Iskra ■GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 8 0 LETO XI @ 26. FEBR. 1972 Obsežni načrti Razgovor z direktorjem tovarne »Avtoelektrika« V tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici je delavski svet ponovno imenoval dosedanjega direktorja Jožeta Eržena za direktorja tovarne. Priložnost ob ponovnem imenovanju smo izrabili za to, da smo tov. Jožetu Erženu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je odgovoril naslednje. Začenjamo naš današnji razgovor z že nekoliko standardnim vprašanjem, kako ocenjujete, oz. kaj lahko poveste o delu tovarne v preteklem poslovnem letu, čeprav vemo, da je njen zaključni račun še v izdelavi? »V primerjavi z leti 1969 in 1970 lahko rečem, da je naša proizvodnja v 1. 1971 manj narasla, kot je bilo to prejšnji dve leti, ko je znašal vsakoletni porast 25 %. Upoštevajoč spremembe v strukturi proizvodnje, kjer se je bistveno povečal delež malih agregatov, ki zahtevajo več vloženega dela, bi bil lanski porast obsega proizvodnje nekako 10% več kot 1. 1970, čeprav je ostala njena vrednost glede na stalne cene ista, oz. smo dosegli nekaj manj kot 10% večji dohodek. Natančnejše podatke o tem bo pokazal šele zaključni račun, ki je v pripravi. Iz tega sledi, da so lani naše proizvodne, kot tudi dohodkovne naloge dosegle nekaj manj, kot je predvideval rebalansirani letni načrt. Verjetno veste, da smo morali naš načrt rebalansirati zaradi stagnacije naše avtomobilske industrije, od katere je v pretežni meri odvisen plasman naših izdelkov. Realizacija dohodka pa nam je uspela največ zaradi lepega uspeha na področju izvoza, ki je lani Samoupravno sporazumevanje v ISKRI V vseh delovnih organizacijah ZP ISKRA potekajo razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. S tem, ko želimo v ISKRI poenotiti nekatera izhodišča, ki se tičejo delitve po delu, smo že storili korak naprej v našem samoupravnem sporazumevanju. Razprave potekajo v različnih smereh in z različnimi hotenji. Mnogi menijo, da so enotna merila, katerih sporazum panog ne določa, v ISKRI prej ko slej nujna. So pa tudi nekateri posamezniki s hotenji po čim večjih prejemkih, pri čemer se ne ozirajo na povečano socialno razliko med zaposlenimi. Sindikalni odbor ZP ISKRA se je neposredno vključil v akcijo in do predloga zavzel nekaj pomembnih stališč. Med drugim odbor predlaga, da se spremeni minimalna postavka OD od 800 na 1000 din za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času, hkrati pa bomo republiškemu svetu zveze sindikatov SRS posredovali predlog za revalorizacijo OD najnižjih skupin po družbenem dogovoru. Prav tako meni sindikalni odbor ZPI, da moramo od republiških forumov sindikata zahtevati, da se prične postopek za spremembo predpisov, ki določajo osnove za nadomestilo OD v času bolezni in podobno, od poprečja preteklega leta na poprečje zadnjih treh mesecev zaposlitve. V členih, ki določajo: dodatek na stalnost (minulo delo), dnevnice in dodatek za ločeno življenje, menimo, da ni opravičila in tehtnih argumentacij, ki bi morali to delitev izvajati po kvalifikacijskih strukturah (dejanska izobrazba), temveč se zavzemamo za enotno kategorijo teh meril. Iz sedanjih m še prihodnjih razprav bomo ugotovili, kaj bomo uzakonili za celotno Iskrino družbo. Vabim vse sodelavce, da čimbolj aktivno sodelujejo v razpravah o tem pomembnem predlogu, ki se tiče nas vseh. Predsednik sindikalnega odbora ZP ISKRA Jože Čebela v primerjavi z 1. 