Frker s«»"inik dr Mi ko Go rup sodnik dr Srečke Grm->všek nž Karel Jager. prof Josip Ka-ba pr-i. dr. V Kralj Berta Leskr var Ze:'hoter odvetnik dr Anton Mojrer sodnik dr A Obran, zdravnik dr Bogcinit Pečt zd-avnik dr. Ciril Porekf? pr marij dr Frat, »o Radšel, inž Karel Eupn k. vivinozdravnik Ivan Zemljič. davčni kontrolor Ivan Simonič, kapetan korvete Br»ris Slavik pr« f dr. A. Slodnjak, prot J Šedivy m inž. Večerje-vič.
Uspešno kulturno delo gledališča mladega rodu
V mali dvoran- Narodncgs dema je bil danes dopoldne redni občn- zbor »Gledališča mladega rodu« v Mariboru kakor je bilo razbrati \x poročil na današnjem občnem zboru, ima »Gledališče mladega rodu« namen uprizarjati umetniško, pedagorko in narodnostno vredna dramska dela za m'adino ter s tem vzgojno vpiivat1 in skrbeti za pedago"ko vrednost mladinskih predstav Ta svoj namen je gleda''šče mladega rodu v polni meri doseglo s svojimi predstavami v prvi sezoni, predvsem z uprizoritvijo »Martina Krpana« Izčrpna poročna so podali predsednik prof. E. Smasek, referentka pedagoško psihološkega odseka E Smaskova, ki je poročala tudi mesto odsotnega tajnika Marijona Zana, blagajnik Murko in prof. Šilih za nadzorni odbor. Gledališče mladega rodu je organiziralo šest predstav, ki so lepo uspele. Dohodki so bili 11 850 din. aktiva 5414 din Pri volitvah je bil izvolljen po večini dosedanji odbor s prof Smaski/m kot predsednikom in g. A- Žerjavom kot podpredsednikom. V bodočem delovnem programu ima »Gledališče mladega rodu« uprizoritev dveh mladinskih iger za višjo stopnjo in dveh za nižjo stopnjo. M Mchoričeva pripravlja igro »Crtova rešitev«, V. Tauferieva pa »Mojco in živali« Tudi nova d-la bodo imela predvsem realističen pečat Gledališče mladega rodu bo »ploh skušalo vplivati na naše književnike Ha posvečajo posebno pažnjo mladinski odrski literaturi v duhu programa G!eda"šča mladega rodu. Razen tega bo gostovalo v Celju. Ptuju in Trbovljah dopolnilo pa bo svoje odrsko vzgojno delo z lutkovnim' predstavami o<. manjših obmein b kra; h Seveda bo >'eda1iJče mladega r^u sodel« va'o tud-nr relein- rad'jsk? postaji ki se pripravlja Na občnem zboru se je razvila tudi za
nimiva debata glede odnosa gledališča mladega rodu do gledališča. V splošnem se ie poudarjala misel, naj bi gledališče mladega rodu složno sodelovalo z gledališčem in naj bi po možnosti prirejalo svoje predstave v gledališču Ob zakliučku je prof. dr. Dolar izrazil odboru prisrčno priznanje za idealno kullturno delo.
Prva skupina besarabskili Nemcev preko Maribora v Nemčijo
V noči od nedelje na ponedeljek prispe v Maribor prva skupina besarabskih Nemcev, ki se selijo v Nemčijo. V Mariboru ne bo nobene pogostitve, ampak oodo opravljene ie obmejne formalnosti, nakar bo vlak nadaljeval vožnjo čez mejo Ti transporti se bodo ves teden nadaljevali tako, da pojdejo vsak dan po trije prevozi čez Maribor, trije prevozi pa preko Jesenic. Pozneje bo pasiralo dnevno Maribor več prevozov, čim se bo pokazalo, da je organizacija prevoza brezhibna.
Nezgoda magistra Devldea
Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je padel magister Bogdan Devide tako nesrečno na tla, da si je pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. Obležal je nezavesten na tleh. Mimoidoči so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v m*:;v or-sko splošno bolnišnico.
Smrt vrlega moža
j V Krčevini je umrl vpokojeni poštni in-! špektor Leopold Košenina, star 72 • let Rajnki je bil blag mož, dobričina, vrl i narodnjak. Pogreb bo jutri ob 16. uri na Pobrežju. Vsi, ki so blagega pokojnika poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu Žalujočim sožalje!
Prometna nesreča
se je pripetila na cesti proti Pesnici. Leopold Trop se je peljal z avtomobilom proti Pesnici. Pri tem je zavozil v motorno kolo, na katerem se je vozil trgovec Stanko Man z Kozjaka. Mana je vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal z zlomljeno nogo. Mana so prepeljali v splošno bolnišnico. Oblastva bodo skušala ugotoviti krivdo.
Krvavo žegnanje
Pri žegnanju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je bil med drugim tudi posestniški sin Karol Flancer od Sv. Antona Bil je vinjen pa se je spričkal z romarji. Ko se je vračal domov, je srečal v Zg. Senarski 191etnega Ivana Vršiča, ki mu je kar na lepem in brez vzroka porinil nož tako globoko v hrbet, da ga . ni mogel več izdreti Vršiča so prepeljali v bolnišnico, napadalec pa je ovaden.
!
Telefonski vod Vwrf?crg— Sv. Barbara poruSen
Na telefonski liniji Vurberg—Sv Barbara v Slovenskih goricah ie nekdo razbil vse porcelanaste izolatorje in je s tem povzročil občutno škodo. Orožniki s^ ugotovili. da si je ta »atentat« privoščil 15-letni Martinek T, iz ?:karcev. ču'ar star-i ši bodo morali škodo poravnati
. • •
i S Hutterjeve stavbe v K^ianerlevi ulici so ukradli gonilni iermen. vr»»den okoli 800 din. — Ignacu Šuou so odnelja-li iz veže na A^ksandrovi 51 kolo z evid. števir-o 2-1102. Kolo je zeleno p'eskano in je vredno lbOO din. — Tzpred Graiske-ga kina so nkradM kolo kroinču Antonu Doberacu s Tezna Kolo ie znamke »Presto« črno n^skano in ie vredno 1450 din.
_ Z^Pariu Ivanu Vrv*pn?ku so odn°Mali
'>pred nnptonia Ottvt-*	rn^rrke »Tde-
^1«. vpipnm Tne.-TMi TPagi pa <=" o^^^iali :z s+o-t^a nrpr* * '"''-candrovo 44 kolo znamke Brenabor.
Kako ie Sv. Tomaž dobil svot hram
Historija iz domače preteklosti, ki priča, kako težko človek kroti svoje zemske strasti celo v svetih rečeh
Kronist piše: »Početek cerkve pri Sv. Tomažu je vseskozi zanimiv, ker je težko najti hiše božje, ki bi se s tolikimi ovirami borile za svoj obstoj, kakor se je ta. Čeprav je preteklo že nacl dvesto let, kar so jo bili postavili, še ljudje vedo marsikaj povedati o njenem početku. Sicer je mnogo tega izmišljenega, vendar ima ljudska govorica zgodovinsko podlago.
Zavoljo cerkve pri Sv. Tomažu se je vnela med Tomaževci in sosednimi Malone-deljci velika mržnja, ki se je ohranila skn-z, desetletja in bila često vzrok krvavih pretepov Po svojih vodjih so se Tomaževci imenovali Sekulovci (Sekula), Malone-deljci pa Patoglavci (Patoglav)
Prividi Tomaža Kresa 138 prvi denar
V začetku 18. stoletja je živel v Korači-cah že poleten kmet Tomaž Kres. Trdil je, da vidi ponoči na bregu više Koračic, poraslem z bukovjem in kostanjevjem, kjer stoji danes cerkev, večkrat nenavadno sve-lobo in da mu neki notranji glas veleva, naj ondi postavi kapelico na čast svojemu pa-tronu sv. Tomažu. O tem se je posvetoval s svojim veiikonedeljskim župnikom Maksimilijanom Krainerjem, ki ga je navdušil za Bogu ljubo delo. Dal mu je pismeno priporočilo, s katerim je odšel Kres k svojemu zemljiškemu gospodu Francu Jožefu baronu Muhru in ga profil za potrebno dovoljenje. Ta mu je na župnikovo priporočilo prošnjo uslišal in mu dovolil, postaviti kapelico.
2e v dragi polovici novembra 1715 so postavili na bregu, imenovanem Kostanj aili Kostanjevje, leseno kapelico, ki je nagio zaslovela. V nekaj mesec;h je ustanovnik Tomaž Kres nabral čez 600 goldinarjev mi-lodarov, od katerih je dal velikonedeljske-mu župniku 500 goldinarjev, baronu Muhru pa okoli 100 goldinarjev. Ta dva sta se dogovorila, da bosta s pomočjo nemškega viteškega reda dala postaviti na Kostanju cerkcv, kjer bi naj bii samostojen vikar, potreben zaradi velikosti velikonedeljske župnije. Cerkev bi naj hila v čast sv. Tomažu. To bi se tem lažje izvršilo, ker je že 1. 1710 ormoški graščak Franc Anton baron Petthe sporočil v ta namen precejšnjo vsoto v zahvalo, da so mu tamošnji pod-iožniki pri navalu Krr.cev 1704 leta pomaga-i in mu štiri ieta r.ato celo rešilli življenje.
Ms*Ia Nedelja poseže vmes
Mnogo gradiva so že spravili na Kostanj in zidanje nove cerkve bi se že moralo pričeti; takrat pa se je barcn Muhr spri z ve-likonedcljskim župnikom zaradi vogtije pri cerkvi. Zaradi tega je ustanovnik Tomaž Kres odšel k Mali Nedelji, kjer ga je župnik Jožef Posauko z veseljem sprejel. Z njegovim dovoljenjem je nato postavil na Heisterjevem ali Kacijar.arjevem zemljišču v Bukevci drugo kapelico sv. Tomažu v čast. Mahoma se je raznesla vest, da se zdaj pri novi leseni kapelici prikazujejo ■učee prav kakor prej na Kostanju, samo da v večjem številu in je vsa hosta razsvetljena. Zaradi tega so ijud]e trumoma vreli tja in prinašali razne milodare Maio-ncdeljski župnik je sklenil, da bo ondi postavil cerkev.
2e 23. maja 1716 je presil svojega soseda vclikonedelj^kega župmka, na' temu Bogu ljubemu delu nikar ne nasp-oruje. A ta m hotel o tem nič slišati in je delal na to, da s pomočjo nemškega reda postavi ccr-kev na Kostanju. Zdaj se je pričel boj, kje bo stala nova cerkev. Kakor poroča velikonedeljski župnik Krajner 12. julija 1717 skofijstvu, sta prišla baron Muhr in malonedeljski župnik Jože! Posauko f> julija s precejšnjim številom Malont-deljcev na Kostanj, da b; kapeHco podrl' in vso opravo odnesli. Prvi je začel župnik, k: je s tem navdušil kmete, da so kapelico, ki je bila deloma zidana, deloma napravl;ena iz lesa, porušili, zve-n, statve, podobe in razne milodare pa odpeljali v Bukevco. Vse to
se je zgodilo brez vednost' nemškega viteškega reda in nedvomno tudi brez škofovega dovoljenja.
Kako je zmagala Velika Nedelja
Zavoljo tega je ukazalo škofijstvo, da se ima vršiti v tej zadevi 22. julija pri Veliki Nedelji obravnava. Ni pa znano, kaj se je pri tem sklenilo Ni trajale dolgo in Ve-likonedeijci so sosedom povrnili milo za drago. Kajti že avgusta istega leta je poročal malonedeljski župnik sekovskemu škofu Jožefu Dominiku, da so Velikone-deljci 6. avgusta leseno kapelo sv. Tomaža v njegovi župniji oropali in podrli. Vse to se je zgodilo ponoči. Ves les in drugo spravo da so odpeljali v neko bukovje (namreč na Kostanj), ki je lastnina velikonedeljske komende in da misliijo na nekem tesnem prostoru, kjer stoji kapelica, postaviti cerkev. če bi ondi postavili cerkev, da bi propadla njegova župnija, ki ima že itak slabe dohodke. Po njegovem ustanovitev nove duhovni je sploh ni tako potrebna kakor ohranitev njegove. Če pa že hočejo imeti nov vikarijat, naj ga ustanovijo pri Sv. Kungoti. Tam bi bil primeren prostor. Cerkev že stoji, prav tako hiša za duhovnika. Velikonedeljski župnik ima škofovo dovoljenje, da sme tam opravljati sv. ma.šo on aii kdo drugi. Tudi za pokopališče je dovolj prostora. Potrebno je torej le, da ondi stanuje kaplan, ki ga naj plačuje komenda. S tem bi ne biflo pomagano samo tamkajšnjim ljudem, temveč tudi župniku pri Sv. Miklav žu, ki nima kaplana.
jemljejo taiste eden drugemu« je vikar s procesijo dal prenesti vse podobe v farno cerkev, da bi preprečil nov škandal. Pri kapeli pa da je bilo mnogo čudežev in prikazni, zaradi katerih je prihajalo mnogo ljudi, da bi počastili sv. Tomaža, si kaj izprosili in darovali njemu na čast. Višji duhovnik pa je dal kapelo zakleniti in oltar-ček spraviti k Mali Nedelji. Da pa bi se tudi v bodoče, posebno na praznik sv. Tomaža, ne dogajali neredi, je prosil gosposko, naj obiskovanje kapele ▼ Bukevci prepove. Obširnemu poročilu škofu je priložil tudi pismo barona Muhir.
Ustanovnik Tomaž Kres je ž'vel pri Mali Nedelji in ni hotel domov, deloma zato, ker so ga strašili, da ga bo dal zemljiški gospod zapreti v Koračicah, deloma pa zato ker je upal, da bo kapelica v Bukevci vseeno povzdignjena v cerkev ter je hotel pri njej živeti in umreti. Prepovedali pa so mu, hoditi h kapeli, dokler škofijstvo ne odlo-
či.
Čeprav je bilo na Kostanju za graditev cerkve že vse pripravljeno, so vendar nekateri trdih, da bo cerkev na vsak način stala v Bukevci. To pa zato, ker se tam godijo čudeži. Križevski župnik Jurij Bacha Je svojega kaplana celo s procesijo tja poslal in od vsepovsod so ljudje neprenehoma vreli v Bukevco. Zavoljo tega se je nemški red obrn'l na sekovskega škofa, naj to odpravi, da se ne bo ljudstvo begalo. Škof je to prepovedal in obenem naročil radgonskemu dekanu Matiji Wiserju. naj vse stranke zasliši in pošlje točno poročilo. Dekan je spoznal, da so si nekaj čudežev ljudje sami izmislili. Obširno poročilo o vsem pa je poslal tudi velikonedeljski župnik Krajner (prepis v kroniki). Do leta 1718 so na Kostanju postavili presbitenj in pripravili mnog^. gradiva za ostalo stavbo, ki so jo zgotovili v naslednjih letih.
Smrt in čas
sta poravnala račun
Ko je malonedeljski župnik spoznal, da stavbe ne bo mogd zabraniti, je odšel od Male Nedelje. Ustanovnik se je čez nekaj časa vrnil na svoj dom v Koračice, kjer je kmalu nato umrl star okrog 80 let. Kapelica sv. Tomaža v Bukevci je po odhodu vikarja Posauka vedno boli popadala ter bi bila že takrat propadla, če je ne bi neki Tomaž Kralj od Male N ©delit 1738 spet popravil. Kot eremit je živel cd miloščin v bajti, ki si jo je postavil ob kapelici. Ker
Pomenek i U, Ravnikarjem
Že teden dni razstavlja v galeriji Obersnel na Gosposvetsld cesti simpatični mladi slikar Ljubo Ravnikar vrsto svojih najnovejših del. Razstava, ki pomeni prvi njegov nastop pred javnostjo, je nadvse lepo uspela in tako umetniku odprla cesto v življenje. V kratkem razgovoru o tem, od kod, kako in kam, je Ljubo Ravnikar našemu uredniku pripovedoval:
— Prvi poskusi mojega slikarskega dela spadajo v leta pubertetnega vrvenja v prve razrede realke. Spominjam se, da so bile vse moje šolske knjige, čitanke, botanika, matematika, pa vsi zvezki, ilustrirani na vseh koncih in krajih. Ta nagon se mi je tako na široko izživljal, da so morali moji starši prevzeti skrb za čistost mojih zvezkov in knjig in pogostokrat sem bil tepen. Pa to je vrelo iz mene na slepo, brez prave zavesti kakšnega poslanstva in brez smotra V četrti sem dobil za profesorja risanja akad. slikarja G. A Kosa, ki mi je dal prvo pobudo in odprl prve poglede v skrivnost modernega slikarstva, posebej še akvarela. Naslednje leto sem dobil pokojnega prof. 2mitka, ki si je prvi človeško pozanimal zame in mi

odprl očL V ta čas spadajo moji prvi samostojni slikarski poizkusi, moji prvi akvareli, ki sem jih delal zunaj v naravi, po okolici Grosuplja in Žužemberka, in ko sem jih prinašal v šolo, mi Je bil pokojni prof. Zrni tek prvi kritik in mentor.
— Po maturi sem najprej odpravil vojaščino, nato pa sem odšel na Dunaj in se vpisal na umetnostno akademijo, do katere pa — da po pravici povem — nisem imel pravega veselja. Preveč šolsko, preveč šablonsko se mi je zdelo vse skupaj. Z živim zanimanjem pa sem obiskoval šolo profesorja Hansa Schachingerja, odličen portretist. obenem pa sijajen učitelj. Po tistem sem stalno delal v Ljubljani Od vsega početka sem se oprijel grafike, a kot ilustrator sem opremil lepo vrsto mladinskih knjig. Zadnja leta sem začel delati v olju in sem napravil več stvari
večjega formata. 2e lani sem za jesen pripravljal razstavo, a prav takrat je napetost vojne nevarnosti prinesla nekakšno psihozo k nam in sem se zbal prevelikega rizika, potem sem hotel razstaviti spomladi, pa sem bil na lepem poklican k vojakom in sem polčetrti mesec ostal na orožnih vajah. Tako se mi je zdaj šele z enoletno zamudo ponudila prilika, da javnosti prikažem pregled svojega dela. Lastniku galerije g. Obersnelu sem iz srca hvaležen ob razstavi, ki za mladega človeka nikakor ni majhna reč. Velikodušno je poskrbel za prav lepo opremo in mi stavil na razpolago okvire in mi na ta način omogočil prvi skok v življenje.
—	Grafika, ki jo razstavljam, je starejšega datuma, iz moje knjige »Ogledalo« (1937). Z »Ogledalom« nisem kdo ve kaj uspel, pa ne prav po lastni krivdi. Bil je to pač prvi poizkus v tem žanru, a spoznal sem, da se groteska našemu občinstvu, ki ima več smisla za liriko in pa za socialne naturalistične motive, ne prilega kaj prida. Vesel sem pa tega, kar sem napravil v akvarelu. Tu imam 20 let intenzivnega študija za sabo, ne formalnega študija pri profesorju in v šoli, temveč v delu in življenju — najvišja šola mi je bila naša zemlja, kakršna je, naša Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, vsaka z lastno svojstveno lepoto. Ne vem, kako bi dejal — pokrajino dojemam nekako muzikalno, a pesem, ki jo čutim ob nji, transponiram v barve in barvni toni se mi zlivajo v akvarele, ki so zame pesem zemlje. Poleg akvarelov sem največ svoje vneme posvetil problemu mladinske slike, ki sem jo v posebnem pomenu besede prvi skušal uveljaviti pri nas. Nešteto mladinskih ilustracij imam za sabo, a sleherna mi je bila problem mladinskega slikarstva: ne gre mi za mladinsko ilustracijo, temveč za mladinsko slikarstvo kot polnovreden slikarski element. Kar sem pokazal na razstavi, je šele skromen začetek, a vsaka stvar zahteva svoj razvoj.