1970 narasel kar za 50 %. Na celotno poslovanje in potek lanske proizvodnje so vplivali višji materialni stroški, ker so cene reprodukcijskega materiala naraščale hitreje, kot pa naše prodajne Četrto srečanje samoupravljalcev V četrtek, 17. februarja se je končalo v Kragujevcu četrto srečanje samoupravljavcev »Rdeči prapor«. Po štirih dneh razprave so oblikovali sporočilo samoupravljavcev Jugoslavije. O pogojih in repultatih lastnega dela — je rečeno v sporočilu — odločajo samoupravljavci v temeljni organizaciji združenega dela. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je treba razvijati kot demokratično obliko odločanja in bistveni element samoupravljanja. Sporočilo posebej poudarja potrebo, da se v sistemu pridobivanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov vgradi princip solidarnosti. Udeleženci srečanja menijo, da morajo samoupravljavci odločno nasprotovati vsem tistim socialnim razlikam, ki niso rezultat dela. Udeleženci »Rdečega praporja« so s ploskanjem pozdravili predlog in se pridružili zahtevam, naj bi predsednika Tita še drugič proglasili za narodnega heroja: predlagali so tudi ustanovitev Reda proletarske zvezde, ki naj bi ga prav tako podelili predsedniku Titu. »Aparati« Ljubljana * 2 3 Novatorska dejavnost v letu 1972 Jože Eržen — znova direktor tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici cene. Tako je povečanje materialnih stroškov vplivalo tudi na rezultat pri dohodku tovarne, razen tega pa smo bili prisiljeni ustrezno regulirati tudi osebne dohodke zaposlenih, glede na hiter porast življenjskih stroškov. Tako bo ustrezno manjši tudi ostanek dohodka, za katerega računamo, da ne bo presegel 10 milijonov dinarjev. Upoštevajoč vse našteto, lahko sicer rečemo, da smo poslovali dokaj uspešno, vendar z doseženim ne moremo biti povsem zadovoljni. Bolj kot smo računali, so nas prizadele višje cene reprodukcijskega materiala in pa porast ostalih stroškov proizvodnje.« Ali se za letošnje poslovno leto kažejo možnosti za večji plasman vaših izdelkov na domačem trgu in v izvozu in kakšen proizvodni načrt nameravate s tem v zvezi realizirati? »Pravkar delamo na gospodarskem načrtu, po katerem predvidevamo nekoliko večji porast naše proizvodnje kot v preteklem poslovnem letu. (Dalje na 2. strani) Novatorstvo in racionaliza-torstvo sta v sodobnem tehničnem razvoju zelo pomembna dejavnika. Medtem ko novatorstvo obravnava zlasti področje patentov, to je novih tehničnih iznajdb, sc ra-cionalizalorstvo ukvarja predvsem z izpopolnjevanjem že znanih tehničnih in tehnoloških rešitev, kakor tudi samih proizvodnih postopkov. Tovarna se je že v preteklosti zavedala, da le ob pomoči in udejstvovanju vseh strokovnih potencialov in ostalih zaposlenih lahko doseže boljše izkoriščanje strojev in proizvodnih naprav in s tem ustvarja racionalnejšo ter ekonomičnejšo proizvodnjo. To dejstvo je potrdila tudi z ustanovitvijo posebne komisije za racionalizacijo in tehnične izboljšave. Komisija dela v skladu s svojim pravilnikom in ostalimi splošnimi akti. Do leta 1971 je obravnavala 245 predlogov. V prvem polletju leta 1971 pa je obravnavala 11 predlogov in to: 2 izuma s predlogom za patentiranje 6 tehničnih izboljšav 3 koristne predloge. Komisija je pozitivno ocenila pet tehničnih izboljšav in tri koristne predloge. Za oba izuma je komisija predlagala, da se k teoretični zamisli doda še praktična izvedba z vsemi potrebnimi preizkusi. Komisija bo nato predloga ponovno obravnavala. Za nagrajevanje oz. za izplačevanje odškodnin predlagateljem ima komisija vedno na razpolago finančna sredstva. Tako je v prvem polletju tega leta bilo izplačanih 20 nagrad v skupnem netto znesku 30.440,35 din. Najzaslužnejšim racionali-žatorjem iz obdobja 1969 do 1970 pa je komisija za izume in tehnične izboljšave pri ZP ISKRA podelila tudi diplome. Poleg obravnav sprejetih predlogov je komisija obravnavala tudi program dela za poživitev izumiteljstva in ra-cionalizatorstva v tovarni. Ugotovili smo, da kljub vidnim uspehom je racionaliza-torska, še bolj pa izumiteljska dejavnost v tovarni na precej nizki razvojni stopnji. Z racionalizatorsko dejavnostjo se ukvarja le določeno število članov kolektiv.* pa čeprav bi bilo pričakovati, da pri tem sodeluje čim širši krog zaposlenih, od nekvalificiranega delavca ao strokovnjakov. Ob taksni.m razmišljanju je komisija ugotovila umestnost ustanovitve »Kluba racionalizatorjev«. Osnovni namen kluba bi bil pospeševanje novatorske in racio-nalizatorske dejavnosti. Tako bi na primer pri neki racionalizaciji lahko s idelovalo več racionalizatorjev. kjer bi se osnovna zamisel (r.eka prijava) kvalitetneje in hitreje rešila. Nedvomno bi imelo to tudi ugoden vpliv na kvaliteto tehničnih izboljšav. Po možnosti bi skušali v klub poleg zaposlenih racionalizatorjev v tovarni pritegniti še vsakoletne nagrajence sklada prof. dr. Bedjaniča. Klub bi za svoje člane organiziral strokovna predavanja s področja naše proizvodnje, (Dalje na 6. strani) »Elementi« Ljubljana Zaradi razmer na trgu le 85% realizacija proizvodnje Razpisna komisija za imenovanje direktorja ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana-Pržan razpisuje prosto delovno mesto direktorja tovarne Razpisni pogoji: poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednjo; — da ima visoko izobrazbo ekonomske, strojne ali elektro smeri, z najmanj S-letno ustrezno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Rok za prijavo poteče 8. marca 1972. Morebitne informacije lahko kandidati dobijo pri vodji Kadrovsko-splošnega sektorja tovarne. Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo z osebnimi podatki ter dokazili o izobrazbi In dosedanjem delu ter o svojih poslovnih, organizacijskih in vodstvenih sposobnostih, kar dokazuje z referencami na naslov: Iskra — tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana-Sentvid, Cesta Andreja Bitenca 68; razpisna komisija za imenovanje direktorja. Obsežni načrti Leto 1971 je bilo za nas leto velikih preizkušenj. Zmanjševanje povpraševanja po elektronskih elementih naše proizvodnje se je od druge polovice leta 1970 nadaljevalo še v vsem letu 1971 in to na domačem in še bolj na inozemskem trgu. Težko je presoditi ali je to zmanjšanje v celoti posledica recesije, ki je zajela svetovno tržišče na področju elementov za elektroniko, ali pa je to tudi posledica premajhne angažiranosti tovarne pri proučevanju trga. Od te ugotovitve odstopa le proizvodnja avto žarnic, kjer nam instalirane proizvodne kapacitete še ne pokrivajo povpraševanja. Zaradi zgoraj navedenega smo v letu 1971 dosegli komaj 85% že prej rebalansi-ranega plana in samo 80% proizvodnje iz leta 1970. Tudi pri tem je proizvodnja žarnic izjema, saj jih je bilo proizvedenih 9% več kakor leto prej. Prilagojevanje proizvodnih faktorjev preoptimistično planiranim količinam, ob dejansko nižji proizvodnji, je izzvalo kopico negativnih