—	Kar sem razstavil, je iz zadnjih dveh let, a delal sem zelo intenzivno. V vabilu, ki sem ga razposlal pred otvoritvijo razstave, sem tudi zapisal, da ta razstava prikazuje »zaključen pregled dela, iskanj, dvomov in zmag«. V splošnem bi sam sebe označil tako, da sem v akvarelu do neke mere zmagal, a olje je izraz mojega iskanja. Naše občinstvo akvarela še ne zna prav ceniti. V Angliji, kjer je akvarel doma, zavzema odlično mesto v slikarstvu, pri nas pa ga po krivem jemljejo ko nekakšno amatersko zadevo. Iz vsega srca bom vesel, če bo moja razstava vsaj malo pripomogla do tega, da ga bodo začeli ceniti kot polnovredno vrsto slikarskega izražanja.
Znamka v Gutenbergov spomin
Izdala jo je naša poštna uprava o priliki jubileja BlateCstične razstave v Zagrebu
Mala Nedelja
Glavni oltar v cerkvi sv. Tomaža
Prav tako je župnik pri S.v. Lovrencu v Slov. goricah pisal šikofijstvu: »Ker so velikonedeljski kmetje kapelo sv. Tomaža v Bukevci v malonedeljski župniji podrli in gradivo spravili na Kostanj ter ondi postavili kapelico, moram z ozirom na to da ta prostor ni eno uro od moje podružnice na Polenšaku oddaljen, temu toliko bolje oporekati, ker hočejo ondi ustanoviti vikarijat. ki bi bil moji podružnici in župniji na škodo.
Vse nasprotovanje pa ni nič pomagalo. Dne 26. avgusta istega leta se je komtur nemškega reda Henrik Theobakl Goldstein obvezal zase in za svoje naslednike, da bo kapelico sv. Tomaža na Kostanju preskrboval z vsemi oblačili za sveto mašo, priredil pokopališče, postavil potrebne stavbe in skrbel zg to, da bo tam duhovnik. Že 2. septembra je dobil velikonedeljski župnik Maksimilijan Krajner od škofa dovoljenje, da sme v kapelici sv Tomaža če ie spodobno postavljena in o/aijšana služiti sv. mašo, super altari portabili. Ds-anajst dni pozneje, 14 septembra 1717 je velikonedeljski kaplan in prvi kurat pri Sv. Tomažu Peter Mašič bral na Kostanju prvo sv. mašo. kakor vo ptičji beležka v krstni knjigi župnije sv Tomaž.
šg Itstesrani so se pohujševali
To je bil hud udarec za maionedeljskega župnika, ki pa se je tOiažil. da utegne vendar zmagati, če objavi škofijstvo vse čudovite prikazni, ki se godijo pri kapelici v Bukevci. Popisal je več pol. ki so v škofijskem arhivu, prepis pa je v tomaževski kroniki. Tudi baron Muhr st je zelo trudil, da bi zabranil zidanje cerkve na Kostanju. Zavoljo tega so bili Malonedeljci in Veli-konedeljci drugi na druge hudi. razkačeni. Da bi pomiri! razburjene duhove je sekov-ski škof poslal tja višjega duhovnika in župnika v Strassgangu. Ver.eeslava Jožefa Prandtauerja, da bi mu o vsem poročal.
Ta mu je o vsem, kar je poizvedel, poslal 26. novembra obširno poročilo. Tudi prepis tega poročila je v tomaževski kroniki. Med drugim piše. da sta >- največji meri kriva vsega župnika obeh fai Ko so Ve-likonedeljci oplenili kape'o v Bukevci, so se jim Malonedeljci pr stavili po robu, a so morali bežati. Po tem uspehu Velikonedelj-cev so prosili Malonedeljci svojega vikarja, da jim je dovoflil postaviti si kapelo, v kateri bi častili sv. Tomaža. Postavili so jo iz lesa pol ure od Kostanja na Histerjevem zemljišču. Ker pa so govorili, da bodo spet prisili Velikonedeljci in vse pobrali, in ker so se pri prejšnjih ropih že luteranci v Lendavi pohujševali in rekli: »Glejte pa-pisti sami nič ne držijo na podobe, ampak
pa so mu sosedni Tomaževci vedno nagajali, je čez šest let odšel. Po njegovem odhodu so bajto zaprli, kapela pa ie razpadla. Konec 18. stoletja so izginili zadnji slle-
dovi za njo
Cerkev sv. Tomaža so dogotovili 1725 leta. Sovraštvo zavoljc nje ps je ostalo med Sekuflavci in Patoglavci skozi desetletja.
Zvonko Kračun
Na razstavi Hrvatskega filatelističnega društva, ki so jo včeraj odprli v prostorih tehnične fakultete na Wilsonovem trgu v Zagrebu v proslavo 500 letnice Gutenber-govega rojstva, vzbuja največjo pozornost Gutenbergova spominska znamka. Razstavljena je tudi verna kopija Gutenber-govega tiskarskega stroja, v katerem je montiran zlat žig. S tem žigom bodo v spomin na jubilej opremljene Gutenber-gove znamke, ki jih je poštna uprava iz-
Knpoa za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 53.
OTROŠKA.
Janezkova sestrica ima ošpice in leži. Janezek pa mera zavistno gledati, kako ; nosijo v njeno sobo najboljše in najslast-
nejže iedi.
| »Mamica,« se obrne k materi, »kadar to Anica končala z ošpicami, ali bi jih potem lahko jaz dobil?«
dala v omejenem številu 100.000 komadov. Od celotne naklade jih bodo v Zagrebu razprodali 30.000, ostale pa bodo prodajali po poštnih uradih v vseh delih države. Zlati žig pa bodo dobile samo one jubilejne znamke, ki bodo z žigom opremljene na pošti na zagrebški razstavi.
Znamka je podolgovate oblike, modro-zelene barve in prikazuje mestece Obod v črni gori, kjer je bila prva tiskarna Jugoslavije in najbrž tudi prva na Balkanu. Ta tiskarna je nastala v razdobju med letoma 1483 in 1490, torej še pred odkritjem Amerike. Znamka je umetniško skrbno izdelana in bo brez dvoma služila kot odlično propagandno sredstvo za spoznavanje naših krajev. Znamka stane 5.50 din. Na zgornjem robu nosi napis »Jugoslavija« v latinici in cirilici, v spodnjem levem kotu sta označeni letnici 1440—1940, zraven pa je v okviru ime »Gutenberg«. Na spodnjem robu je odtisnjeno: »Obodska štam-parija 1493«. Zlati žig bo imel razen datuma tudi silhueto Gutenbergovega oprsja, in oznako: »FHatelistička izložba H. F. D. u Zagrebu«. Med jugoslovenskimi filatelisti vlada za razstavo in za spominsko znamko izredno živahno zanimanje.
Spomenik Gutenberga v Mainzu
Pajčevina
Vsaka nit. ki jo napravi pajek, kadar prede svojo mrežo, je petkrat tanjša kakor najfinejša nitka v električni žarnici. Do danes človeška iznajdljivost še ni našla tako tankega tkiva, kakor ga izdeluje pajek.
Jonies Gelč:
Obe sta bili desatietn: d_kl:ci; Stana črna, Zora svetlolasa.
Odšli sta na Vodovodno cesto, v Mes no jamo. k Stanini stari materi
Prišli ste v Mestno iamo na V dovodni cesti, in avgustovo solnem ie že zahaialo. Barake v jami so bile dovoli prijavnega lica. ker so bile razsvetljene cd zatirajočega snica. ki j? nravkar malo zrda' za njimi tik nad Klrrčami k-vavo ži e o dimnikov se ie kadilo k nebu. za':ai i n-ske so že zakurile za več rjo. G<-s i dimi so se valili celo izza oken ;n iz nastečai odprtih vež. BFe so po'ne k-koši. mačk. šče-net in žensk. Stanovalke, ki s? d;šile no svinjini, to ie bilo od dima in urazrnije. so zdai. ker ie bila nedelja in so imele čas, sedele na Dragih, trebile salato. luščile grah in stročii fižol in lupile kumare Vce to. kar so bile nabrale v majčkenih vrtičkih. ki so bili og^aieni « nlotovi. so zdaj pripravljale za večerjo Kričale so s nra-ga na orag. kai bodo skuhala in kakšno vreme bo hitri, ali oa so se drle ra otrrke. ki so se potikali okoli barak, umazani in razcapani. Prav tako so bili zanemarjeni kakor njihove matere, ki so iim št ene notnih las na vseh koncih lezle zpod rdečih. rumenih pikčastih in turško pijanih rut. ki so bile navadno na zatilniku zavezane v vozel Prišli sta mimo barake in tu se ie Zora
radovedno in sramežljivo ozirala na prag. Stana, črna ko cigan, pa se ie kar ustavila in gledala; na pragu ie sedela ženska in dojila otroka. Imela ie razgaljene prsi. Okrog nie so stali smrkavi otroci in s pobožnimi očmi strmeli v žensko Še par barak dalie in bili sta Dri domu Stanine stare matere: klicali so io Ježeva. Ampak nred oracom ie Zora vzlreoetala. trgala se je Stani iz rok. Ta io ie s silo vlekla s seboj Kričala je; »Tak pojdi no. noter, tra^a!«
»A. a. oaiek ie.« ie zastokala Zora. a se ie zastonj DUlila iz Slaninih resti in blazno nrest-aše->a bulii'a v Daika. Ta ie črn. tolst in ogromen, oočasi lezel na prag.
»Ti si pa res neumna, kaj Da bežiš?«
»Ne. ne grem. ubij ga orej!«
»Ne. čemu? No. pa bom. počakaj!«
Stanine že itak peklenščkove žive oči so se še boli zabliskale. Sklonila se je nad pajka, a Zora ie stekla še dalie ^roč.
»Je že po njem!« ie zakričala S'ana —v-ie. kakor je znala le ona. »Hej. k^ko brca. ko sem mu strla glavo, ooglei. sai ga ni več med živimi, tak poglei ga no vsaM Zanimiva prikazen brez glave!«
Zora ie zastokala in se stresla. Stana ie nenadoma skočila ko mačka in mrzla kepica ie padla Zori ravno v obraz.
»A — a« — ie kričala in stresala z glavo ko zblaznela. Pajek se ie kreoko d~žal las nad čelom, tik nad njenimi očmi. Zgradba se ie v nezavest.
Ženske, otroci so pridrli. Iz barake ie prišla Ježeva s čebrom mrzle vode in jo vrgla bolnici v obraz.
»To jo bo spravilo k sebi.« so pritrjevale ženske. Ježeva ie pograbila nezavestno in jo odnesla v barako. Otroci so drli za njo. V baraki ie bolnico položila na oostelio j»d poševnim stropom. Otroci, ki se niso upali vstopiti, ker so bila vrata zapahnjena. so tekli k oknu in se besooeti vzp njali nanj. Ženska ie tudi zdai storila svoje. Z loncem pomij jih je polila in spedfa, zaloputnila okno. da so otroci t»od njim obstali z odprtimi usti. Odšepa^a ie k skrinji in brskala po njej. Med starim. snvd-ljivim perilom je našla umazano rjuho in jo razpela čez razbito in Dapiri m zalepljeno okno. Izginila je v vežo. priš a oa je nazaj. Dostavila ie na sto' ob postelii svečo in zarjavelo razpelo, sklenila otrokove roke. nani Da ie ovila ogromen rožni venec. Naredila je križ in z raprostrtimi rokami molila najprej nad nio. kakor, da ie ona mašnik in ma'a mrlič, in io poškropila z blagoslovljeno vodo.
Zora se je vzdramila in obstrmela; kaj ie na mrtvaškem odru in ta "rni mož i# čuvaj? Pognala se ie kvišku. Z^ska io }e potlačila nazai in zasikala: »St!«
Z moškim glasom in sklenjenimi r-kami je molila v nerazumljivem jeziku. Ugasnila ie svečo in ko bi bolnico obhajala, ii ie tlačila nekai v usta. Zora ie otrpla čakala in v grozi je ubogala vse. PusM^a je, da ii ie ženska tisto stlačila v usta. Tedai se ie zgrozila- to so kosmate noge in okroglo. spolzko telo — oaiek ki 1i leze *->o jeziku Zakričala ie in se vrgla s postelje. Nepremična« napol mrtva ie obležala.

a "SS^BSUTS ~

- .v * k'r

Sprehodi ndS zemlji
Pokrajina ©d Lfufel]ane do Zidanega mosta vaba v prelepo jesen
Sv. gora
Zasavje Imenujemo pokrajino vzdolž reke Save doli pod Ljubljano pa do Zidanega mosta. Litija bi bi'a po tem takem v središču Zasavja. Treba je omeniti, da . izraz Se ni dosti star. Svoj čas so šteli Litijo k Dolenjski, dočim vse kraje na nasprotnem bregu, na primer Vače, že h Gorenjski. šele pred kakima dvema desetletjema je prišel v splošno rabo. Danes je pojem Zasavje že docela udomačen, zlasti po zaslugi dnevnega tiska. Ko je začelo časopisje uvajati to besedo, so se še mnogi starejši prebivalci močno razburjali, češ, kaj nam tlačijo to besedo, ko so pa bili Liti-jani Dolenjci, drugi pa Gorenjci. Ker pa je dolina Save do Zagorja prav svojevrstna in jo težko prištejemo k ostalim delom Slovenije, je bil potreben za njo poseben Izraz. Pokrajina je stisnjena ob reki Savi ln ie mestoma podobna ozkemu a visokemu žlebu.
Janše in tam okrog
Izleti v Zasavje so mogoči vse letne čase. Tudi ob nedeljah, praznikih ln dnevih, ko se obeta bolj slabo vreme, ostanejo Zasavju zvesti stari prijatelji, ki krenejo v hribe s pelerinami in celo z dežniki po starem, reku: »Kar bo, pa bo. . . < Za ljubljanske izletnike so najbližje in zato najbolj pripravne naslednje izletniške toč- > ke: Janče, žtanga, Sv. Trojica, Zagorica, Cicelj, Sv. Miklavž, Slivna in Sv. gora. Vse te vrhove vidimo dobro že iz ljubljanske ravnice, prav posebno dobro pa še z ljubljanskega gradu ah z nebotičnika. Na Janče imamo najbližjo pot z Jevnlce, le dobro uro hoda. Malico ponesemo s seboj, ker na Jančah še ni ustrežljive hiše, kjer bi »bog roko ven molil«, pa se zato litijska SPD že nekaj let trudi, da bi dobili primerno gostilniško postrežbo. Iz Janč se spuščamo proti štangi, kjer je znamenita romarska pot. Dekleta, ki si žele zakonskih drugov, se rada oglašajo pri oltarju ljubeznivega svetnika, ki je patron srečnih zakoncev. Na južni strani štangarske cerkve je spominska plošča slavistu profesorju Josipu Marnu, književnemu zgodovinarju. S S tange je najlepši sestop do Litije, ali še poprej mimo Za vrstnika do Smartna.
Od Sv. Trojice dO Polšni-škili dclsmitov
strmem bregu. V časih, ko so se čuli po dolini udarci brodniških vesel, je bil na Miklavžev god pri cerkvi vedno velik shod. Sv. Miklavž je namreč patron brodnikov ln vseh ostalih, ki imajo opravka na vodi. Tudi v oltarju na Jančah, v Litiji, na Savi pri Litiji, na Savi pri Hrastniku in drugod ima svoje mesto sv. Miklavž. Cicelj ter Slivna sta dvoje razglednih gričev na poti proti Vačam, kjer so pred tisočjetji do-movali stari Mri. Se danes pričajo številne gomile o davnih naselnikih. — Hribovje na desnem bregu Save od Litije pa do Radeč nazivamo Polšniške dolomite, ki se preli-jejo nato v Kumljansko skupino. Polšniški dolomiti okrog Polšnika so svojevrsten svet. Za izstopno postajo služi Sava pri Litiji. Do Polšnika je dve uri hoda. Prekrasen je povratek preko Dolgega brda ali Mamola v Litijo. Okrog Polšnika je venec hribov, Zamboh, Ostrež in drugi, a do njega je mogoče tudi s postaje Zagorje mimo Konjšice. V skale usekana pot preko Dolan-čeve rebri je mestoma nevarna in je treba vse previdnosti.
Sv. gora in Kirni
Kum je najvišji vrh, ne samo v Zasavju, temveč na vsem Dolenjskem, prav zato ga nazivljejo s pesniškim pridevkom »Dolenjski Triglav«. Visok je 1219 metrov, dočim je Sv. gora le 849 metrov, Sv. Planina 985 m, Mrzlica 1119 m. Kum stoji v varnem zavetju dveh cerkva, sv. Jošta in sv. Neže. Nepozabno sliko nudi razgled z njega, kadar kurijo kresove zasavski planinarji in
Koča na Mrzlici
SPD. Do Mrzlice prideš najugodneje iz Trbovelj ali pa Hrastnika. Kadar gre izletnik na Sv. Planino ah Mrzlico, mora skozi zanimive, vedno delavne rudarske revirje. Tako pride veličasten mir zasavskih vr-šacev še bolj do izraza spričo nenehnega dela pridnih rudarskih krajev v dolini, kjer očetje služijo kruh v podzemskih rovih.
Vsa pota na zasavske vrhove vodijo izletnika po travnikih, livadah ln skozi gozdna zatišja. Od časa do časa se odpre razgled na zasavsko sotesko, ki jo prepletajo savske brzice. Ko se dvignemo nad dolino, se nam povsod odpira razgled na gorenjske velikane, na Kamniško verigo, na dolenjske Gorjance in na notranjske vrhove. Z vsake postaje je do vrha največ dve uri hoda. Pota so markirana in povsod si pri-vežeš dušo za majhen denar. — Pridite, Zasavje vas vabi vsak letni čas!
Hotel Ana na Sv. Planini
^ii&k-ž i
Del oltarne slike v cerkvi pri Sv. Miklavžu
Na levem savskem bragu v smeri proti
Btaroslavnim Moravčam pa se dviga Sv. Trojica, od koder je doma slovenski pisatelj in koroški narodni delavec, že pokojni senator dr. Valentin Rožič. V hribovski vasici Zagorici, ki spada pod moravško občino, se je rodil učeni matematik ln vojaški strokovnjak baron Jurij Vega. Leta ima spomenik tudi na nebu, kjer nosi ena izmed zvezd njegovo ime. Sv. Miklavž je daleč po zasavski dolini vidna cerkvica na
domačini po vseh krajih v vznožju, zlasti za narodne ln državne praznike. Preko sto in še več kresov lahko našteješ že s prostim očesom. Tu najdeš dobro postrežbo s prenočiščem. Tudi za smučarje je v zimskem času dovolj preskrbljeno. Na Kumu je poseben počitniški dom za rudarsko de-co. Podružnica SPD Trbovlje pa se pripravlja, da zdaj, ko je zgradila in uredila lepo gorsko kočo na Mrzlici, postavi planinski dom tudi na Kumu. Do vrha drži več pot lz Zagorja, Trbovelj (po novi lepi, široki cesti skozi Dobovec), a iz Hrastnika je preko Matice najkrajša pot. Precej dolga, a zato jako razgledna in pestra pa je pot za povratek na Radeče. Turisti pa sestopajo tudi na Zidani most. — Na levem savskem bregu so najbolj znane izletniške točke: Sv. gora, Sv. planina in Mrzlica. Na Sv. goro, kjer stoji gostoljubna Tomazinova koča, je več dohodov. Z železniške postaje Kresnice se prepelješ z brodom do Verne-ka. Nato najprej na Vače, od tod pa uro dobre hoje na vrh. Najbližja pa je pot z železniške postaje Sava, od koder je dve url hoje preko Tirne. Pot se začne dvigati takoj za železniško postajo. V poletnih mesecih se vračajo svetogorski turisti na Me-dijo in Izlake, kjer si ogledajo spotoma Valvazorjev grad, se okopljejo v toplih Medijskih vrelcih, zvečer pa na zagorsko postajo. Svetogorsko kočo oskrbuje podružnica SPD Zagorje—Litija.