pojavov: slabše obračanje zalog je povečalo že tako močno nelikvidnost, povečal se je delež fiksnih stroškov v lastni ceni proizvodnje, slabo izkoriščanje strojev in naprav in predvsem nižjo produktivnost zaposlenih, zaradi katerega so se kljub povečanju za komaj 10,6%, povečali tudi osebni dohodki v strukturi lastne cene. Kaj takega si v bodoče ne moremo več dovoliti, saj rušenje ravnotežja proizvodnih faktorjev ne pogojuje le slabše rezultate ampak povzroča tudi negotovost in nezadovoljnost zaposlenih. Pozitivno pri tem pa je, da se je v borbi za tržišče, izboljšala kvaliteta naših proizvodov, pa čeprav za ceno dodatnih stroškov za izboljšanje proizvodnih naprav in povečanje stroškov poostrene kontrole. Zmanjšanje naročil in kratki dobavni roki so imeli za posledico drobljenje serij v proizvodnji, često spreminjanje asortimana in nelikvidnost pa nam je otežkočala preskrbo s potrebnim reprodukcijskim materialom, zaradi česar smo bili prisiljeni reševati dobavne roke z delom v nadurah, če smo hoteli zadovoljiti kupce. Kljub nizkim osebnim dohodkom, komaj 1.191 din poprečno na zaposlenega, nismo ob takih pogojih v proizvodnji uspeli kompenzirati naraščanja cen surovinam, zato so indeksi stroškov znatno nad indeksi proizvodnje. Zmanjševanje števila zaposlenih za 5% proti letu 1970 in 8 % proti planu ni bilo zadostno ob 20% manjši proizvodnji. Ta razlika je nastala predvsem pri zaposlenih v režiji, kjer število ni pogojeno z obsegom proizvodnje, zmanjšanje zaradi fluktuaci-je pa nam je znižalo predvsem kadre z visoko in višjo izobrazbo. Tako imamo v proizvodnji na 65 zaposlenih komaj enega z visoko ali višjo ali komaj 20% z delovnemu mestu ustrezno izobrazbo. Da so takemu stanju krivi tudi nizki osebni dohodki, ni potrebno posebej poudarjati. Dokaj visok je tudi delež neproduktivnega časa v skupnem razpoložljivem času, saj znaša v posameznih enotah od 20,5% do 27,5%. Precejšen delež neproduktivnega časa gre na račun dopustov in boleznin. Največji odstotek boleznin 11,44% je bil v obratu »Feriti«, ki pa se je proti letu 1970 že znižal. Ure letnega dopusta pa so se v poprečju povečale za 25 ur na zaposlenega. Število nadur se je znižalo skoraj na polovico ur iz leta 1970, vendar je številka ob taki proizvodnji še vedno prevelika. Povečanje mase izplačanih osebnih dohodkov se je povečala za 3%. Ob povečanju poprečnih osebnih dohodkov 10,6% in zmanjšanju obsega proizvodnje nasproti letu 1970 za 20 % je to vsekakor preveč. Vzrok je v skoraj nespremenjenem deležu režijskih osbnih dohodkov in nižji produktivnosti. Takšen trend se v letu 1972 ne sme nadaljevati in so zato že pod-vzeti določeni ukrepi. Naj večjo skrb bo potrebno posvetiti povečanju produktivnosti in s tem tudi povečanju poprečnih osebnih dohodkov na normalen nivo. Zaradi relativno zmanjšanega izvoza od deleža 34 % na 32,3 % od vrednosti celotne realizacije, je indeks celotnega dohodka boljši od indeksa proizvodnje. Sredstva za sklade pa dosegajo le 54% sredstev iz leta 1970. Tako nam finančni rezultat komaj zadošča za plačilo vseh obveznosti, ne zagotavlja pa nam normalne razširjene reprodukcije. Delavski svet tovarne je na svojih zasedanjih v letu 1971 obravnaval problematiko in sprejel določene sklepe glede vprašanj gospodarjenja, poslovanja in proizvodnje. Obravnaval je problematiko trga in sprejel rebalans plana. Za izboljšanje položaja je sprejel tudi akcijski program poslovanja tovarne. Angažiranost vodstva