Vrhovi nad sajasto dolino
Na sosednem hribu, Sv. Planini, je planinski hotel Ana. Tu so vabljiva smučišča, posebno še v raztegnjeni dolini Medvedni-ci, kjer so menda svoje čase brundali medvedje. Na Sv. Planino se vzpeš iz Trbovelj. Z Zagorja je malce več peti. S trboveljsko postaje se do trga Trbovlje navadno prepelješ z avtom, saj si prihraniš okrog 5 kilometrov pešačenja po trdi cesti, nato pa imaš še dve uri do vrha. — Mrzlica je imela prvo planinsko kočo v Zasavju, še zdaj stoji skromna lesena stavba, ki so jo postavili malo pod vrhom planinarji is Savinjske doline in jo nazvali po svojem uglednem rojaku županu Hausenbihlerju. To je bilo še v prejšnjem stoletju, ko turi-stlka še nI bila razvita kakor dandanes ln so premnogi rojaki prezirljivo gledali obiskovalce planin. Stara koča služi le za shrambo pred leti postavljeni planinski koči na Mrzlici, ki jo je zgradila trboveljska
Pogled na Polšnjk
Na poti k resnici
Govoriti o življenju pomeni vedno, govoriti o nečem, kar je za nami, ali pa o nečem, česar še ni. O nekem dogodku, spominu ali pa nadi, želji. Mar je potem čudno, da so vsa mišljenja o njem tako enostavna in preprosta, kakor tista o ljubezni, ženi in resnici?
*
V življenju posameznikov, pa tudi v življenju družbe, imajo moralni motivi brez dvoma zelo važno vlogo. Odtod izhaja, da so moralne krize globljega korena in nevarnejše od gospodarskih, finančnih in političnih kriz. Lačen človek se bo težko odločil, da dvigne roko na dragega, užaljeni bo to storil hitro in lahko. Pod pravičnim vodstvom narodi prenašajo večja in težja ekonomska bremena brez tožb, kot resnično potrebo in žrtev, dočim se pod nepravičnimi dvigajo in vstajajo tudi tedaj, ko niso ne goli ne lačni. Mar ni potem takem nepojmovanje moralnih vzrekov in motivov velika nesreča za človeka, družbo in živ!jen je sploh?
*
So ljudje, ki so hrabri samo takrat, če so pred gledalci — čim bolj številni so le-ti, tem bolj so pogumni. So pa tudi takšni, ki so hrabri le v popolni samoti. Po vsem sodeč, ta razlika izhaja iz razlike njiho\nh značajev. Pri prvih je povzročitelj njihove hrabrosti raz\nt čut dostojanstva, pri drugih prepričanje in vera v neko stvar. Prej ko ne so ti drugi čistejšega kova, vprašanje je le, dali niso pni nevarne jši.
*
Ljudje nikoli niso toliko slepi, da ne bi videli, da belo ni črno. pač pa so čestokrat
teliko zli, da io trdijo.
*
Z ozirom na vtis, ki Ha na nravi človek, ni nič bolj odvratnega krkor ljudje ki radi posoisio nas\'cie, e so sami nesposobni, da bi vsaj v enem edinem slučaju pokazali primer.
*
Napake se nikoli ne popravljajo, vedno so svete, če jih naredimo pa smo lehko prepričani, da ne bodo ostale brez posledic. Za.to je nainametneie, da imamo v mislili samo to, da še d~ug:'č ne skočimo vanje. I '-ako oporekanje, ko smo kaj zgrešili, je smešno, vsako opravičevanje ie brez cilja in neokusno, če se kesumo — to je preotročie, če vse priznamo, je pa spet no^^a napaka
B'ti idealist, pomeni: zatisniti oči za ves zunanji s\'et. zamašiti ušesa pred vsako zunanjo govorico, 7apreti usta pred drugimi. Skratka: živeti v sebi. biti nem, gluh in mrtev obenem
★
Človek je v piianc-sti dvojen nagel in odkrit. To je splošno mišljenje, ki pa za vse ne velja So ljudje, ki so v pijanosti vse prej ko odkritosrčni, skrajno oprezni so, bdeči opazovalci druph obrazo\>. špijo-ni iz slasti in nagnjenj — mnogi izmed njih so pravi ljudski psihologi, ki potem izrabljajo napake drugih zase.
★
Umetnost je dognanje smisla življenja. To je za povprečne, ki sn v večini, majhna in lahka stvar Zato ie danes, žal, toliko pesnikov in pisateljev, ki jim je umetnost španska vas.
Minuta pomenka
Za življenje In za vsak dan
G. IZ AFRIKE
Nežna in krhka narava, ki se rada umika iz vsakdanje realnosti v svet domišljije in sanj. Zato kaže malo volje do življenja in sprejema z neko resignacijo vsa doživetja, pa naj bodo ugodna ali neugodna zanjo. Zaradi motenj v erotičnem življenju Je nezadovoljna sama v sebi Okrepite svoje rahlo zdravje in vse ostalo bo prišlo samo od sebe!
B. If. L G.
VI ste precej preračunljivi ln ponosni na stvari in na svoje lastnosti, ki pa niso takega značaja, da bi bil ta ponos upravičen. Kljub svoji preračunljivosti pa opravljate svoja dela precej naglo ln neučakano. Glede na izbiro poklica pa rajši počakajte, ker se vam bo kmalu Javilo nagnjenje do tega ali onega stanu.
ALI 1940
Priloženi rokopis kaže človeka, ki Je notranje neurejen. Manjka mu tudi natančnosti in vztrajnosti pri delu. Sicer je pa preprost in odkrit
VI VERE
Vi ste človek, ki drži dano besedo, ki Je vesten in vztrajen pri delu in ki je sam v sebi urejen prav tako, kakor ljubi red okoli sebe. Trdnost v načelih je vaša življenjska maksima. Vaše napake pa so pretiran ponos in pomanjkanje srca v marsikaterih stvareh.
Vaša zaročenka je mehke duše in harmonično razvita. Ima smisel za lepoto. Skromnost je njen okras. Oba značaja lepo harmonirata.
ALFA — OMEGA.
Mehak, liričen človek, ki Ima popustljivo voljo. Kljub temu, da ste bili večkrat v stiski, vas to ni izmodrilo, da bi mislili na bodočnost Sicer ste pa preprosta, odkritosrčna duša.
MATI 50.
VaS sin je spremenljivega značaja. Zdaj Je odkrit zdaj spet zahrbten, včasih je preveč popustljiv, včasih preveč trmast Urediti in umiriti se mora, pa bo ž njim vse v redu.
DUNAJ 35.
V vaši zadevi vam, žal, ne morem prav ničesar svetovati, ker mi niste poslali v pogled rokopisa svojega prijatelja.
NESREČNA.
Dvomim, da bi vidva mogla delj časa srečno in mirno skupaj živeti, kajti le malo harmonije je med vašim in njegovim značajem, ker imate skoraj iste napake, ki jih bo težko odpraviti.
Gledališka
Zdaj čudne in nemirne dni živimo, zato pa Se tem bolj se veselimo, če kdo pove povestico nam mično. Povest? Ne, vest. Zakaj resnično je to, kaj za srce, za dušo in oko napisalo vam moje bo pero.
No, čujte! Tam nekje v daljavi
—	pa ipak v naši očetnjavi — leži kulturno vam središče
in v njem prelepo gledališče —
in gledališče to premore
premnoge in prelepe res prostore.
Tja v kamrico v bližini odra
je spravila naprava modra
različne lepe rekvizite
kot: meče, sveče, cvetja suhe ldte,
košare in klobase iz lepenke,
bodala in papirnate pečenke,
tablete, steklenice in pahljače,
jahalne biče, vaze in igrače
ln — poleg drugih sredstev za predstave
—	simbol leži Se tam časti ln slave, priznanja, znanja, dlke in odlike: leži tam venec zlate lovorike!
Ta venec pa res rekvizit Je zase.
Njegova zgodba sega v davne čase:
od pamtiveka, če katera
sc tu pojavi premiera,
pojavi z njo se tale krancelj.
Naj bo Danilo ali Francelj —
«»ie momentano prizadeti
slovesno zdaj v roke ga vzeti
ln z p?lm pred glavnim Se odmorom
prlUHanlati se pred zastorom.
Občinstvo glasno aplavdlra,
zavist za odrom promenira
in venec — čisto brez zaščite —
utone spet med rekvizite.
A kadar zlobna era usoda
in časa zob preveč ogloda —
kc le predolgo že navzira —
era spretna roka brž bronslra
d a zopet v novi glorloll
odreči — no, ie kogarkoli.
Tu vidite zares in živo: na svetu tem je vse minljivo oa na! bo slava aH kava — ves lok in stok nič ne pomaga. Razbile se nailepS! lonec ln rrlfle za metkom konec, 7j\ koncem or<rle spet začetek, nai bo p«*?!!«* aH petek. Na reT«HI tel je *e najbolje: T>o<*iim In vreča dobre volje! 7ti to — čepra v brez vepea slave — vsi nosimo pok on m glave!
V SOLI
Učitelj je v šoli razkazoval majhen kip gole starogrške boginje Here ter jim dopovedal, na kako visoki stopnji je bila starogrška umetnost. Nato je poklical h kipu Janezka ter ga vprašal: kaj Je na kipu najlepše.
Janezek je nekaj časa gledal boginjo, nato po menil, da je najlepše oprsje.
»Boš šel hitro klečat nespodobnež«, n
BENETKE
Vaš sin ima precej težko in vročo kri. V samoti kuha svojo trmo, zagrizen sam v svoje misli, ne more razumeti sveta okoli sebe, zato ima večkrat napade togo-te Ce morete, ga pripravite do kakega športa, da se te sile v njem umirijo
R. R.
Vi ste precej nedostopna, preračunljiva ženska, ki mnogo da na to, kaj bodo ljudje o njej mislili. Tudi muhasti ste včasih. Skromnost ni vaša odlika.
Pisec priloženega pisma je mehak in zelo občutljiv fant Ce boste vi pregnali svoje muhe, bosta lahko srečno živeli.
KRVAVEC.
Vi ste dekle, ki ima prav toliko srca, kolikor ima čuta za realnost On pa je podjeten dečko vesele narave, ki pa nikdar ne izgubi čuta za dolžnost in odgovornost. Ce se vzameta, bo dobro.
ORIMAN.
V svetu sanj ste junak, a reva, kadar se spoprimete z vsakdanjim življenjem Vsaka borba vam je pretežka in najrajši bi umrli, če se ne bi bali borbe s smrtjo. O, kako lepo bi bilo, če bi bili rojeni kot milijonar ali vsaj kot rentnik! Kaj ne da! Potem bi s svojo fantazijo in s svojimi duševnimi darovi storili mnogo koristnega za človeštvo. Morda. Toda Čas in Usoda sta vas poslala pod revno streho. Drugega nasveta nimam za vas kakor tega: sprijaznite se z dejanskim stanjem in pljunite v roke, kajti žulji preganjajo melanholijo.
VERA.
Lepo je to, da se vam mati smili, vendar pa zaradi nje ne smete zavreči svoje življenjske sreče. Mati vam vsiljuje bogatega ženina vi pa ljubite revnega fanta. Kaj naj storite? Rajši za vrzi te bogastvo ko glas svojega srca
MIRA.
Iz vas lahko nastane nevarna koketa, ker vam je telesna lepota in zunanji lišp več kakor duševno bogastvo. Seveda, temu niste sami krivi. Živite pač med takimi ljudmi, ki jim je blesk zlate pene več kakor bistvo človeka. Zanje ni več pomoči. Vi ste pa še mladi in se lahko otrespte takega gledanja na svet. samo če se skušate poglobiti in če boste vrednotili vsako stvar po njenem bistvu, ne pa po varljivi zunanjosti.
BORIS GODUNOV.
1.	S potrpežljivostjo in previdnostjo boste najlažje prišli do svojega cilja
2.	Marsikatero stvar je laže pridobiti nego obdržati.	L. Azkuin.
je razjezil učitelj ln poklical h kipu Jakca. »No, Jakec, pa ti povej.« Jakec je tuhtal ter končno pokazal na ozadje, kjer se sedi.
»Ti mrha ti, kar hitro se poberi klečat »je zavpil učitelj, nato pa je poskusil srečo še z Matijčkom.
Ta je počasi korakal proti kipu, se nekaj časa potuhnjeno smejal ter se je nato brez besede spravil klečat v kot
NI MU PODOBEN
Gospa dobi sinčka. Njen mož si ga radovedno ogleduje.
»Tak kakor papa!« vzklikajo sorodniki. »Res«, odgovori suho gospod. »Meni pa bi bilo ljubše, če bi bil meni podooen!«
BERASKI VZDIH
»Z beračenjem Je dandanašnji križ; petdeset let jih bom drugi teden, pa še vedno nimam vile ...«
I^ože - zdravilo
pomarančno ctrevo (lat eitrus auran-
tium) se goji pri nas samo po rastlinjakih. Drevesce ima črnosivo deblo, trnje V listnih kotih, usnjate, bleščeče liste ter krilate peclje. Belo, peci jato cvetje Ima mesnate čašne in venčne liste. Rumeno sadje je jabolčne velikosti ter okroglo. Pomarančno drevo cvete maja in junija ter nam daje konec januarja zrelo sadje. Cvetje ima zelo ljubek vonj, ki se pa izgubi pri sušenju, čaj ln tinktura (4 g na eno skodelico čaja, ali pa 10 kapljic tinkture na vodi) vpliva zdravilno pri motnjah v želodcu. V prah stolčeni listi (trikrat dnevno po eno konico noža) služijo prav dobro proti božjasti. Sok od pomaranč je dobro sredstvo proti mrzlici. Slabo prebavo ozdraviš, če delj, časa uživaš vsak dan na tešče po eno pomarančo.
Postrešni natresek |(lat sempervivum teetorum) ah ušesnik, strešnik se nahaja po zidovju, strehah in skalah. Je to trpežna rastlina z rožico iz debelih, mesnatih listov, ki imajo na koncu ost. Iz sredine se dviga z luskastimi listi pokrito cvetno steblo, ki se končuje s pakebulom. Cvete od julija do avgusta zvezdasto — rožnato rdeče. Liste nabiraj poleti. Caj (od 2 do 3 listov vsako uro po eno polno jedilno žlico) učinkuje izborno proti želodčnim tvorom, krvavi griži, preobilni menstruaciji in krvotoku. Sok se pa uporablja proti oteklinam, šenu in vnetju grla.
Nemška perunika (lat. iris germanica) ali petelinov rep se nahaja divja po suhih skalah, podivjana tudi po obzidju in mejah vinogradov. Cvete od konca aprila do začetka junija. Cveti so vijoličasti. Korenine se nabirajo jeseni. Cveti so prijetnega vonja ter močnega, grenkastosladkega okusa. Caj iz razrezane korenine je znano znamenito sredstvo proti vodenici. Otrokom dajemo posušeno korenino, da jo grizejo, da jim laže zrasejo zobje.
Jauna tribuna
Srednješolske plav
Tudi iaz sem nekakšen spo tnik. oa me je res zanimalo kai zmorejo naši srednješolci. Torei sem se prejšnjo nedjl.o na. potil na Ilirijo, da bi si cgtedat na ast e oči plavalne tekme športn:k .v-srednješol-cev. Res. užitek *ie gledati tropi zagore ih teles, zbranih, da pomeri i o svoie moči v športnem in viteškem tekm vanju. Da. z estetskega stališča že — toda kuj. ko je pa vse to nemoralno! Pomislite, ljudje so tu, ki se kopljejo, a so še drugi ki so prišli gledat svoia ljubljenčke, t; oa ua-stooaio tako nem ralno — v kopalnih zbirkah! Pa še marsikaj ie vredno Dripom-be. Pomislite, na istih progah, kjer so nrei plavali fantje, plavaio malo kasneie dekleta. In to v kopalnih oblekah! Na vsak nnčin. srednješolcem se mora preoovedati sleherno športno udeistvovanie. Dredvsem pa kopanie — razen doma v banji oa Je to v dostojni obleki!! Da zna človek p'a-vati, se ie že večkrat pokaralo za koristno in če ie v ta namen v Liubliani tudi plavalna 5oJa. ie to hvale vredno Le to ie strašno da se tu poučujejo plavania istočasno dekleta in fantje — pa-don — otro-
»ovski
Zmede in strogi ukrepi, ki jih doživljamo zadnji čas v zadevah prehrane, so občutno prizadejati tudi pekovsko stroko, a posebej še naš pekovske pomočnike. Resna nevarnost grozi, da bo večje število mojstrov zaprlo ali vsaj znatno skrčilo svoje obrate, kar bi pomenilo usodno povečanje brezposelnosti. Nova uredba, ki je odpravila nočno delo na ta način, da je dovoiila obratovanje pekarn šele od 4. zjutraj, .2 velikemu številu pekovskih mojstrov odvzela možnost, da bi izdelovali finejše pecivo, ki se edino sme prodajati istega dne, ko pride iz peči. V splošnem je treba reči, da Ljubljano zalagajo s kruhom predvsem manjši obrati, saj je večjih pekarn v mestu samo kakšnih pet. Pretežni del pomočnikov, ki jih je vseh skupaj okrog 200 v Ljubljani, je zaposlen po manjših obratovalnicah. Vsi ti zdaj s strahom in skrbjo gledajo v bodočnost.
Kruh je glavno živilo širokih ljudskih plasti, a kadar kruh pride v krizo, je ogrožen najprej obstanek delavcev pekovske stroke. Zdi se nam pa, da takšna
ci. Ampak to je — nemoralno. Zato smo pa sklenili predložiti naslednje, da bi se morala pri srednješolcih povzdignila:
1.	Kopanje nai bo dovoljeno samo doma v banji ali pa v ločenih kopališčih.
2.	Prepove naj se sleherni skupni nastop srednješolk in srednješolcev, na katerikoli prireditvi in pri katerikolem društvu.
3.	Srednješolke in srednješolci nai se v ločenih skupinah pod strogim nadzorstvom vedi i o na sprehod, da se ne bodo sami sprehajali po Tivoliju v dvoje.
Čudno, da nekateri strogo katoMški starši dopuščajo svojim sinovom, da natc-r,a;o na tako nemoralni prireditvi. Pa tudi neki ljubljanski katoliški klub ima sv -jo plavalno sekcijo, v kateri se udeistvie kolikor mi ie znano, tudi mladina ženskega spola. Tam se pa nihče ne zgraža.
Potem pa še ligaške plavalne tekme Prav tako so nastopali skuoai fantie ':n dekleta, pa mislim, da zaradi tega ni nihče zardel, in čudno, tudi strogi »Slovenec« ie poslal tja svojega poročevalca, pa se ni nohujšal. Pregovor pravi: »Č stem" ie čisto«.	Študent
e pritožujejo
vprašanja ne spadajo v ozki okvir stanovskih razpravljanj, temveč se tičejo naroda kot celote. Zato bi bila tudi dolžnost takšnih instanc, kakor so mestni magistrat, banska uprava in državna oblast, da z učinkovitimi sredstvi posežejo vmes. Zlasti občine bi morale, če jim je.kaj do tega, da bi bile v resnici neposredne predstavnice naroda, kot resen regulator posegati na trg in smotrno uravnavati gibanje cen. O tem ni treba še posebej razpravljati, da je kruh pri nas, v pretežno agrarni državi, nesorazmerno predrag. Vsi, ki posredujejo med proizvajalcem-kmetom in konsumentom, imajo priliko velikih zaslužkov na škodo naroda kot celote. Mestna občina bi izvršila v resnici dobro delo. če bi v tem času, ko širokim množicam grozi resna nevarnost gladu, v svoji režiji odprla pekarno, v kateri bi po lastnih cenah pekla ljudski kruh. S tem bi mestna občina z enim zamahom rešila dvoje perečih vprašanj: siromašnim ljudem bi pomagala v največji stiski, pekovske pomočnike pa bi rešila neprestane skrbi za i obstoj.	Eden za vse.
Dva um&m popravka
Jamarji s&aše dobe
Na U članek, ki smo ga objavili pod tem naslovom, smo prejeli z mestnega poglavarstva naslednje pojasnilo:
Barake za mestno klavnico so bile zgrajene za zasilna bivališča takoj po zadnji svetovni vojni, ko je bilo pomanjkanje stanovanj najbolj občutno. Stoje torej že svojih dvajset let in so svojemu namenu v bistvu že zdavnaj odslužile. V r. i h prebivajo pač najbednejši, ki bi se pa kljub temu dejstvu mogli že pobrigati za primernejše bivališče. Lesene barake su od starosti že tako preperele, da se utegnejo vsak čas zrušiti na glave prebivalcev. Poleg tega so polne mrčesa in spi oh ne ustrezajo niti najosnovnejšim zahtevam higiene. Zaradi tega je mestni fizika t že večkrat zahteval, da se prebivalci izselijo, barake pa zažgo. Kakor barake same zaradi svoje nehigieničnosti groze okužiti sosesko, tako vzbuja nemorala njenih prebivalcev ogorčenje sosedov, ki čim dalje odločneje zahtevajo, da se prebivalci odselijo. Na utemeljene pritožbe o nemoralnem življenju barakarjev ter z ozirom na obupno stanje barak samih je mestna občina že pred časom sklenila, da barakarje preseli, barake pa uniči, toda vprašanje, kam s stanovalci, je bilo doslej vselej tisto, ki je izvršitev sklepa odložilo. Kajti med prebivalci teh barak niso samo taki, ki so padli v najhujšo bedo zaradi onemoglosti ali sploh delanezmožno-sti, ampak so med njimi tudi delomržneži, ki izrabljajo dobrodelnost raznih ustanov in dobrosrčnost posameznikov in ki se nočejo ozreti po zaslužku in s tem omo-
aka uprava ▼ ta namen potreben kredit
O tem je bil obveščen tudi Božovski Henrik, ko je že nekoč prej prosil podpore, kakor tudi njegova hči, ki je takisto prosila za podporo. Kljub temu je Božovski Henrik dne 16. avgusta 1940 ponovno prosil pri mestnem socialno-političnem oddelku podpore, dasi mu je bilo znano, da bi se moral obrniti na drug naslov. Pristojni okrajni načelnik, ki mu ni bilo znano, da je prosilec tuj državljan, je njegovo prošnjo res priporočil ter predlagal, da se mu podeli stalna mesečna podpora po 100 din, pripominjamo pa, da mu je hotel pomagati še izdatneje, t j. izposlo-vati njegov sprejem v mestno zavetišče za onemogle, česar pa Božovski ni hotel in je vztrajal pri podelitvi denarne podpore. Mestna občina ljubljanska izda letno v socialne namene blizu 8 milijonov din, uradništvo socialno-političnega oddelka ima z lajšanjem bede polne roke dela in skuša vsakomur, ki je podpore potreben, čim prej in izdatneje pomagati,
pri tem pa je treba veliko previdnosti ln
poizvedb, kajti predvsem se deli podpora domačinom, v Ljubljano pristojnim. Za vse svoje ogromno in nadvse požrtvovalno delo pa bi zaslužila mestna občina in uradništvo podpore javnosti, nikakor pa ne neutemeljenih napadov.
Rade volje prinašamo popravka, ker razen dejstev, ki jih je mestna občina hotela raztolmačiti javnosti, uradno priznava še naslednje stvari:
1. da v naši beli Ljubljani žive ljudje v barakah, ki so polne mrčesa in ne ustrezajo niti najosnovnejšim zahtevam higiene; • " • » (viVm v ' h 1 { '
2. da mestni socialno-politični urad ne more rešiti prošnje za podporo niti v najnujnejšem primeru — takšen primer je brez dvoma Božovski Henrik s svojo smrtjo podal — v štirih dneh.
gočiti, da si najdejo boljše bivališče od razpadajočih barak. Stanje barak pa postaja vedno bolj obupno in nevzdržno, pritožbe nad barakarji se čedalje bolj množe, tako da je postala rešitev vprašanja tako pereča, da se ne da več odlagati. Zato je mestna občina končno sklenila, da barakarje izseli, barake pa požge. Tiste stanovalce, ki so res nezmožni, da bi se sami preživljali, bo spravila v zavetišča. Ostali pa, ki še lahko primejo za delo, se bodo pač morali ozreti po zaslužku. s katerim si bodo mogli najeti drugod skromno stanovanje, ki pa bo pri vsej skromnosti neprimerno bolj zdravo od sedanjega v preperelih barakah, polnih mrčesa in nehigiene.
CMas iz groba
Na članek, ki smo ga objavili pod tem naslovom 16. t m., smo prejeli z mestnega poglavarstva naslednje pojasnilo:
Mestni socialno-politični oddelek je prejel prošnjo Božovskega Henrika dne 17. i avgusta 1940. Tudi v primeru, da bi urad posloval še tako hitro, njegove prošnje do 20. avgusta 1940, ko je umrl, t j. v štirih dneh, ne bi mogel rešiti. Sicer pa je bil Božovski Henrik italijanski državljan in kot tak ni bil upravičen prejeti podpore iz sredstev mestnega socialnega skrbstva. Do konca leta 1938. je delila mestna ob- ' čina podpore tudi tujim državljanom in ji je v ta namen izdane zneske povračala iz svojih sredstev kr. banska uprava v Ljubljani. Toda banska uprava je koncem 1. 1938. obvestila mestno občino, da podpor, izdanih tujim državljanom, ne bo več povračala ter ji naročila, naj odtlej napoti prosilce, ki niso naši državljani, na Karitativno zvezo, kateri nakazuje ban-
Več uvidevnosti — mani birokratizma!
Vsa teža današnjih razmer nam je ob-visela na plečih. Z vso resničnostjo nas pritiska k tlom in ni mogoče reči, kdo bo pod njo omagal in komu bo prizanesla. Ni nevarna samo delavcu in kmetu; tudi obrtnik jo občuti, uradnik in nameščenec in v nemali meri tudi trgovec. Izjeme so oa sile redke.
V času, ki je s seboj prinesel tegobe v tej ali oni obliki, se dramijo zdrave organizacije. Za svoje pripadnike se potegnejo pred javnostjo in merodajnlmi s prošnjo in zahtevo, za pomoč in omiljenje težavnega položaja. Res smo lahko opazili vse večjo aktivnost teh združenj, usmerjeno skoraj izključno k namenu: čim uspešneje zagovarjati upravičene in utemeljene zahteve članstva. V vsem vem prizadevanju ni bilo mogoče prezreti velikega razumevanja oblasti, ki sicer niso vedno o pravem času, vendar dosledno skušale z raznimi ukrepi odpomoči vsaj najhujšim težavam. Zlasti odločno se je zavzelo za ubogo paro časopisje, ker so to terjale izredne prilike in bodo terjale še in še ...
Vendar izgleda, da imamo izjemne ustanove, ki se tega nikakor nočejo zavedati. Ustanove, ki bi bile naravnost dolžne celo kot prve zapopasti kočljivi položaj naroda, kajti so njih obstoj, delo in imetje od njega neposredno odvisni — namreč zavarovalnice.
Vsakdo pozna način njih poslovanja ln njihov namen. O prednostih ln dobrinah zavarovanja človeka še posebej pouče zastopniki in poverjeniki teh ustanov. Vse kaže, da so te dobre strani spoznali že najpreprostejši med ljudstvom, saj bi težko našli posestnika še tako skromnega imetja, ki bi si lastnine ne zavaroval za primer nesreče. To je malone dolžnost. Od tega imetja je najpogosteje odvisen njegov in obstoj njegove družine.
Povsem drugačna je ta stvar z življenjskimi odnosno nezgodnimi zavarovanji. Ta zavarovanec nekako nalaga denar kakor n. pr. v hranilnici, le pod drugačnimi, pestrejšimi pogoji. Toda medtem, ko je zavarovanje premičnega ali nepremičnega imetja skoraj neodložljivo, je osebno zavarovanje previdnostni ukrep, način šted-nje, ki si ga lahko privošči samo oni, ka-
teremu življenjski standard ne upepeli vseh dohodkov. No, ne more se reči, da bi teh bilo malo. Zavodi so se potrudili, da se je njih število večalo iz dneva v dan. Gibčni zastopniki postrežejo radi in ne-vabljeni z vsemi dobrinami zavarovanja, previdno zamolče le dvomljive odstavke v pogodbah, zaradi katerih bi utegnil človek pomišljati. Brezpogojno je običajno določen rok enoletnega plačevanja, ne glede na življenjske prilike.
Te življenjske prilike so se na primer ravno sedaj obupno poslabšale. Odveč bi bilo o tem še govoriti. Toda opozoriti je treba vsekakor, da je podražitev — izražena v odstotkih danes dosegla povsem drugačno številko od začetnih 25 in 30%. So med življenjskimi potrebščinami take. ki jim je cena poskočila za 100 150 ln nekaterim celo za 200%. Ako se takemu stanju pritakne še jesen — letni čas. ki že sam zahteva potrojenje običajnih stroškov: za šolo, kurjavo, zimsko obutev, obleko itd. — bi oplašilo človeka računanje tudi s sorazmerno visokimi prejemki Toda ti prejemki vendar še niso urejeni!
Stiska v tej obliki črta vse izredne — in ne samo te — vendar v prvi vrsti izredne izdatke. Sem spada kajpada osebno zavarovanje. Marsikdo je že vplačal nekaj stotakov. drugi z višjo premijo celo tisočakov. Nad vse je žal temu in onemu, ker jih je tako rekoč podaril zavodu, ne da bi mu kaj hasnili. Porodi se celo majhno upanje v uvidevnost ustanove ln delno povrnitev tega denarja, potem ko je zavarovanje odpovedano.
In zavarovalnica?
Ugledna ustvanova odgovori s tožbo! To naj bi bilo nekakšno priporočilo za bodoče boljše čase!
Mnenja smo, da bi morale zavarovalnice napram svojim zavarovancem, ki jim nedvomno največ pripomorejo do ogromnega premoženja in lepih palač, pokazati več razumevanja in se poslužitl bolj človeškega načina postopanja — zlasti dandanes. Niso samo oni dolžni boriti se za zboljšanje razmer. Birokratsko stališče nekaterih Izrazito pridobitnih ustanov je prispevek k poslabšanju itak težavnega stanja.
Nov smrtni greh
Zahotelo se mi je tistih pogledov po vinogradih, ki s svojo prostranostjo in odmaknjenostjo od prometnega sveta ustvar jajo videz, ko da so deželica zase — deželica, ki je zlasti ob nedeljah tako sama s seboj in vsa v prirodnem izrazu zadovoljnega žitja, da popotnika, ki zna gledati in čutiti s prirodo, zaobjema blagodejna spokojnost. V dušo se naseli blaženi mir, ki ga moti samo strah pred trenutkom, ko moraš spet prestopiti, nadaljevati pot in s tem pregnati iz sebe ta čudoviti dušni mir, ki je pokrajina sama.
V skrite Jerenge. Padeže in Zapadeže sem šel. Mimo prostranih gozdov in vinogradov — polja ni bilo videti nikjer --sem prišel v čužnjo vas. »Od česa neki tu žive ljudje?« sem se vprašal. Vinogradi in pokrajina ti povedo, da trdo delajo noč in dan, da pomagajo drug drugemu, da pridelajo grozdja, ki jim da nekaj izkupička, ki mera zadoščati za vse. Skromni so ti ljudje, da, za današnje čase preskromni. Toda letos jih je šiba božja hudo udarila; vinogradi so prazni. Vse delo je bilo zaman, vsa sredstva za dobro rast in zdravje trt in grozdja so bila vržena proč; izkupička ne bo
"Kaj bo? Kaj bo?« se sprašujejo premnogi vinogradniki.
Hudo žejen, zakaj pitne vode v teh krajih ni, stopim v razpokano koio, pa povprašam še mladega gospodarja, ali ima kaj mokrega v k.eti. Ko odlaša z odgovorom, mu dam hitro pobudo z zagotovilom, da ga bom rad dobro plačal. Toda mož začne tožiti, namesto cdgcvora:
»Hudo je z vinom. Naš kruh je in naša voda. Nič ne borno letos pridelali. Vsi se sprašujemo, kako bomo prihodnje leto delali, ko ne bo ne zajtrka ne malic, sama
bolna deževnica bo tekla. Saj bi kaj drugega nasadili, kar ne bi bilo tako občutljivo, pa kaj, ko rase samo trta na tej naši zemlji.«
»Berem, da bodo vinogradnikom pomagali«, sem skušal pregnati njegovo črnogledost, saj časopisi se zelo zavzemajo za vas.«
»Nič ne rečem, saj voljo imajo. Pa kaj, Ko ne poznajo vinogradniškega dela, niti vinogradniških krajev tisti, ki bi nam hoteli pomagati. Poglejte,« je začel razlagati mož, »kako razumejo oblasti težave in potrebe vinogradnika, še od lastnega pridelka pravijo, bomo morali plačevati državno in občinsko trošarino. Na vsako osebo družine bodo pustili samo 100 litrov na leto prostega, če pa ima kdo številnejšo družino, pa samo 50 litrov, tedaj še manj ko duhovnikom za mašno vino, zakaj tem so priznali za vsakega duhovnika po 100 litrov na leto. Kaj pa je nam na dan in na osebo 3 litre vina, ko nam je za kruh in vodo! Vidite, oblast tega ne more razumeti, pa tudi tega ne, da nilv a ne mara iti delati v vinograd, če ve, da ne bo dobil vina za priboljšek. Pa tudi tega ne vedo, da delavec malo dela opravi v žeji ali pa če pije gnilo deževnico. Gnila voda ne da volje do dela niti moči. Kje pa naj zdaj vzamem denar, da bom še trošarino plačeval, saj niti koruze nisem mogel kupiti, ko so jo za revne kmete prodajali po 160 din za stot.
Tedaj je vstopila mlajša žena s tremi deklicami. Prišla je po živež, ki si ga je prislužila z delom v vinogradu. Gospodinja, ki je ves čas mirno sedela ob možu in ni nič spregovorila, je vstala in odšla. Kmalu se je vrnila s čajno stročjega fižola in krompirja. Dejala je ženi:
»Na Treza, za nekaj časa bo že!«
»Za nekaj časa?« jo začudeno vpraša ln pogleda- »še danes bi bilo po vsem tem,
Katallna Karadlfeva, zvezda iz Budimpešte
Njeno prvo veliko delo »Umirajoča pomlad" ji je odprlo pot v svet
Budimpešta kot središče madžarske filmske umetnosti je mnogo doprinesla k visokemu kulturnemu nivoju evropskega fi;ma. V budimpestar.skih ateljejih so nastajali leto za letom krasni fiimi, ki smo jih v Ljubljani videli po večini v nemških verzijah. Naša publika pozna in čisla danes mnogo filmskih veiičin, igralcev, komponistov, režiserjev, ki so po rodu Madžari, ki jih je pa videla in spoznavala doslej le iz nemških filmov. Spomnimo se le Szoke Szakaia, Ernesta Verebesa, Francisko Gaal, Gito Alpar, Mariko Rokk, režiserja Gezo Boivaryja, skladatelja Pau-la Abrahama itd.
Tako so Madžari ustvarili z izkušenimi močmi nekaj filmskih umetnin, ki so šle preko meja madžarske države ter so bile predvajane v inozemstvu v originalu. Eno takih filmskih del je »Umirajoča pomlad« po znanem Zilahyjevem romanu. V tem filmu, ki je bil celih 8 mesecev v originalu predvajan v Parizu, bomo spoznali novo madžarsko mlado filmsko zvezdo Katalin Karadijevo. Nenadno se je pojavila, na budimpeštanaskem teatrskem odru je nastopila prvič in kmalu so jo kritiki in publika razglasili za največjo madžarsko umetnico. Sam pisatelj Lajos Zilahy jo je naprosil, da prevzame glavno vlogo v filmu. ki je delan po njegovem romanu. Ka-talina Karadijeva je rojena v Budimpešti leta 1918. ter se je prvotno pripravljala za pisateljski in pesniški poklic. Danes je ena prvih budimpeštanskih igralk. Njen partner v filmu »Umirajoča pomlad« je Javor Pal. Javor je prišel iz Arada v Budimpešto, kjer je dovršil igralsko akademijo. Potem se je vrnil v Arad, kjer je prvotno nastopal v manjših vlogah, dokler niso postali na nadarjenega igralca pozorni filmski in gledališki režiserji. Pri-
če bi jim vse skuhala, pa še ne vem, ali bi bil dedec tudi sit, m.ar ne?« je s trudnim nasmeškom vprašala svoja dekletca, ki =o se sramežljivo namuznila češ: Mama, ti že veš.
Tako sem lahko presodil, da so otroci malokdaj siti, dcbieja pa gotovo nikoii Iz nahrbtnika sem vz&l štruco rženega kruha in prekaiensh reberc, odrezal tri kose krulia in tri reberca, pa dal deklicam, ki so hudo sramežljivo stegnile roke po kruhu in mesu.
»Lepo zahvalite gospoda,« jih je pouči-' 'a, mati.
»Boga, bora!« sern odvrnil hvalo sebi.
»Nič jim še ni vrgel,« je dejala malce zagrenjeno. Sodil sem, da mora biti ženica težko preizkušena.
»Imate sarro te tri?z jo vprašam.
»Samo — pravite?« se začudi kakor da ni razumela mojega vprašana, potem pa dostavi: »Ja. a"i ni to dovolj velika pregreha. že zclr i jih nimam s čem nasititi, le kaj bo na zimo!«
»Mati, nič se ne bojte! Pomagali bodo. Ne bo tako hudo, k"kar mislite- Le v boga 33upajte « sem jo bodril.
»Saj piavim, da mi ni še nič vrgel. O, če bi jaz to znala, kar znam zdaj, bi me ne tsžil smrtni greh, da sem Ji nakopala otroke in jim dala lakoto namesto mladosti. Nekoč je bil greh, če je bila žena nalašč brez otrok, zdaj pa vem, da je smrtni greh, če jih imamo tiste žene, ki jim nimamo dati kaj jssti. Ali ni res tako?« me je vprašala.
Pa čakala je zaman moje pritrditve, zakaj njena razlaga me je osupnila in porazita.
Poslovil sem se in mahnil čez Rlejč vrh mimo žganjarja v Lakenc, od tam pa domov. Vso pot sem Zrazmišljal o tem.
Ln.
šel je nazaj v Budimpešto in do danes
je nastopil že v kakih 50 filmih.
»Umirajoča pomlad« je ne samo kot roman, ki je bil preveden skoraj v vse evropske jezike, temveč tudi kot film nepozabna umetnina. V naši državi je žel film v Beogradu, Zagrebu, Splitu in drugod ogromen uspeh in šele s tem filmom je publika spoznala, da imajo tudi Madžari nekaj filmov, ki se lahko merijo z umetninami drugih narodov.
Foftoamater
V	zadnji številki
„l*iiotooiatter"
govori F. Kundig, predsednik letošnje 3. razstave planinske fotograiske umetnosti v Bernu, o prednosti kamer malega formata za snemanje v gorah in pravi:
»Takrat, ko smo v pomi mladi moči vsako nedeljo zahajali v naše ljube gore, bi morali imeti taksno malo kamero! Koliko posnetkov bi bili prinašali domov! Namesto tega smo vlekli s seboj težke ne-stvore, šiediti smo morali z dragocenim negativnim tvorivom. Vsak posnetek smo natančno proučevati, zato pa je bil tudi vsak posnetek zadetek!
Bila je trda šoia, toda danes nam prihaja prav. Vsak imetnik male kamere bi moral po sili deiati nekaj časa s kamero na medlico, preden bi mu smeli malo kamero sploh izročiti!
Danes v gorah toliko fotografirajo, in vendar je uspeh, kar se tiče dobrih slik, majhen Tega pa ni kriva mala kamera, čeprav ji to krivdo pripisujejo vsakovrstni ljudje, ki ž njo sami nikoii niso deiali. Napako moramo iskati povsem drugje, bodimo odkritosrčni m pošteni!«
Izvajanje uglednega švicarskega fotografa veljajo z istimi besedami za vsako drugo motivno področje, ne samo za planinsko fotografijo. V skrivnosti slikovne kompozicije, ki je poieg solidne tehnike in tehtne vsebine temeljna vrednota vsakega fotografskega dela, ki hoče biti umetniško zrelo, z malo kamero ne moremo aktivno prodirati, kvečjemu z malo zrcalno kamero. Na razvojni poti stremijivega amaterja bi morala stati nabava male kamere brez mediice ali zrcalne naprave, šele tam, kjer se začetnik spreminja v na-prednika — ali še bolje naprednik v mojstra. Običajna praksa ta naravni red prevrača in potem se ljudje čudijo, ko ne morejo z malo kamero, ki jih je veljala morda toliko tisočakov, nikamor naprej ter izgubljajo zaupanje vase in v fotografijo!