tovarne in proizvajalcev in delovnih enotah za uveljavitev ustavnih dopolnil, je privedlo do sklepa delavskega sveta o sprejetju tez za postopno formiranje TOZD v tovarni. Ena izmed pomembnih odločitev delavskega sveta je bil tudi sklep, da vključimo našo komercialno službo v IC in s tem izboljšamo tržno situacijo. Z izpolnitvijo vseh teh ukrepov pričakujemo, da se bo v letu 1972 krivulja naših uspehov zopet obrnila navzgor. Marjan Por (Nadaljevanje s 1. strani) Našo proizvodnjo bomo povečali za nekako 15 %, pri čemer naj bi se celotni dohodek tovarne povečal pa za 20%, delno na račun domače prodaje, še več pa na račun izvoza. Za izvoz namreč predvidevamo, da se bo letos povečal kar za 56 %. Hitrejše povečanje dohodka tovarne na osnovi te projekcije ni predvideno zaradi računanja na spremembo cen, pač pa zaradi računanja na zaloge, ki so I. 1971 nastale zaradi zmanjšanja dobav domačim kupcem — kot posledica racionalizacije zalog pri avtomobilskih proizvajalcih ob težkih problemih likvidnosti. V skladu s takšno proizvodnjo in dohodkom tovarne pa računamo na nekoliko večji porast ostanka dohodka, pa tudi na vskladitev osebnih dohodkov zaposlenih, seveda v okvirih, ki jih predpisuje samoupravni sporazum.« Prav tako kot v drugih gospodarskih organizacijah, tudi vaši tovarni verjetno ne manjka problemov. Kateri izmed njih vam povzročajo največje preglavice? »Problem številka 1 je vsekakor vprašanje likvidnosti in s tem seveda tudi vprašanje sredstev, ki jih tovarna potrebuje za svoje poslovanje. To je bil tudi eden izmed temeljnih vzrokov, da v preteklem poslovnem letu nismo dosegli boljših rezultatov. Razumljivo pa je imel ta problem tudi svoj boleč vpliv na povečevanje proizvodnih stroškov, če ne tudi na vrsto drugih težav, ki so vse leto spremljale našo proizvodnjo, vendar se pri tem ne bi spuščal v podrobnosti, ker bo o tem govora v poročilu o lanskem poslovanju.« Slišati je, da se resno pripravljate na nova investicijska vlaganja, celo dokaj velika, da bi tako povečali svoje zmogljivosti in lahko zadovoljili domače, pa tudi tuje potrebe po vaših izdelkih. Povejte, prosim, še kaj o tem! »Glede na dejstvo, da Jugoslavija še vedno ima dokajšnje potrebe po osebnih in transportnih vozilih, kljub uvozu, so domači proizvajalci avtomobilov zgradili nove zmogljivosti, s katerimi bodo v naslednjem obdobju pospešili rast avtomobilske proizvodnje. Razumljivo pri tem tovarna avtoelektričnih izdelkov ne more in ne sme ostati križem rok. V skladu s tem je torej tudi naša tovarna v preteklem letu dokončala dokončen program izgradnje novih zmogljivosti v naslednjih dveh letih. Na zadnji seji našega delavskega sveta smo potrdili investicijski program za izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti pri zaganjalnikih in za dopolnitev zmogljivosti za proizvodnjo alterna-torjev. Pred nami je vsekakor velik program, po katerem naj bi se naša proizvodnja v treh letih podvojila. V ta namen bo morala tovarna iz lastnih sredstev in z bančnimi krediti vložiti skupno 110 milijonov dinarjev, kar so sicer velika sredstva, vendar pa tudi umestna naložba. Prav te dni začenjamo dela na uresničevanju tega našega programa, ki naj bi bil dokončan konec leta 1973.