V	nasprotju z novejšim naziranjean
da je treba negative malega formata razvijati rajši briljantno, ker pri povečava-nju tonski obseg itak uplahne, se zavzema znani strokovnjak malega formata Curt Emmermann v isti številki »Photo-blatter« za mehko, harmonično razvijanje malih negativov. Svoje stališče zagovarja z vrsto prav dobrih razlogov med katerimi bi navedli zlasti tega:
Mehko razviti negativi zahtevajo pri po-večavanju seveda trših papirjev in tem papirjem očitajo, da podajajo praske in druge takšne pojave v negativu razloč-neje nego mehki papirji To je res, toda s skrbno izdelavo negativov, ki je itak pogoj za vsako resno delo, so nedostatki te vrste redki. Zavedati pa se moramo tudi tega, da je praska končno tudi detajl v negativu, čeprav nezaželjen. Ce mehak papir prasko odpravi, odpravi obenem tudi druge fine podrobnosti v risbi! Tu je tudi vzrok, da daje kombinacija mehkega negativa s krepkim papirjem ostrejše slike nego kombinacija briljantnega negativa z mehkim papirjem!
Izrabljeni razvijalci
dajejo na papirjih zelenkaste tone, ki niso baš prijetni. Tudi razvijalci z mnogo kalijevega bromida dajejo takšne tone. Ker pri delu z izrabljenim razvijalcem vrhu tega nimamo nobene prave opore, da bi ocenili, kdaj je papir zadosti razvit, je pametneje, da svoje razvijalce za papirje večkrat obnovimo.
Še en razlog,
da bomo uporabljali za ustaljevanje negativov in papirjev ločene fiksirne kopeli: Večina negativov je proti obstreti zaščitena s plastjo, ki se v ustaljevalcu raztopi in preide vanj kot skoraj brezbarvna spojina. Ce potem ustaljujemo papirje v takšni kopeli, se lahko zgodi, da nam snovi iz zaščitne plasti proti obstreti papir malo pobarvajo!
Če ima zaklop samosprožilec
in delamo posnetke z daljšim momentom iz roke, tedaj je priporočljivo, da zaklop sprožimo s tem samosprožilcem, ker imamo na ta način možnost, da držimo kamero z obema rokama mirno in samosprožilec kamere tudi ne strese, kakor bi jo utegnil prst Seveda pa niso vsi motivi takšni, da bi lahko počakali, da se samosprožilec izteče.
Pri predvajanju diapozitivov v naravnih barvali
upoštevajmo, da učinkuje topla barva • kontrastom do mrzle barve še topleje, S kontrastom do tople pa hladneje. Ta pojav velja celo tedaj, če si ne kontrastirata obe barvi istočasno, temveč s časovnim presledkom Ce predvajamo n. pr. po posnetku pokrajine s toplimi, rdečkastimi toni posnetek pokrajine z mnogo zelenja, bo učinkovalo to zelenje močneje, a tudi hladneje in če cika posnetek na modro, se bo ojačilo tudi to cikanje. Ce smo pa pred posnetkom zelene pokrajine predvajali sliko z mnogo modrine bo učinkovala zelena pokrajina topleje in modra primes se bo v njej oslabila. Sončni zaton z ža-rečimi rdečimi barvami bo po zeleni p»> krajini učinkoval nenaravno jarko, po posnetku jesenske pokrajine ali podobnega motiva s toplimi toni, bo učinkoval mirneje. Vse to je treba premisliti, preden sestavimo serijo diapozitivov za kakšno predvajanje. Temni premori med poedi-nimi posnetki izločajo učinek kontrasta in so za to pogostoma najpreprostejši pripomočki, da se škodljivih kontrastnih učinkov izognemo. Predvajanje brez presledka lz estetskih razlogov torej ni vedno dobro.
Preseljevanje narodov v današnjih dneh
Pred prodirajoče nemško vojsko je bežalo 6 milijonov Francozov, Nizozemcev in Belgijcev na jug, kar predstavlja največje ljudsko preseljevanje modernega časa
vrsto gospodarskih panog, ki so prej dajale kruha narodu, uničila. Francija 8t zdaj
Kadar se srečata vojska in človek iz vasi
na vso moč prizadeva, da bi ustvarila novo gospodarsko ravnovesje. V gospodarskem načrtu Petainove vlade je kmetijstvu odmerjen pomembnejši delež naproti industriji. Poslej ne bo več mogoč beg z zemlje v mesto, ki je bil tako značilen za razvoj dodanašnje Francije, geslu »retour k la terre« bo odprt popoln razmah.
Pojav begunstva, ki je prinesel narodu toliko trpljenja, je rodil tudi dobro posledico, da si je vlada nadela kot eno prvih dolžnosti izvedbo velikopotezne kolonizacije.
O izumih in izumiteljih
Poraz, ki ga je Francija doživela v sedanji vojni, je prinesel posledice, ki segajo daleč preko običajnih vojnih operacij in prizadevajo najširše množice civilnega prebivalstva. Zlom francoske armade ni samo prebivalce mest in vasi, v katere so vkorakal« nemške čete. pognal na cesto, temveč je razširil paniko v najbolj oddaljene predele države. Ko je Italija Franciji napovedala vojno, je tudi del prebivalstva iz jugovzhodnih departementov in lz krajev ob Sredozemskem morju zapustil svoja bivališča. Tako je kakšnim 20 departemen-tom Osrednje Francije in pa ozemlju ob Pirenejih pripadla naloga, da vsem tem množicam nudijo zavetje.
Uradni pooatki, ki jih je nedavno objavila francoska vlada, pričajo, da predstavlja beg francoskega civilnega prebivalstva največje ljudsko gibanje našega časa. V nekaj dneh je bežalo okrog 4 milijone Francozov s severa in juga v varnejše okraje, v katerih pa je bilo do takrat že kakšna 2 milijona beguncev iz Belgije in Nizozemske. Samo 8 departementov Osrednje Francije je sprejelo skoraj 2 milijona beguncev pod streho, cia je njih prebivalstvo čez noč zraslo od 2 na 4 milijone. Drugi tok beguncev je bil usmerjen v obmejne okraje pod Pireneji. v katerih je prebivalstvo prav tako poskočilo od 1 in pol na 2 milijona duš.
Lahko si predstavljamo bedo in trpljenje ljudi, ki so po zlomu domovine izgubili svoje' domove, svoje imetje, a mnogi izmed njih tudi svoje družine. Razume se, da socialni aparat v okrajih, v katerih so milijoni beguncev iskali zavetja, ni bil izlepa kos nalogam, ki jih je tolikšna stiska naroda stavila nanj. Tisoči in tisoči Francozov, ki so prej nekaj veljali in nekaj premogli, so čez noč zdrknili v naj-bednejži življenjski standard. Na drugi strani pa je treba pohvaliti dobro voljo prebivalstva v teh krajih, ki si je na vso moč prizadevalo, da nesrečnim rojakom čim bolj olajša trpljenje. Kljub vsem težavam, ki so jih morala oblastva premagati in s katerimi se Se vedno bore, je naselitev beguncev sorazmerno potekla v redu tn na srečo se nikjer niso pojavile epidemije, ki sicer zmerom v takih primerih spremljajo ljudi.
*Že pred dvema mesecema pa je francoska vtada v sporazumu z nemškimi voja-
škimi oblastmi začela z repatriacijo beguncev. V času od 20. julija do 25. avgusta se je vrnilo 1.6 milijona beguncev na svoje domove, med temi 400.000 Belgijcev in Luksemburžanov. Njim je sledilo 2.2 milijona ljudi, a kakor računa francoska vir da, bo repatriacija vseh beguncev končana tja do 15. novembra Poleg velikih transportov, ki se pomikajo po cestah, odpravijo vsak dan do 30 vlakov, ki vračajo begunce domov. Tako se v evakuiranih
[znajti, pomeni prav za prav: odkriti. Iznajdba je torej enaka spoznanju neke stvari, ki je že davno pred odkritjem obstojala. Odkritje ni stvariteljski čin. marveč je plod dolgotrajnega dela in tudi domislice, ki so včasih epohalnega pomen«, ne padejo kar z neba, ampak »o le posledica stop-njema, z opazovanjem in študijem razvijajočega se spoznanja. Torej je iznajdba plod gradeče delavnosti in bistveno pri njej je, da človek iznajde način, metodo, kako doseže odkntic neke stvari, ki sama vendar že obstoji. Tudi matematik Gauss je nekoč vzkliknil: »Rezultat imam, samo ne vem še, na kakšen način ga bom dosegel!«
Tudi v umetnosti bi mogli govoriti o odkritju. Sicer bi res lahko rekli: infmrtezi-malni račun bi odkrili i brez Nevrtona ali Leibniza, toda brez Beethovna bi nikoti ne imeli njegove c-mol simfonije in nikoli bi sama ne nastala, če je ne bi umetnik ustvaril kot nekaj čisto elementarnega Temu lahko pritrdimo, toda obenem smo lahko mnenja, da imamo tudi v muziki opravka z odkritjem. Vzemimo osnovni motiv prvega stavka Beethovnove pete simfonije, ogrom-
Matere in otroci čakajo na postaji, da jih vlak odpelje v zavetje
predelih polagoma drami življenje. Pariz, ki je dne 7. julija štel samo 1.938 milijona prebivalcev, je sredi avgu3ta narasel skoraj na 2 in pol milijona ljudL
A naj se vladni načrt repatriacije Se tako vzorno posreči, je vendar treba računati z dejstvom, da bo vojna in z njo zvezano begunstvo zapustilo v naselitvi francoskega naroda trajno sled za seboj. Vsekakor je veliko število Francozov, ki so se rajši odločili, da ostanejo v nezasedenem pasu, kakor da se vrnejo v svoj domači kraj, ki je ostal zaseden po Nemcih, mnogim pa je povratek prav onemogočen. Vojna in polom francoske armade sta celo
Ljudem, ki so na begu iz svojih domov, so na poti pripravili malico
nega stavka petstotih taktov, ki je obsežen v štirih notah, od katerih prva. g, trikrat identično nastopi. »Tako trka usoda na vrata«, se glasi Beethovnov motto, tonal-no izražen v kombinaciji, ki je obstajala že od večnosti v eni možnih permutacij teh tenov.
Beethoven, pravijo, je ta motiv iznašel. Toda baš tako bi lahko rekli: odkril ga je. Lahko gremo še dalje: ta motiv štirih tonov ni obstajal samo kot nekaj abstraktnega, kot nekaj v matematični formi obstoječega, marveč ga je Beethoven našel v naravi. Czern>, njegov učenec kateremu je mojster marsikaj zarpal glede nastanka svojih del, pripoveduje, da je Beethoven v gozdu od pojočega strnada dobil ta motiv. Toda tudi strnad ga ni iznašel, sploh nobeno živo bitje ne, temveč v materialu, občutljivem za zvok se je objektiviraAo to, česar sploh ni bilo mogoče iznajti, ker je že od nekdaj obstajalo Vsako temo*, Beethovnovo Wagnerievo. Bachovo ali katerokoli lahke grafično predečiš s krivuljo, in kakor gotovo je elipsa že obstajaia pred vso geometrijo, tako tuai lahko trdimo, da je vse muzikalično obstajalo pred kompozicijo in čakalo na odkritje
Pogostokrat mož. o katerem trdimo, da je odkril kako stvar, ni bil dejansko njen odkritelj. Pravijo, da je Benjamin Franklin leta 1752 odkril strelovod V resnici je že šest let prej leipziški profesor W<nkler ta pcjav v svoii razprav-- opasal in teoretično dokazal. Tudi drugih imen. ki bi jim šflo ime odkritelja strelovoda, je polno. Inspiraciji za eksperment s strelovodom lahko sledimo celo v stare rmske čase, kjer sta kralja Numa Pompilius in lullus Hosti-lius delala poizkuse z vremenom. In tudi
Beethoven
stara judovska skrinja zaveze f svetim šotorom je bila baje velik edektričen aparat, nabit z zračno elektriko, tako da bi bila Aron in Mojzes odkritelja teoa pojava.
Nekatera odkritja imenujemo z imenom naključnih odkriteljev, čeprav so jih znanstveno obdelali drugi Nekateri najditelji pa so prvotno hoteli iznajti č'sto kaj drugega nego so nato odkrili v resnici. Kolumb je hotel po zapadni poti odkriti Vzhodno Indijo, odkril je Ameriko. Sem spadata tudi Cawendish m Priestley, ki sta se še oprijemala svoje zmotne ideje o flo-gistonu, ko sta v svojih odkritjih elementov kisika in vodika že deka/ala nasprotno. In tudi Graham Bell je odkril nekaj čisto drugega, nego je prvotno nameraval. Bil je učitelj gluhonemih in poizkušal je zvoke na neki način upodobiti, da bi svojim gojencem tvorjenie glasov napravil um-Ijivo; pri tem pa ga je pot raziskovanja privedla do električneja aparata in na podlagi tega do telefona.
Afrika
V Afriki živijo največji ln najmanjši ljudje, črnci plemena Dinha zrasejo namreč do preko dveh metrov višine, medtem ko so črci Mugro visoki samo 1.20 m.
Pol romana
Koliko besed izgovori človek na dan? Seveda so to izračunali v Ameritci. Človek izgovori na dan približno 20.000 besed! To je polovica srednje velikega romana.
O zlati robidi — in zlati resnici
Cenjeni gospod urednik! V zadnji številki vašega cenjenega lista ste objavili članek »Zelišča — zlato žito naše Suhe Krajine«. Prepričana sem, da boste radevolje objavili tudi kratek komentar k temu članku. Torej:
Res je. da so naši revni ljudje letos prav lepo zaslužili pri nabiranju robide. N; pa res, da bi se morali naši revni ljudje za lepi zaslužek zahvaliti nekemu g. Gromu. Ce že moramo iskati »za-služnika«. ne smeo pozabiti na kitajski čaj. E, kajpada na kitajski čaj! Tega čaja namreč povsod primanjkuje. Tudi v Nemčiji Nemci pa so iznajdljivi. Gruntali so in so tudi pogruntali. Ce že primanjkuje kitajskega čaja, pa ustvarimo domači čaj iz — slovenske robide. Ne bcm trdila sicer, da so dobesedno tako gruntali, kakor sem jaz povedala, ampak tisto je pa le res, da so se že tam-le maja Nemci obrnili... Na koga neki? O. ne na kakega g. Groma, temveč na Kmetijsko družbo v Ljubljani. No, vidite, zdaj smo pa tam. Kmetijska družba je letos v velikem stilu organizirala in izvedla na^nip in prodajo robidovega listja in drugih zelišč. Kar se pa g. Groma tiče. je pribito samo dejstvo, da je lahko gledal sadove neumornega, smotrnega in poštenega dela Kmetijske družbe. O, kako krasno bi se dalo letos zaslužiti pri robidi, če... No, če bi ne bilo vmes te prešmentane Kmetijske družbe. ki je ljudem plačevala tako fantastično visoko ceno ...
St. J.
Banski upravi
Občinska uprava v Kostanjevici je na svoji seji dne 28. aprila uvedla takso na sekanje in prevažanje lesa po občinskih potih, čeprav se les ne bi kupil v občini. Taksa je bila odmerjena na 12—18% nakupne cene hrastovine v hlodih, dočim bi se plačalo 50% manj, če se izvozi les v predelanem stanju, pa bilo to v pragih 10.— din, v rezanem lesu 20.— din. v okroglem stanju 45.— din, pri la. furnir-skih hlodih pa celo 100.— din od 1 m'. Od bukovine in ostalega lesa se plača po vrednosti isti odstotek nakupne cene.
Trgovci z lesom so takoi vložili pritožbo na sresko načelstvo, ki pa še do danes ni ničesar rešilo. Trgovci so bili kupili veliko hrasta od verskega zaklada v Kostanjevici dne 2. januarja t. 1. Ker pa je bil takrat veliki sneg. tega lesa niso mogli izvoziti, zato je ostala večina še v gozdu. Tudi od tega lesa se je morala plačati taksa. Ker prva inštanca doslej še nI rešila pritožb, se stranke tudi niso mogle pritožiti na upravno sodišče v Celju Kdor lesa ni izvozil do konca avgusta, je moral plačati ležarino od vsakega m* v gozdu in še poseben prispevek za cesto.
Prosimo cenjeni naslov, da pojasni to postopanje. Ali je občina upoštevala pravilnik in odmero takse? Zakaj je taksa tako krivično razdeljena, da se plača na isti les v surovem stanju 100% več kakor pa na les, ki se v gozdu samo napol izdela? Zakaj sresko načelstvo ne reši nobene pritožbe? Ali je pravično, da sme takso občina pobirati v tako visoki vsoti, to je 12—18% nakupne cene? Ali trna vsaka občina pravico pobirati takse, ne da bi vprašala strokovnjake, koliko trgovcev sploh vpliva na prodajne cene? Zdaj se bliža druga sezona in trgovci bi vendar radi vedeli, pri čem smo.
Prosimo, da se napravi red ln se določi primerna taksa, če že mora biti, ne pa da vrže ta taksa občini najmanj 100.000 din, to je preko 25% vseh dohodkov.
Lesni trgovci
Za njimi razdejanje, pred njimi pot v nič
orali in mutasti
(Odprto pismo gospodu
Ono nedeljo je šel gospod Janez z bojevniškega shoda in je gredoč srečal svečeni-co modernega paganstva-kulta nagote. Ogledal si jo je natančno od nog do glave, zlasti od nog, ugotovil subjektivni občutek pohujšanja in domov prišedši takoj napisal ostro filipiko zoper svečenico in zoper svet. Ivi se vdaja modernemu pagan-stvu. Izliv tega ogorčenja je pred dobrim tednom tudi res zagledal beii dan v nekem listu, ki poklicno vodi borbo proti pameti in napredku. Da je avtor in duhovni oče tiste mojstrovine res gospod Janez, smemo sklepati po zelo zanesljivih znakih. Njegovo očetovstvo izdajo do ginljivosti primitiven slog, otročja logika, hribovska dikcija in histerična pobožnjaška ihta. Vse to združeno daje njegovim proizvodom oni gorostasno komični priokus, ki je osnovna poteza vsega dejanja in nehanja gospoda Janeza in zaradi katerega je vse njegovo pisanje popolnoma neužitno Ni je menda dobre ln lepe stvari, ki bi se je gospod Janez š? nr bil lotil, todn vsako obravnava s tako izvirne nenadarjenostjo. da dobro stvar ubile s tem ker jo do temelja in za vseli;j osmeši. V dokaz te trditve le en primer: Gospor Janez se na Slovenskem že več ko 30 let bavi in vbada s širjenjem treznosti in abstinence. In glejte! Niti sence uspeh? m dosegel pač pa je to zdravo mise kompromitira; tako zelo. da bo treba spet najmanj 30 let da se nekoliko pozpb: cečst neodoljive komike, ki ga ie temu koristnemu in plemenitemu po-kretu vtisnil gospod -Janez Donkihotstvo namreč ne more' služiti razširjenju dobre ideje.	.
Janezu, ki se zgraža)
Vsak javni nastop gospoda Janeza je bomba, ki v javnosti izziva krohot. Prav nič drugače ni z njegovim zadnjim izpadom proti kultu nagote, le da je to pot prekosil samega sebe. Svečenico modernega paganstva, ki jo je srečal, gredoč z bojevniškega shoda, je gospod Janez opisal z naslednjim lapidarnim stavkom: »Prikradla se je na božjo pot — mislil je bojevniški shod — ženska v kratkih hlačah in z dolgimi golimi bedri.« šolani čitatelj bo imel gotovo intimen užitek nad prelest-no figuro v antitezi: kratke hlače — dolga bedra. Gospodu Janezu se zde, morda čisto upravičeno, dolga bedra posebno nevarna. Ta bedra nam, ubogim in od ure stvarjenja k slabemu nagnjenim grešnikom pošilja na pot sam poglavar gorečega podzemlja, da bi nas izmamil s trnjeve steze kreposti na gladko avtostrado. ki drži v peklensko domovanje stokrat pro-kletega, od vekomaj do vekomaj neprema-ganega in nikoli ne ukročenega rogatega satana, žalostni konec zapeljancev, ki jim pravijo v Kopitarjevi ulici izkoreni-njenci, liberalci, komunisti ali masoni. kakor pač nanese potreba trenutne konjunkture, je splošno znan: V goreči smoli se roštajo vso večnost in še kako leto po vrhu. Te žalostne usode želi gospod Janez ešiti naše dobro ljudstvo.
Gola in dolga ženska bedra motijo gospoda Janeza in mu pohotno migljajo pred očmi v vsem prvem delu njegovega članka. Vznemirja ga celo to, da »se deklice danes oblačijo tako, da so gor do stegen gole.« Gospod Janez s to pritožbo podaja i kPtiičnn sliko svoje hude bolezni. Normal-
nim ljudem, ki imajo .urejeno življenje in zdrave prirodne odnose do drugega spola, gola stegenca nedoraslih šolark niso prav nič nevarna. Vidijo jih, pa jih nekako ne opazijo, ker nimajo po zatrti seksualnosti pokvarjene domišljije. Gospodu Janezu, ki bojuje s satenom neprestan boj brez upa zmage, pa vzbujajo ta nedolžna gola stegenca nedvomno slado,strastne privide in le tako se da pojasniti njegovo ogorčenje. Od stegenc preide gospod Janez v dru-„ ge pokrajine, kier njegova domišljija zasluti izvor greha in pohujšanja. Zapisal je namreč v članku tele besede: »Pobožne ženske hodijo razkazovat svoja gola prsa k obhajilni mizi, po kmetih skoraj prav tako. kakor po mestih.« Ta stavek je tako nedostojen, da ga puščamo brez vsake opazke.
Pred par dnevi je isti list. ki objavlja te blodne, patološke izlive gospoda Janeza, pohvalil pruskega kralja Friderika II., češ. da je kljub svojemu znanemu cinizmu ljubil jezuite in jih cenil kot dobre učitelje. Isti kraljevski cinik je tudi odkril recept, kako se zdravi bolezen, ki toliko prizadene gospodu Janezu. Berlinski lemenatarji so se bili namreč nekoč pritožili z dolgo vlogo zoper nekega trgovca z umetninami, ki je imel v svoji izložbi kipe predstavljajoče golo človeško telo. Vloga je bila pisana v slogu gospoda Janeza: Gola stegna, gola bedra. gola prsa, pohujšanje, nemorala in kar je še slične seksualne hipokri-zije. Pametni krali pa ori rešitvi vloge ni posloval kot najvišji upravni uradnik, nam več je ordiniral kot zdravnik. Zapisal je n? vlo~o s svojo znano grobo stvarnostjo in nepoznavanjem nemškega pravopisa: »Heurathen. heurathen, ihr .!« škoda da se gospod Janez ne more potfužiti tega recepta, na poti so mu razna impedimen-
ta posvečenega značaja. In tako gospod Janez nikoli ne bo zdrav.
Da se vrnemo k dolgim golim bedrom! Gospod Janez se zavzet sprašuje: »Kam bo to prišlo?« in daje takoj odgovor: »Cisto gotovo do — popolne nagote!« Temu dodaja retorično vprašanje: »Ne verjamete?« Ne, gospod Janez, res ne verjamemo. V našem podnebju in pri zemljepisni širini naše dežele ne bo prišlo do tega, kar vam v bujnih formah slika vaša pokveče-na domišljija. Bodite mirni, ne bo mesec dni. pa ne bo več golih beder. V tej zvezi zdaj gospod Janez vplete v svoje klobasa^ nje še gospoda boga in naše praroditelje: »Le zakaj je bog Adamu in Evi prinesel živalsko kožo, naj se pokrijeta!« Kdaj pa je to bilo, gospod Janez? V letopisih dvanajstih židovskih plemen, ki jih nekateri imenujejo sv. pismo stare zaveze, o tem menda ni nič pisančga, dasi je takratni kronist sicer precej natanko popisal tisto afero z jabolkcm in kačo. Toda gospod Janez bo to že bolje vedel, kar verjemimo mu, kajti od tistih dob ženske dosti bolj ljubijo živalske kože kakor pa nagoto in goloto. Taki koži danes pravijo »pelje«, gospod Janez.
V	ostalem pa, gospod Janez, kaj se le toliko vtikate v večno borbo med Gospodom in zavrženim satanom ter njegovi vsemogočnosti vsiljujete svojo bedno pomoč?
V	nekem oeiru pa ima gospod Jane« le
prav. To je tam ko pravi: »Krščanstvo naj prekvasi svet!« Toda tej rešilni pre-kvasitvi nisme nič bližji, ako nam gospod Janez vedno kvasi reč:, ki nimajo ne repa ne glave. Pa nam še obeta: Dalje prihodnjič! Bil bi zabaven, ako bi svoje publicistično pavlihovstvo prenesel nekoliko iz območja svoje hude bolezni. Načela moderne "higiene gospod Janez a svojim ob-
skurantstvom ne bo prevrnil. To pa nam ukazuje: Ne zavijaj se, sleci se, izpostavljaj svojo kožo in svoje golo telo zdravilnim učinkom sonca, zraka in vode! Zdravilne lastnosti teh elementov so namreč prekrasen dar vsevišnje dobrote trpečemu človeštvu. Kdor odklanja te darove, je v sebi ugasil božjo Iskro pameti. Verjemite. gospod Janez, telesna čistost in snaga nista greh zoper to ali ono božjo zapoved« Ona ženska, ki je v kratkih hlačah z dolgimi bedri hodila po božji prirodi, ni grešila, grešil pa je tisti, ki je ta dolga in gola bedra gledal z mesenim poželenjem in n slepimi mislimi.
Pri koncu smo in čitatelj bo nemara vprašal: Kaj pa je z mutastimi psi, ki so omenjeni v naslovu? I. stvar je zelo preprosta. Tako pravi gospod Janez onim do-stojnim ljudem, ki hodijo mimo dolgih golih beder, pa ne zalajajo.
X. T.
V SOLI
Učitelj: »Komu pravimo hinavec, Maksi?«
Maksi: »Tistemu, ki pride z veselim oi>. razom v šolo, gospod učitelj.«
TA PA ZNA
France se je pred kratkim časom oženil. Pa ga vpraša tast:
»No, France, ali si zadovoljen z Ml-ciko?«
»Pa še kako«, mu odvrne France, »saj zna celo iz govejega mesa skuhati svinjsko juho ...«
PRISTNO MLEKO »Koliko mleka vam daje krava na dan?« sTakole kakih pet litrov!« sin koliko jih od teh prodate?« »Devet do deset — kakor j>ridex
Tri nogometne tehrne proti Madžarom
častil remis naših najboljših v Pesti
Včeraj so naši izbrani nogometaši na treh frontah igrali proti Madžarski Uspeh fe bil: ena zmaga, en remis in en poraz
Drugič v osmih dneh so včeraj tri naše državne reprezentance v nogometu odigrale tri mednarodne tekme, kar je za letošnje življenje v nogometu težka naloga. Medtem ko se je to preteklo nedeljo proti Rumunom tudi pokazalo v rezultatu, je bilanca včerajšnjih nastopov že vse bolj aktivna. Častno so rešili svojo nalogo naši najboljši na vročih tleh v Budimpešti, lepo zmago pa jc zabeležila druga garnitura v Beogradu medtem ko je edino poražena mladina v glavnem izgubila po zaslugi pristranskega sodnika. O tekmah samih na kratko naslednje:
Madžarska : Jugoslavija |«n. 4 : 2 (3 : 1)
o— Budimpešta, 29. sept.
V prvi tekmi so nastopili juniorji Madžarske in Jugoslavije. Tekma je bila lepa m zanimiva Madžarom je uspelo premagati mlade Jugoslovene s 4:2 (3:1), kar pa nikakor ne ustreza poteku igre. Juniorji iz Jugoslavije bi po predvedeni igri morali rešiti najmanj neodločen rezultat, toda vsega je kriv slab sodnik Palasti. ki je večkrat oškodoval jugoslovensko moštvo in favoriziral domače. Za Jugoslavijo sta zabila gole desna zveza in Batinič.
Jugoslavija s Madžarska 0 s 0
Potem ko je bila odigrana ta tekma, je publika z največjim zanimanjem čakala na nastop prvih garnitur. Na stadionu se jc zbraio preko 20.000 gledalcev. Ob 15.10 sta se pojaili moštvi Jugoslavije in Madžarske pod vodstvom sodnika Beraneka z Dunaja. Publika je burno pozdravila obe moštvi, godba pa je intonirala madžarsko in jugoslovensko himno. Madžari so v zadnjem hipu spremenili svoje mošto. Tako je namesto Tibanvija II nastopil Kiszeli (FTC). Reprezentanca Jugoslavije je nastopila brez blesiranih igralcev Beloševi-ča in Matekala. Tekma se je končala brez gola 0:0.
Zelo ostra in zanimiva tekma na blatnem teremi Glaser je bil junak dneva. Jugosloveni so se izkazali s požrtvovalno in disciplinirano igro. Najboljši je bil, kakor rečeno. Glaser, ki je pri nekaterih paradah naravnost frapival publiko. Zelo dobri so bili tudi Jazbinšek in Janeš ter Brozovič v obrambi. Fri Madžarih je bil odličen dr. Sarosy. Vse mošto je bilo dobro vigrano, posamezniki so pa izvrstni tehniki in taktiki. Kljub največjim naDorom pa jim ni uspelo zlomiti zidu naše ob-rr-mbe. Madžari sami priznavajo silno požrtvovalnost in voljo našega moštva. Sod-n:k Beranek fe MT —*®rj Madžarom. vr.nr1„r nj n?rir3vj] pogreške.
Tekma se je začela v živahnem tempu.
Naši so takoj v napadu, Madžari pa ta-1 koj za njimi Publika jih silno bodri. Madžari ostro napadajo, toda Glaser je na mestu V 10. min. Lešnik prodre, toda zaradi spolzkega terena pade in žoga je izgubljena. Igra je odprta. Velker dobi žogo. lepo vodi, odda v sredino, toda Ci-mermančič v dobri poziciji pade. Nekaj minut pozneje je Velker spet pri žogi. krasno poda Lešniku, toda ta izgubi žogo.
V drugem polčasu hudi napadi Madžarov. Glaser ima priliko, da ubrani več sigurnih golov. Madžari pridejo v premoč, gostje igrajo preveč defenzivno. Pogrešno je, da 3ta tudi obe zvezi Brozovič in Vuja-dinovlč v obrambi. Pritisk Madžarov je zelo hud. Glaser je zopet zaposlen. Velker uspešno prodre, doda žogo Lešniku, ta pride pred napprotnimi vrati do strela, a žoga gre preko droga. Tako je pokopana lepa šansa našega moštva. Sredi polčasa odprta igra. Kot proti Madžarom, strelja Cimermančic. Velika gneča pred madžarskim golom. Karam bol med Sarosyjem III in Lešnikom, ki hlesiran do konca igre samo statira. Zaradi Brorovičevega foula prosti strel proti Jugoslaviji. Glaser s krasno parado brani udarec. Zadnje četrt u^-e so Madžari spet v premoči, napad se vali za napadom. Vse naše moštvo je v obrambi. Na vsaki strani je padel oo en gol. ki ga pa sodnik ni zaradi offsida priznal
Jugoslavija B : Madžarska B 3 : o (1:0)
Beograd, 29. sept.
Jugoslavija je stala danes pred mnogo težjo nalogo kakor zadnjo nedeljo proti Romuniji, a je vendar zmagala, in to s
V, Izoli v slovenski tigl
precejšnjo razliko golov. Tekma je bila precej živa in temperamentna, čeprav zlasti v prvem polčasu ni bilo posebno lepih kombinacij. Vendar je tekma držala
smt^ m
Amater vodi, Ljubljana druga « zdrsnil navzdol, Olimp Ima prva sive toški
Ljub 'ara 2? septembra
Petič se i* dar e? z.^svkaio prvenstveno kolo v slovenski ligi to pot v zelo slabih vremenskih razmerah in zaraO1 tega spet ob še bol; skromnem zan.mer-;ii občinstva Kakor vsako nedelje smr. tud> a^nes naj-bnh nr'čakcvf}t presenečenje in jih tudi prrčr.kali 7\ pot te bi' /unak a-eva celi •k C)fimp. k ie ucer na svoph tleh. toda č>io zasluženo zmagal nao neoporečnim favoritom enajstorico Kranja it si priboril prvi dve točki v letošnj; ligi Ostala srečanja so se končala z zmagam »boljših«, kar pomeni da so spe' oo dve točki pridobili Amater, Ljubljana in Železničar Med njimi je treb še posebej čestitati Amaterju ki je danes ne samo zabeltž11 rvojo peto zaporedno zmago, temveč obenem zrna ga/ nad močnim jeseniškim mošom z rezultatom. ki mu bo morda še prišel prav, če bodo pri njem morali obenem s točkami štet' tudi gole.
Prvenstvena tabela se po današnjih štirih tekmah ni mnogo spremenila ker je samo Kram zaradi svojega porazf v Celju moral prepustiti tretje mesto mariborskim Želez ničarjem Xjena slika je do prihodnje nedelje naslednja:
Amater	5 5 0 G IS 6 10
Ljubljana	5 4 0 1 lis 10 8
Železničar	5 3 0 2 10 i 6
Kranj	5 2 12 t 10 5
Bratstvo	5 2 0 3 12 17 4
Maribor	5 113 S 14 3
Mars	5 1 0 4 10 13 2
Olimp	5 1 0 4 5 /7 2
Tekmovanje v slovenski ligi se bo nada- ; ljeva!o prihodnjo nedeljo, ko bodo na spo-
redu naslednje tekme: v Trbovljah: Ama-ter-Železničar, v Mariboru: Mar'bor-Mars, v Ljubljani. Ljubijana-Olimp in v Kranju: Kranj-Bratstvo.
O današnjih srečanjih objavljamo naslednja poročila:
Ljubljana : Mars 5 : 3 (3 : 1)
Na razmočenem lgr^iču Ljubljane in ob precejšnjem nalivu st« s.* dat:es sreoa'a v prvenstveni tekrn 1 i u ^' janska ligaša Ljubljana in Mars Sla b- ven? ie b !c najbrž krivo, da je tekma pnvalila na igrišče samo nekaj na 1 300 gledalcev k z -gro obeh moštev niso bil pra\ onsel~n ž-dovoljni Teren je igralcem deiat do.ti preglavic, vendar je bite igia prut; J vahia n je odločnejša enaistcca Ljub -snr w ie imela najboljše moči \ nanadu zasluženo odpravila ambiciozne- Marsov« e
Ljubljani: se zaM-'.pal:: MkiiJ Gomezel. Bertonceh 1 Pupo. ^rrce-r Bonrelj. Smole. Lah Jež. Bertoncelj II, Erber.
Moštvo je zopet nastopile v precej spremenjeni postavi, ki pa se k'ii> rfn»-i igri prvega po"č-isa v splošnem n posebno izkazalo Posebne obia nba i vra anem na čelu je danes imela zelo silab dan Srednja vrsta ie pridno pobijal? nacao v ogenj, zlasti Bonce'1; ie p- Hfjljšerr presš edku uspešno zaigral. V napadu jt b:'l uspešen Lah, pa tud; Berrcnip'i II m Te? sta še uporabna, čeprav jima je pri koncu zmanjkalo moči V splošnem je napar igrat prav
občinstvo v veliki napetosti Publika, ki je je bilo okrog 8000, je imela priliko videti madžarsko moštvo, ki je pokazalo lepe sposobnosti madžarskega nogometa. Madžari so zlasti v igri z glavo prekašali naše. Vsaka visoka žoga je bila njihov pien. Toda Jugosloveni so zaigrali s srcem in tako izvojevali fepo in zasluženo zmago. Celo potem, ko so v drugem poičasu igrali zaradi izključitve Požege samo z 10 igralci, so spravili še dva gola v mrežo
Jugoslavija prevzame takoj pobudo in ima že v prvih minutah tri lepe šanse.
V	20. min. Jugoslavija nekoliko popusti.
V	30. min. reši branilec Požega z outove črte pred praznim golom zelo nevarno situacijo. V 44. min. lepa akcija našega napada. Vratar Madžarov odbije oster strel proti Petroviču, ta odda Cabriču, ki zabije gol.
1:0 ZA JUGOSLAVIJO.
Tudi v drugi polovici je igra zelo živa.
V	13. min. sodnik izključi Požego in naši igrajo samo z desetimi. Kljub temu ne popuste. Cabrič gre iz napada v obrambo.
V	23. min. strelja Cabrič iz precejšnje daljave. Zoga pade direktno pred gol, Savič je na mestu in potisne usnje v gol.
2:0 ZA JUGOSLAVIJO.
Madžari ostro pritiskajo, a naša obramba je trdna in ne popusti. V 35 min. foul na Petroviču v kazenskem prostoru. Sodnik ne žvižga, žogo dobi Savič in postavi končni rezultat
3:0 ZA NAS.
Naše moštvo, ki je bilo razen vratarja Mrkušiča tei branilca Stojiljkoviča in Požege sestavljeno iz igralcev Jugoslavije, je treba pohvaliti že zaradi njegove požrtvovalnosti. Vratar Mrkušič je bil odličen. Požega je Oil slabši branilec od Stojiljkoviča in je precej »kiksal«. V kril-ski vrsti je bi! najboljši Brocič. ki je bil zlasti v drugem polčasu koristen defenzivno. Napad se v prvem polčasu ni prav znašel, pozneje pa je kljub temu. da je bil okrnjen, pokazal lepe poteze proti golu Zmaga Jugoslavije je bila zaslužena.
Madžari so bili tehnično zelo dobri, zlasti je treba imenovati srednjega napadalca Zsengelerja Dobra je bila tudi krilska vrsta in levi branilec Kispeteri. Vratar je lovil dobro, toda dobljenih golov nI mogel držati.
Sodil je dobro Bolgar Sumbalov.
T. Z.
dobro in Je po njegovi zaslugi je moštvo spravilo obe točki.
Mars je nastopil v sestavi: Pavlica, Gvardjančič, Prijatelj, Sočan, Zupann, Pi-šek, Slanina, Zagon, Perko, Hassl, Dober! et.
Moštvo kot celota danes ni zaigralo v najboljši formi, vendar je posebno v drugi polovici igre dalo Ljubljani skoraj enakovrednega nasprotnika. Odlično igro je pokazala obramba, posebno vratar Pavlica zasluži priznanje. Krilci so imeli mnogo dela z nasprotnim napadom in so proti koncu igre le preveč popustili. V napadu je bila leva stran zelo slaba in tako je ostal ves trud Zigona, da bi povezal igro, zaman.
Kratek potek
V prvih minutah ie Lj. neprestano na Marsovi polovici in že v 9. mm. pride Lah do streha: žoga obsedi v mreži 1:0. V 14. min. Bertnnceli II z ostrim strelom poviša na 2:0. Obramba Marsa ima dosti dela z napadom Li.. vendar se v 21. min. posreči Perku znižati rezultat ra 2:1. V 41. min je veMka <?neča pred ?olom Marsa, »nekdo« pnf-'cr>e žogo v mrežo 3:1.
Po odmoru ie napad Lj. kar prerpj nevaren in nred po1om Marsa ie zelo živahno. V 8 mm pride na strel Lah in nie-p~va ostra bomba obleži med dropovi 4'1. M. se ne da in zdai je obramba Lj. zelo zaposlena. V m'p Sočin	p-ro^H
strel:	do krl^l vratpria M zniža
ra 4:?. v 31 min 7'son tudi i/ orostr»<?a c+r«'?) 7?bMP 4-3* tiidi usopha parnmt-iiVsj iP Wiv vr»+rir Li. V 4?. m?n nnSIie Lah iz *>0 m	oc+to bombo na gol in
Sodil ie s. Presinger iz Celia.
ZfMetmmTla
Železničar : Maribor 2 : 0 (0 : 0) Maribor, 23. sept.
Na igrišču Železničarja je bila danes popoldne odigrana prvenstvena tekma med starima rivaloma Železničarjem in Mariborom. Vremenske prilike so bile

Pod črt© od sobote na nedeljo
Nekaj prav za prav drobn'h toda zelo značilnih sportmh novic moramo naknadno zabeležiti, da bodo ^itatelj; lahko sledili. kako čudna in pogubna pota hodimo v zadnjem času v našem športu Razmere se razvijajo tako, da ni več dolgo dr tja ko se bomo m^ral- resno vprašat-' a'- ni bilo škoda truda m žr*ev dolgih dvajsetih let, da žanjemo r.ano take sad .ve .
Po irsjf-sntu v Splitu
Kakor bo se v«-em v spr j je prišlo na nedavn- plavalni te'<m; med Madžarsko in Hrvatsk- v Splitu do neljubega incidenta ker de! hrvatske plavalne ekine ni hotel v defilepi nastopiti s hrvaKHmi grbi na dresih Hrvatsk plavaln* savez je vse te plavalce - med njimi sc na;: r'ajr>dlič-ne!:i Branko 2;žek Luka Ciganovič Zdrav-kn Samardžid Zmaj Defilip-s Danica Bea-ra n ^e nekateri — suspendira1' m iim seveda po končani preiskav ob'iuhil hude kazni Priz-Hrt plava ci se pr zieje branil- napadov s pomr,čjo raznih spnrtnih so-trudn kov seda' p? o za vso sp<Ttno javnost sam nodali naslednje izjavr., ki jo za enk-at ohjavljaji s^rm bc.graisk listi. Branko Žižek in tovariš-' pravij" meri drugim •
»Ko so poklicani in nepoklican: rta široko in svobodno obiavili svoir rr.ttr.ib tn svo-je sodb-. 'ede medeni" pred plavalnim dvoboien r-ieo Madžarske >r hrvatsko, smatramo da gre tudi nam pra\ ica pove-
dati svoie Športni sotrudnik nekaterih dnevnih listov so objavil, netoč. e komen tarie glede akta rezerve k• smo zavzeli v Splitu nasproti poskusom pol>t'čriePa značaja. ki ga smatramo za nedopnsrnega z vidika naših državliansk<h ir nac.ona'n<h pravic in dolžnosti. Ne 7d sc r,i>r, potrebno, da bi se branil: napadov k' s< v bistvu izmišljene kombinacije podtil fi-j, zahtev in groženj, ker nas tak. napad, že sami opraščajo dolžnosti reagitanja O>r,epijemo se samo na to kar smatramo at. je bistveno za oceno naše rezerve m kai želimo, da ne ostane brez pojasnila Predvsem želimo naglasiti svoie popolno zadovo' 'stvo, da smo imeli priložnost borise kot Jugosloveni hrvatskega, slovenskega in srbskega plemena za športne barve bane,vrne Hrvatske in dokazati de je ntm iz Hrvatske prav tako drag nacionalni uspeh in vgled Srbije. Slovenije al- Bosne ah katerega kn?s drugega dela Jugoslavije N-iša rezervi, glede manifestacij političnega značaib 'z>~i~a iz našega protipolitičnega staUsče v športu in od tod. ker niso držali obljube ki jih je dal g. Praunsperger (podpredsednik HPS — dostavili i) ki so imca značaj jamstva, da bodo spoštovana tudi naš» čustva glede nespremenljivih zagonov ki veljajo za vse državljane jugoslovenske driavne za-jednice Ta jamstva se v ostalem vopolno-ma krijejo t čustvi, ki veljajo po v sem svetu za taka ,r> poaobr.a mednarr^tna srečanja V tem pogledu	nikoli storili nobenega kompron isa in ga ne bomo niti v
bodoče, ker smatiamu r.' n« mogoča častna afirmacija Hrvatske brez častne afirmacije kraljevine Jugo*'a*-ije«
Ta izjava najbolj zgovorne kaže kakšnega značaia je bil incident v Split"? in kako gledajo na<i zaslužni 'n najboliš-' športniki na sedanji razvoj v plavalnem športu.
Hrvati ne greifo v Carigrad
Kakor vsako leto je tudi letos okrog odhoda naše atletske reprezentance v Carigrad mnogo ugibanja in težav. Ko je tehnični referent vrhovnega saeza iz Beograda g. Simič objavil imena izbrancev, ki bodo konec prihodnjega tedna nastopili na XI. Balkanskih igrah v Carigradu, se je takoj dvignil vihar protestov, predvsem iz Zagreba, pa tudi. iz Ljubljane, da je treba postavo marsikaj spremeniti. Hrvatski atletski savez je seveda ta svoj protest predložil v obliki ultimata. češ da morajo v Carigrad potovati še trije hrvatski atleti (Rosenberg, Gal in Urbič), razen tega pa moraio tudi vodstvo reprezentance sestavljati delegati nacionalnih zvez.
Kakor beleži včerajšnja »Politika«, Je vrhovni savez ta zagrebški protest gladko odklonil, deloma iz tehničnih razlogov, predvsem pa zaradi tega. ker smatra, da vrhovni savez ne more ustrezati nobenim zahtevam ultimativnega značaja. Glede na gornje se mora smatrati, da hrvatski atleti sploh ne bodo potovali v Carigrad in bodo nafio reprezentanco tvorili sam« srbski in slovenski predstavniki te snort-ne panoge. Komentarja o tem menda ie ni treba posebnega...
danes zelo neugodne, kajti ves čas tekme je deževalo. Razen tega je bil teren zelo težak, tako da je zahteval od igralcev maksimum znanja in zaradi tega je
bilo jasno, da bo zmagalo ono moštvo,'ki se bo znalo terenu najbolj prilagoditi. Bil je to SK 2elezničar, ki je navzlic težkemu terenu predvedel eno svojih najboljših iger, ki smo jih letos videli v Mariboru. Rezultat sam je sicer tesen, toda zmaga popolnoma zaslužena, saj je Železničar svojega nasprotnika prekašal v vsakem pogledu. V enajstorici ni bilo slabe tečke in so igralci zaigrali s takim ela-nom, da so zadivili publiko. Napadalna vrsta je z lepimi kombinacijami pridobivala teren in izjemoma tudi mnogo streljala. Krilci so se odlikovali z dobrim podajanjem, sicer pa so tudi odločno podpirali napad in razbremenjevali obrambo. Ožja obramba je bila trdna in je z lepimi odbojnimi udarci odstranila vsako nevarnost, ki je tu pa tam pretila golu. Vse v vsem. enajstorica je izvrstno opravila svojo dolžnost.
Maribor je danes močno razočaral svoje pristaše. Moštvo je bilo večino igre potisnjeno v defenzivo, tako, da je imela ožja obramba težko delo, ki ga je v splošnem opravila dobro. Ne tako krilci, ki so premalo podpirali svoj napad. Razen tega so igrali taktično povsem zgrešeno. Napad je igral zelo raztrgano. Morda je bil tega kriv težak teren, kajti še tako lepo zgrajen napad se je večinoma končal pri nasprotnih krilcih. Tudi je napad premalo streljal. V splošnem smo pogrešali elan in požrtvovalnost, s katerima se je baž odlikoval nasprotnik.
Tekma je bila v splošnem lepa in zanimiva ter ogorčena borba za točke, a ves čas se )e gibala v mejah dovoljene igre. Tekma se ie končala brez najmanjšega incidenta. le med publiko na tribuni je pri-57o do obračunavanja in je morala posredovati tudi policija.
Sodil ie ? Hrščak iz Zagreba.
V predtekmi je Rapid v prvenstveni tekmi porazil Slavijo 3:1 (1:1). Iz ooteka je treba omeniti samo to. da je Slavija 7as+-oiiaia dve enajstmetrovki. Sodil je s Nemec.
Dopoldne je bila prvenstvena tekma med rezervo Ra»>5da in rezervo Slavlje, bi se je končala 3:3.
Prvi dve točki
za Olimpa
Olimp : Kranj 3 : 1 (2 : 0)
Cehe. 29 septembra Na docela razmočenem in lužnatem igrišču se je dane« zbralo o&rog 100 gledalcev da si ogledajo prvenstveno tekmo med Kranjem in Otimpcra Zaradi prep-avijenega terena in deževte n;so prišle tehnične in kembinatorne strani prav do izraza, saj je žoga vsak hip obtičala v vodi. ki se je bila nabrala na igrišču. K 'a n . je predvedel bolj povezane in iepšo 'gro neso Olimp in je bil tudi v lahni premoči. Napad pa se pred nasprotnikov m golom n mcgel znajti in ni izkoristil mne/gih lepih prilik. Dobro sta se uveliavili obe krilski vrsti in ožja obramba obeh moštev. OMmpov napad je bil pred golom bolj odloicn tn je tri prilike dobro lzkoriSfiL
V začetku je bila igra izenačena. V 11. min. je Cajnkc n krila lepo podal Rakša-nju, ki je iz neposredne bližine pertresel kranjsko mrežo V 26 min. je Rakšanj spet po Cajnkovem predložku zv ša' na 2:0. Gostje so napeti vse *ile, da bi zmanjšat!; rezultat, a iim to ni uspelo. V drugem polčasu je bila premoč gostov še bolj očitna kakor v prvem. Po hitr akciji je Kokelj
v 7. min. iz bližine potresel Olimpovo mrežo, v 15. min. pa je Rtkšanj postavil na 3:1, Kianj je začel krepko pritiskati in je bil do konca v premoči. Olimp se je umaknil v obrambo. Kljub vsem naporom in prilikam se gostom ni posrečilo znižati rezultata. Tri minute pred konteio igre jc sodnik izključil dva igralca Kranja
Tekma jc bila tipično prvenstvena in živahna. Sodfl je g. Mehle iz Ljubljane.
Na Glaziji je mladina Jugoslavije dopoldne v prvenstven' tekmi premagala mladino Celja z 2:1 (0:1) Drugorazredne tekme med Borutom in Laškim ni bilo, ker Borutovo moštvo ni prispelo.	1
Peta zaporedna zmaga Amaterja
Amater : Bratstvo 5 : « (2 : 0)
TrbovJie 29 septembra
Na težkem in blatnem terenu sc je danes pred 700 gledalci odigrala tekma med Amaterjem in Bratstvom z Jeseni'- Tekma je bila za gledalce in igralce	mučna,
ker je precej deževalo Gostje sr igrali precej požrtvovalno, toda niso bili kos razigranim Amaterjem. Najboljše moči so imeli v krilcih in obrambi dor:m je vratar lovil zelo slabo V napadu ie »garal« edino Abram, dočim so bih ostali »veliki gospodje«.
Amater je zaigral z velikf vol.o Najboljša je bila obramba 7 vratar'em. GoJe so zabili: v 30 m»n. Kos v K:>lbezen, v 15. min. drugega po^ss Gosak, v 24. min. je bil avtogol Zavrla ir v X« min. je Kos zabH zadnji gol.
Sodil je g. Cimperman
Ostali prvenstveni spored
GRAFIKA : DISK 4 : 1 (1 : 1)
Ljubljana 2^ septembra
Prvorazredna prvenstvena tekma med Grafiko in Diskom se je končala / zasluženo zmago predstavn kov črne umetnosti. Grafiki so bili posebno v pr«*mcči n drugi polovici igrc ko sc DomžaLan' le zelo redko prihajali preko sred'ne «griš«"a Teren je b'l zaradi dežja t ot-upneir. s anju in je seveda tudi vplival na igralce m igro.
Sodil je g. Pušenjak
HERMES : MOSTE 3 : 1 (0 : 1)
Na novem igrišču Hermesa sta se na lepem zelenem travniku srečala v prvenstveni tekmi Hermes in Mo^e. V prvem delu so gostje kljub premoči domačih prišli v vodstvo in šele v drugem polčasu je Her-mežanom uspelo, da so žilavt nasprotnike odpravili s 3:1.
Sodil je g Mrdjen
JADRAN : KOROTAN 2:1(1:0)
Na Rakovniku sta se v prvenstveni tekmi borila J dran 'n Kon-ta- pred nekaj sto gledale k bih ptce; ^'asni. ie Tr-novčanom v ze*> ostri igri usj-Ho. da so spravili tesno zmago nad pomlajeno enaj-storico Korotana.
Sodii je g. Alakovcc.
HRASTNIK : CELJE 2 : 0
Tekme v hrvatski figi
ZAGREB: Železničar : Hašk 2:2 (0:0). SPLIT: Split : Sašk 1:0 (0:0). OSIJEK: Slavija (O) : Slavija (Var.) 3:2.
Prijateljska tekma med Concordijo in Vojvodino v Zagreba se je končala 3:2. V soboto je Vojvodina zmagala nad Haškom s 3:0.
čateške dirke v dežju in blatu
Kljub slabemu vremenu so Hermežani izvedli svojo motorno prireditev na Dolenjskem
Trebnje, 29. sept.
Moto-Hermesova sekcija v Trebnjem je danes kljub izredno slabemu vremenu in slabemu obisku občinstva le izvedla svoje II. medklubske hitrostne gorske dirke od Velike Loke na Čatež. Prireditelji iz Trebnjega in Ljubljane so v teh dnevih zastavili vse sile, da bi ta velika športna prireditev na Dolenjskem doživela kar se da lepši športni uspeh, obenem pa so želeli obiskovalcem dirk pokazati tudi tujskoprometne lepote Trebnjega in okolice. V tej smeri so mnogo žrtvovali in mnogo delali in še v soboto je vse kazalo, da bo prireditev dobro uspela Toda Jupiter Pluvius je ukrenil drugače...
Kakor prvič, ko je bilo že enkrat treba dirko odložiti, tako je tudi nenadna sprememba vremena od sobote na danes pokva rila vse. Ker pa prireditve danes ni bilo mogoče več odložiti, so se prireditelji odločili, da jo bodo kljub vsemu izvedli, čeprav v skrčenem obsegu. Jasno je, da so zaradi slabega vremena utrpeli veliko gmotno škodo, prav tako pa je trpel tudi športni uspeh dirke. Izmed 72 prijavljenih dirkačev se jih je na startu javilo samo 19 Tekmovanje se je začelo z enourno zamudo okoli 15. ure ln je kljub razmočeni resti poteklo brez nezgode. Obisk prireditve je bil seveda precej slab in tudi od povabljenih gostov so prišli le redki, med njimi zastopnik bana, novomeški sre-ski načelnik g. Vidmar in še nekateri. Iz Zagreba je prišel na dirko načelnik tehnične komisije saveza g. Nikola Boš-kovlč. ki ie bii tudi sporazumen, da se dirka izvede.
Zaradi razmočene ceste so bili doseženi razmeroma slabSi časi, toda vendar so se v posameznih kategorijah razvile prav hude borbe. Predvsem je treba omeniti VaraŽdinca Žigo Lapterja, ki je vozil na motorju s prikolico ln se pokazal v odlični formi. Posebno navdušeno so gledalci pozoravili nestorja dolenjskih motocikli-stov Ferdinanda Kmeta lz Trebnjega, ki se je spet dobro uveljavil. V kategoriji do 200 ccm je dosegel prav odličen čas Her-mežan Virgll Kavčič na Monetu. Njegov start in vožnja sta kar zadivila publiko.
Tehnični rezultati
Turni motorji do 1*0 ccm: 1. Šimenc Hinko (Hermes, DKW) 8:26 4/5, 2. Kle-menčič Vlado (Hermes DKW) 9:00, 3. Der-ganc Lojze (Hermes DKW) 9:01.
Turni motorji 4o 200 ccm: L Kavčič Virgil (Hermes Monet) 8:04 4/5, 2. Derganc Lojze (Hermes DKW) 9:35, 3. Rotar Martin (Hermes Ardie) 10:09 2/5.
Turni motorji do 350 ccm: 1. Žagar Tone (Hermes Puch) 7:39 2/5, 2. Kavčič Virgil (Hermes Monet) 7:58. S. Bar Vinko (IGMK, Kranj DKW) 8:46 2/5.
Turni motorji do 1000 ccm: 1. Bar Vini:o (IGMK DKW) 6:45 4/5, 2. Cerič Ivan (Avtoklub, Maribor Ziindapp) 6:47 3/5, 3. Cerič Vinko (Avtoklub, Maribor BMW)
7:53.
Športni motorji do 350 ccm; 1. Rotar Martin (Hermes Indian) 6:36 2/5 (najboljši čas dneva), 2. Trampuž Emil (Hermes A J S) 6:44 4/5, 3. Iglič Pavle (IGMK NSU) 7:34 1/5.
Športni motorji do 1000 ccm: 1. Cerič Vinko (Avtoklub Maribor BMW) 7:31 1/5, 2. Rosenwirth Pepi (Hermes Horex) 7:47 2/5, 3. Sušnik Miha (Avtoklub, Maribor DKW) 7:56 2/5.
Motorji s prikolico: 1. Lapter Žiga (Mo-toklub Varaždin BMW) 8:36 3/5, 2. Kmet Ferdinand (Hermes BMW) 9:04 2/5, 3. Fer-lič Jože (MK Ilirija, Novo mesto AJS) 10:02 1/5.
Proga z Velike Loke na Čatež je dolga 6.5 km, vendar je treba pri gornjih časih vzeti v poštev, da je bila cesta mokra in blatna ter zato nevarna. Med številnim udeleženci dirkači iz Maribora je bil navzo čen tudi načelnik motosekcije Avtoklu-ba, znani vozač podporočnik Glebov, ki pa zaradi slabega terena ni hotel žrtvovati svojega dobrega stroja.
Po končani dirki so se tekmovalci zbrali v Bukovčevi gostilni na Veliki Loki, kjer so prireditelji razglasili rezultate in razdelili darila, potem pa se je tamkaj kljub dežju in hladu razvila prav prijetna športna zabava.
—	Slovenska atletska zveza. (Slaikcno.) Obveščamo vse atlete, ki so bili določeni za reprezentanco Jugoslavije za XI. balkanske igre v Carigradu, da je moral A8KJ iz tehničnih razlogov in zaradi pomanjkanja denarnih sredstev skrčiti itevflo repre-zentantov. Zaradi tega potujejo od slovenskih atletov v Carigrad naslednji atleti: Račič, inž. Stepi&nik. Kiinar, Mavsar, Ober-Šek in Kofiir. — Odhod atletov iz Ljubljane bo dne Z. oktobra ob 9.80 z glavnega kolodvora. Zunanji naj se pridružijo v Zidanem mosta. — Vse morebitne spremembe bomo
objavili pravočasno--Za SAZ: L. Vabtar,
s. r., tajnik.
— SK IHrtJa (plavalna sekcija). Dreti ob 18. bo v klubovem tajništvu seja sekcij-skega načelstva. Seja je za vse odbornike obvezna ter naj prinesejo s seboj zaključna poročila.
—	Srednješolski miting v Mariboru od-loieik. V soboto popoldne se je pričel v Mariboru na Zelezničarjevem igrišču letošnji srednješolski lahkoatletski miting, ki bi se moral nadaljevati včeraj dopoldne. Zaradi dežja je bila prireditev preložena na četrtek 3. oktobra.
Nalivi po vse/ Sloveniji
Ljubljana, 29. septembra
Minili so lepi jesenski dnevi. Docela v skiadu z letošnjim poletjem je danes za-kraljevala jesen. V pretekli noči so se nad Ljubljano in tudi nad vso Slovenijo nakopičili sivi oblaki, iz katerih je jelo liti izprva pohlevno, potem pa vedno izdatneje, da je bila današnja nedelja kar obilno zadeževana. Niti maio ni bilo presledka, venomer je lilo in lilo, zablatile so se eeste in poljane, počasi so jeli naraščati potoki, ponekod se že s^et javljajo povodnji.
Kljub deževju pa Ljubljana ni bila tako izumrla, kakor na dan kakšnega letalskega napada, čeprav ni bilo ne promenau-nega koneeita in ne promenade, je vendarle bilo v središču mesta precej živahnosti zlasti po kavarnah in popoldne po kinematografih, ki so vsi poskrbeli za dobre sporede. O gledališču pa že itak vemo, da je letos pričelo eno svojih najboljših sezon. A kaj se v ostalem more pritoževati naš meščan, ko mu je ob deževnih dneh na razpolago tisto, po čemer bi moral najbolj hlepeti! Danes sta bili na ogled kar dve odlični umetnostni razstavi. V paviljonu pod Ti voli jem se je kljub dežju zbralo precej ljubiteljev umetnosti in akademski slikar Božidar Jakac se je izkazal kot izvrsten mentor, ko je obiskovalce vodil po treh dvoranah ter jim strokovnja-ško, prikupno in učinkovito tolmačil stvaritve nadarjenega svojega tovariša Rika Debenjaka. Umetnostna razstava tega mladega talenta, kateremu je treba od srca žeieti. da si opomore od hudega navala bolezni, je sprožila v Ljubljani zasluženo pozornost. V Ofcersnelovi galeriji pa je v
dveh dokaj ozkih sobicah nagrmadenih polno umetnin Ljuba Ravnikarja, ki ss nam v oljih, akvarelih in linorezih predstavlja kot pogumen, mestoma drzen in vendar tudi pesniško nežen ustvarjalec. Tu je dopoldne takisto bila tu in tam kar gneča. Razen periodičnih umetnostnih razstav nudi zadeževana Ljubljana sleherno nedeljo na ogled svojo bogato galerijo, ki bo v kratkem dobila svoj novi hram nasproti Trubarjevemu spomeniku. Poudarjamo to, ker hočemo povedati, da Ljubljana že danes nudi in bo v bodoče nudila še več plemenitih užitkov vsakomur, ki je željan uživati tisto, kar je v življenju najlepše: umetnost.
V otalem so nalivi naglo preobrazili lice Ljubljane in njene okolice. Naglo rumeni drevje, listje odpada. Vse kaže, da bomo le še malo deležni čudovitih barvnih simfonij, ki jih okrog Ljubljane ustvarja jesen. Prekrasnim dnem. ki so za nami, sledi naglo pustošenje, zima je pred durmi.
Silen nočni naliv Je spet povzročil povodenj v Dravinjski dolini
Poljčane, 29. septembra
Kako upravičen je obupen klic po regulaciji Dravinje, ki pa zadene spioh na gluha ušesa, se je v tekočem mesecu pokazalo že tretjič, ko je en sam močan naliv povzročil da se je voda razlila sirom doline in jo spremenila v eno samo jezero, ki se vleče od Konjic čez Loče in Poljčane pa tja dol do Majšperga. V tem mesecu je.
kakor rečeno, nastopila z današnjo že tretja povodenj.
Deževati je začelo, kakor zadnjič, šele na noč. Mislili smo, da se bo razlilo in smo pričakovali lepe sončne nedelje, ko jo mahnemo na Boč ali kamorkoli na izlet, pa smo se zjutraj znašli spet v vodi. Ta povodenj bo spet hudo prizadela našega kmeta. Vode so prestopale bregove že ponoči. Vendar je bila cesta na Poljčane še v zgodnjih jutr-njih urah nad vodo Ko pa so šli ljudje od maše domov, je bila testa že pod vodo in so morali ljudje broditi po vodi. Že davno prej je zasegla voda cesto na Spodnje Poljčane. Ko to pišemo ie bi! že ves promet med Poljčanami m Spodnjimi Polj-čanami. Peklom in Lušečko vasjo zaradi preplavljenih cestnih prehodov prekinjen. Voda bo ceste, ki še od zadnje povodnji niso dovolj popravljene, ponovno razdejala. Avtobus danes ni vozil pošte v Stude-nice, ker je tudi tam velik del ceste pod vodo, prav tako je cesta preplavljena na več mestih proti MakO'am.
Tudi tokrat je napravila voda precej škode. V zemlji je še nekaj krompirja, ki bo podvržen zaiadi tol kc mokrote gnitju. Kjer je pod vodo ajda pesa ju čaka ista usoda. Buče, ki sc še ostale so danes odplavale. Ogrožene so nnve fižol« in koruze. Voda je odnesla ponekod zadnjo košnjo. Električna centralla ni bila v stanju dajati toka in born« danes zvečer spet brez električne razsvetljave, kajti ko to pišemo, še vedno dežuje in vode venno bolj naraščajo. Voda ograža tud: promet z vozili, kar se na sliki prav uobro vidi
i-žS
Devet VBg^nm pfc&ruicj«* r
Psdro&nostl o nezgodi med Brežicami in
Dcfesvo
Brežice. 29 septembra
V	nedeljski številki smo že poročali o nesreči, ki se jc pripetila na že'czr>'ški progi med postajama Dobova >n Brežice
V	smeri iz Zagreba je pripel ia' tovorni vlak, sestavljen iz garniture italijanskih vagonov, k, je iz Rurounijr vozil nafto v Italijo. Os enega izmed vagonov >e bila nalomljena očitno že. ko je vUik odpeljal iz Zagreba, a predtn je dospe- do Brežic, je na progi pri Sciih počila in vsčh devet vagonov, ki so bili za vozom s ponesrečeno osjo, jc padlo s tira in se zvrnil« po nasipu. Bili so to vagoni za preve? nafre, in ker so sc vozovi pri padcu s t're razbili, se jc nafta na debelo razlila če? travnike in polja. Ko so ljudje opazil nezgodo, so v trumah privrel s škaf in drugo posod . da bi iz mlaic. k: «<"> na^sie pod krajem nesreče zajeli petrolej. Najbližji so-
sedje so imeli priliko da se za:!ože s to drago svečavo za vso zimo Na »rečo nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, samo eden izmed zaviračev je bil laži ranjen in so ga prepeljali v brežiško bolnišnico.
O stvari sta bili takoj obveščeni železniški direkciji v Zagrebu in Ljubliani in še zvečer so iz Zagreba prispe^ uslužbenci tehničnega oddelka ki so do polnoči očistili progo. Dotlej se je potniški promet med Zidanim mostom in Zagrebom vršil na ta način, da so potniki na kram nesreče prestopali Jutri zjutraj pa prispejo iz Maribora delavci tamošnjih železrrških delavnic, da dvignejo prevrnjenr vagone nazaj na tir. Pri tej priliki naj omenimo še požrtvovalno službo naših orožnikov, ki so imeli polne roke dela v prizadevanju, da preprečijo požar, ki bi 'lahko nastal, ko se je po nasipu razlilo devet vagonov petroleja.
€2
djl v Sloveniji
Skomina iz Peči potuje po vsej državi
Ki> - T' S& *o -V. i
Ljubljana. 28 septembra
Znano je načelo, da učitelj najlaže poučuje zemljepisje onih krajev, ki jih sam prav dobro pozna. Tega načela so se prav gotovo oprijeli tudi učitelji in učiteljice iz sreza Peč, ko so zaprosili za 20dnevno brezplačne potovanje po Jugoslaviji. Njihovi prošnji je bilo ugodeno, kajti železniška uprava jim je dala na razpolago dva vagona 11. razreda, ki se priključujeta raznim vlakom širom naše domovine in jim služita tudi kot prenočišče Prosvetna oblast jim je dovolila 20dnevni dopust in tako si lahko s skromnimi stroški ogledajo vso domovino.
2e 16. septembra se je odpravila na pot skupina 40 učiteljic in učiteljev pod vodstvom svojega nadzornika g Velička Jo-vanoviča in predsednika sreskega učitelj-.k c<fa društva J TU Rp.de Kastratoviča. Na svojem potovanju so si doslej že ogledali Kragujcvac. Knježevac, Beograd, Novi Sad, Subotico, Borovo, Vukovar, Belje, Osijek, Čakovec, od koder so se odpeljali v Maribor. Tam so jih pozdravili in jim razkazovali mesto tamkajšnji učitelji. Ustavili so se tudi v Celju, a v Ljubljano so prispeli v četrtek popoldne. Že preostanek tega popoldneva so porabili za ogledovanje mesta, pri čemer so jim nekateri ljubljanski učitelji bili za vodnike V petek so si
ogledali poskusno šolo za Bežigradom, a nato jih je po mestu vodil upokojeni učitelj in priznani poznavalec ljubljanske zgodovine g. Alojzij Potočnik. Pod njegovim spretnim vodstvom so si črnogorski učitelji in učiteljice ogledalli Ljubljanski grad, muzej, Narodno galerijo m še razne druge zanimivosti. Mod ogledovanjem mesta so pokazali zelo veliko zanimanje za vse znamenitosti prestolnice Slovenije.
Zvečer sta jim priredili sekcija JUU in ljubljansko učiteljsko društvo večerjo v hotelu Belilevueju. Tu lih je v imenu sekcije JUU in ljubljanskega učiteljstva pozdravil in jim želel dobrodošlico sekcijski predsednik g. Metod Kumelj, ki se mu je za pozdrave in za gostoljubnost zahvalil vodja skupine g. Vehčko Jov&novič. Po večerji se je razvil prijeten tovariški večer, na katerem so gostje v družbi ljubljanskih učiteljev vsi navdušeni hvalili lepote Slovenije in njene prestolnice. Zapeli so tudi nekaj svojih narodnih pesmi in plesali kolo.
Davi so odpotovali na Bled. poudarjajoč: »Če smo že v Sloveniji, hočemo tudi videti najlepši kotiček Jugoslavije.« Zvečer so se že vrnilli v Ljubljano in nato nadaljevali pot proti Sušaku in Splitu, odkoder se vrnejo v Zagreb. Obiščejo še Niš, in Skoplje, od koder se potem vrnejo v Peč.
llzmz je 2 it^žesti napadel gospodinjo
G&s^ailinji je le nagla pomoč rešila življenje
Guštanj. 29. septembra.
V neposredni bližini trga Guštanja stoji na lepi legi trdna kmetija, ki jo vodi mladi, izkušeni gospodar H o v n i k. Poleg stare domačije si je zgradil udobno novo, res lepo urejeno poslopje, ki pa še ni docela dovršeno. Njegovo gospodarsko stanje je prav ugodno zaradi dobro obdelanega posestva in zaradi lesne trgovine. Gospodar Hovnik ima ob potoku žago. Njegovo srečo pa tu in tam kazijo razne nezgode. Sam je pred leti ohromel na roki; pred mescem mu je ubilo konja, ko je hlapec vozil s lirina plohe. Zdaj pa ga je doietela še hujša nesreča in je treba le srečnemu naključju pripisati, da mu ni izkrvavela mlada žena. žrtev zločinskega napada. Hlapec ji je z nožem prereza! vrat. O žalostnem dogodku, ki je zbudil mnogo ogorčenja, so dognane naslednje podrobnosti:
Pri hiši je bil uslužben hlapec Avgust Mravljak. Fred dnevi je. kakor že večkrat, vozil s parom konj les v Dravograd. Proti večeru se je vračal domov. Na odcepu od glavne certe pa je zavil v gostilno. Tisti dan je bila odšla v trg Guštanj tudi gospodinja Marija Hovnikova. Nakupila je po trgovinah potrebščine. Tudi ona je stopila v gostilno, da se okrepča, in je tam našla hlapca. Ta je bil že nekoliko napit in je postajal siten. Zato sta se z gospodinjo že v gostilni pričkala Prepir je narasel, ko sta se odpeljala z vesom proti domu. V temi je hlapec kakor podivjan vrgel gospodinjo ob cesto in jo davil in tepel. Gospodinji se je komaj posrečilo, da se je otela nasilneža in mu ušla. Doma ie potem pripravila večerjo Flapca pa ni bilo od nikoder, čeprav so ga klicali Ko je stopila gospod1 n i q i" kuhiaje in je bila namenjena
proti hlevu, jo je naenkrat napadel hlapec iz zasede. Ves razjarjen je zgrabil gospodinjo z levico za lase, z desnico pa je zamahnil po njej s kuhinjskim nožem. Na njen krik so prihiteli domači, ki so našli gospodinjo Marijo vso krvavečo, z zevajočo rano na vratu. Jadrno so jo spravili k zdravniku, ki ni daleč stran. Nato so jo z reševalnim avtom prepeljali v slovenj-graško bolnico, kjer ji je skrbni primarij dr. Strnad sešil rano in narezano odvodnico. Hlapec je po zločinu pobegnil in se je nekaj dni potikal v okolici. Ko ga je prisilila lakota, je poslal nekega šolarja v trg po kruh. V gozdu je pričakoval njegove vrnitve. Namesto šolarja pa so prišli orožniki, ki so hlapca prijeli in odgnali v zapor. Ko so ga zaslišali, je izpovedal, da je bil zadnje čase večkrat grajan in se je maščeval v jezi, ki ga je tako hudo dušila, da ji ni mogel dati odduška drugače kakor z napadom na gospodinjo.
Bukev ga je ubila
Guštanj, 29. septembra.
Na pobočju Plešivca ali Urši je gore so ogromni kompleksi bukovih gozdov, last gozdne uprave guštanjskega grofa Thurna, Letos zaradi ugodne cene trdih drv padajo debla starih dreves. Prejšnja leta se to delo ni izplačalo zaradi ogromnih režijskih stroškov in zaradi splavila v dolino. letos pa vse prav pride. Stroški so prejšnja leta iznašali več, kakor je bila prodajna ecna dobrim drvom. Toda letos kar primanjkuje izvežbanih delavcev, ker so pač take razmere. Za podiranje bukev na pobočju Plešivca sta bila sprejeta na delo dva brata iz Velenja, ki sta tod okrog
iskala zaslužka. Komaj pa sta se vživela v delo, se je pripetila usodna nesreča, ki je terjala življenje enega izmed obeh bra-:v. Podirajoča se bukev ga je podkopala .-.. „., ..vro p-n^r^genca so prepeljali v dolino in ga položili na mrtvaški oder. Slednjič je bil pokojnik prepeljan na dom in pokopan na velenjskem pokopališču. žrtvi dela naj bo ohranjen blag spomin!
Brata je ustrelil
Travnik, 29. septembra.
Pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Travniku se je moral včeraj zagovarjati Štefan Drljepan, doma iz Klokota v fojničkem okraju. Obtožen je bil, da je letos v juliju na pragu svoje hiše ubil brata Janka. Štefan je priznal zločin in je izpovedal, da se je žalostni dogodek primeril takole: brat Janko je bil precej nasilen in je večkrat pretil, da bo Štefanu ubil ženo in otroke. Zaradi tega je bil Štefan vedno pripravljen, da obračuna z Jankom. Ko se je usodnega dne približal Janko in spet pretil vsej družini, ga je Štefan ustrelil. Sodišče je obsodilo Štefana na tri leta zapora. Upoštevalo je, da je bil Janko venomer nevaren Štefanovi družini in da bi bil najbrž res pokončal Štefanovo ženo in nedolžne otročiče.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 30.: zaprto. Torek, 1. oktobra: Romeo in Julija. Red torek.
Sreda 2.: Razvalina življenja. Red sreda, četrtek, 3.: Romeo in Julija. Red A.
Red Torek bo imel v torek za svoj red Shakespearjevo tragedijo »Romeo in Julija«, kjer bosta igrala glavni vlogi Ančka Levarjeva in Slavko Jan. Režiser: dr. B. Kreft. Inscenator: ing. arh. Franz. Scensko glasbo je komponiral dirigent D. Zebre.
OPERA
Ponedeljek, 30.: zaprto. Torek, 1. oktobra: zaprto. (Generalka). Sreda, 2.: Grof LuksemburškL Opereta. Red premierski.
Opozarjamo na premiero Leharjeve klasične operete »Grof Luksemburški«, v kateri bodo nastopili: Sonja Ivančičeva, Franci, Barbičeva, Sancin, Poličeva, Zupan in drugi. — Poleg njih bo sodeloval plesalec Boris Pilato, ki je bil več let član raznih oper v Nemčiji in bo v letošnji sezoni nastopal v našem gledališču. Prvič bo nastopil skupaj s prima-balerino Erno Moharjevo v opereti »Grof Luksemburški« kjer bosta plesala veliki valček. V operi »Carmen« pa bo plesal z Moharjevo in Bravničarjevo španski ples v lastni koreografiji.
STRAH
Rebeka bi rada svojega moža Lojzeta, ki je spet kakor po navadi prišel prav pozno ponoči domov, nekoliko ostrašila Ko stopi sobo, se ogrne v rjuho in stc»*i predeaj
iKUo si?« vpraša prav v strahu Lojze, njen nož.
»Duh sem ... « odgovori počasi in svečano gespa Rebeka.
»Hvala bogu,« se oddahne gospod Lojze. »Sem že mislil, da je moja žena...«
NEVARNA SLUŽKINJA Neka Američanka je vzela služkinjo, črnke iz Centralne Afrike.
»Ali imate radi otroke?« jo vpraša ob
nastopu.
-O da, milestiva — toda samo mehko kuhane!«
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: i. država v Ameriki, 8. drobec materije, 16. vnetje v ušesih (po grški besedi otitis), 18- ljudski govornik s slabimi namerami, 19. glagolska tvorba od kimati, 20. drevo v gozdu, 22. zakonski akt, 23. kraj ob potoku, 24. moško krstno ime, leposlovna oblika, 26. izmeček vulkana, 27. drugo ime za Kitajsko, 28. pečat, 29. gospod v italijanščini ali španščini, 31 to v štajerskem narečju, 33. tvorba na starem železu, 34. dolžinska mera, 37. glavno mesto evropske države, 38. začetni črki naslova naše uradne poročevalske agencije, 39. reka v Jugoslaviji, 40. egiptovsko božanstvo, 42. oblika esebnega zaimka, 43. hišica, 44 oblika osebnega ali kazalnega zaimka, 46. mesto v južni Rusiji, 48. del sveta, 49. jed, 50. melodija.
Navpično: 1. stran (pri človeškem ali živalskem trupu), 2. žensko krstno ime, 3. citrona, 4. grški otok, 5 bajno bitje, 6. mednarodni jezik. 7. jaz v srbohrvaščini, 9. predlog, 10. ne grd, 11. vrsta akorda, 12. zlatarska utežna mera. 13. protest, 14. la-
tinska oznaka za mestnik, 15. turški ve-likaš, 17- riba, 20. domača oblika moškega krstnega imena, 21. moško krstno ime (domača oblika v srbohrvaščini), 24. vodna žival. 25. glasbena eneta, 27. tatvina, 28. boginja starih Slovanov,. 30. nihče v latinščini, 32. prosveta, 34. plazilka, 35. žensko krstno ime. 36 žensko krstno ime, 39. sij, svit. 41. blazen. 43. oziralni zaimek, 44. predlog, 45, ploskovna mera, 47. oblika esebnega zaimka.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD
si po naklonjenosti žreba dele: Zdravka Habjan. Ljubljana, Breg 14. Viktor Bolaf-fio. dijak, Ljubljana, Komenskega 20, in Milan Suhanek, Kokrica pri Kranju.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: Somalijec, opomena, Lorena, in, ozeba, dva, Ina, evo, Aca, ona, di, Ida, ud, ajati, osa, Marijana.
Navpično: solo, opozicija, Morena, ameba, Lena, Ina, ja, cena. Ivo, ena, Adam, odij, oda, iti. USA, ar, on.
Električni
transformator
1
Potrebna sta nam takoj 1 do 2 električna transformatorja trajnega učinka 100 do 150 kVa, za napon 3000/380/220 V. Transformatorji morejo biti tudi rabljeni, morajo biti popolno sposobni za delo.
Ponudbe z detaljnim opisom in vsemi potrebnimi podatki poslati na: JUGOSLOVENSKI ČELIK a. d. RUDNIK I 2ELJEZARA, VAREŠ-MAJDAJV.
KlISEJE
ENO 7ECBA2VNL
JOOOGKAHKA
HPETtoNASIPZJ
SREBRO, DKAGE KAMNI
tn vsako'Ts"ti(
ZLATO
kupuje
Do na.!višjih eeii3:,
JOS E8ERLE
ljuo :ana ryrševa -Dalača hor°8 »Slon«
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in brat, gospod
CESAR IVAN
višji kontrolor drž. žel. v pokoju
previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 30. septembra 1940
ob 4. uri popoldne z žal, kapelice sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. septembra 1940.
Globoko žalujoča soproga, brat in sestra.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod

Po dolgi mnkepolni bolezni nas je zapustila za vedno naša neizmerno ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospa
Jelka inž. Stare-tova
roj. Naglas
Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, dne 30. septembra 1940 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Novi trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 29. septembra 1940.
Vladi, soprog;	Eka, Lado, otroka;
Jelka Bretl, mati; Viktor, brat; Špelca Pirkmayer, sestra in ostalo sorodstvo
-i,.-
Urejuj t UHvorin Uavijer
Izdaja za aonzorci, »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno
& dL kot tiskarnarja Fran Jene — Za inaeralni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.