« Ali računate, da bo taki) povečano proizvodnjo v glavnem absorbiralo domače tržišče, ali predvidevate tudi večji izvoz? »Dobršen del naše proizvodnje bo resda pobral domači trg, če bo avtomobilska | industrija rasla tako, kot je predvideno, vendar pa se pripravljamo hrati tudi na večjo izvozno ekspanzijo. Na§ izvoz naj bi leto za letom rasel tako, da bi že leta 1974 dosegel 5,5 milijonov dolar jev vrednosti, kar vsekakor ni majhna naloga, in se je bomo morali lotiti z vso resnostjo in odgovornostjo.« Za takšen porast proizvodnje in vaše načrte v prihodnjem obdobju boste prav gotovo potrebovali precej novega strokovnega kadra. Kako se s te strani pripravljate na tako zajetne naloge? »Naši načrti so resda ambiciozni, vendar ne ncuresnič-' 1 ji vi, vendar, da bi jim bili tudi kadrovsko kos, že nekaj let precejšnja sredstva vlagamo vzporedno tudi v rast strokovnih kadrov, ki nam bodo še kako potrebni. Trenutno imamo na univerzi 45 štipendistov, lepo število pa tudi v srednjih šolah, medtem ko se določeno število zaposlenih delavcev tudi dopolnilno izobražuje in tako upamo, da bomo v danem trenutku nekako kadrovsko dobro pripravljeni pričakali naše bodoče naloge.« — J. C,— in K13 na ■a ati sta si» uto ■ta E9 K JZ tZK ■ ■ Informacije NOV BARVNI VIDEO PROJEKTOR Japonska družba »Sony Corp « je predstavila tržišču nov barvni video projektorski sistem, ki projektira TV slike na posebnem velikem ekranu — 50 inch. v diagonali. Družba »Sony« planira, da bo plasirala ta novi sprejemnik na tržišču konec leta 1972. Podobni video sistemi v inozemstvu stanejo od 70 do 200.000 S. družba »Sony« pa namerava tak sistem prodajati po 2.000 S. Vsem članom delovne skupnosti združenega podjetja ISKRA Dopolnitev statuta ZP Iskra Kranj Da bi odpravili nekatere zapreke, ki nastajajo ob raznih integracijskih poskusih, posebno kar zadeva finančna vprašanja vplačevanja prispevkov organizacij v sestavi ZP v sklade ZP in za financiranje Strokovnih služb ZP, Marketing dejavnosti, osvajanja tujih tržišč in drugih, je na predlog gen. direktorja OKP skupaj sekretariatom pripravilo predlog novega člena za statut ZP, ki ga sedaj PO ZP daje celotnemu delovnemu kolektivu ZP ISKRA v razpravo. Na osnovi člena 187 in v zvezi s členom 196 statuta Združenega podjetja ISKRA daje poslovni odbor združenega podjetja vsem članom delovne skupnosti ZP v obravnavo predlog novega 163 a člena statuta ZP, ki se glasi: »Delavski svet združenega podjetja lahko na obrazložen predlog poslovnega odbora združenega podjetja delno ali v celoti oprosti delovno organizacijo, ki se kot organizacija pripaja k združenemu podjetju, plačila prispevkov v rezervni sklad združenega podjetja in ostalih prispevkov, ki se zbirajo pri združenem podjetju, vendar najdalj za dobo enega leta od pripojitve. Ta sklep sprejme delavski svet združenega podjetja, preden odloča o pripojitvi (50. člen B/5 tega statuta) in dobi veljavo, ko je pripojitev izglasovana.« Pismene in obrazložene pripombe k temu predlogu sprejema do 15. marca 1972 organizacijsko-kadrovsko področje ZP ISKRA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Komisija ZB Elektromehanike je podala obračun o svojem delu v letu 1971 Dne 17. februarja je bila letna delovna konferenca aktiva ZB Elektromehanike. Konference se je udeležilo cca 140 članov ZB, direktor tovarne tov. Hujs, predstavniki samoupravnih organov, ZK, sindikata, preds. obč. odbora ZB tov. Bajželj in predstavnik aktiva ZB tovarne SAVA. Predsednik komisije tov. Stahij Drmota je v poročilu na kratko nanizal dogodke, ki so se v preteklem letu dogajali po svetu in pri nas doma. Prikazal je tudi gospodarske težave, ki sc pojavljajo v naši državi in problem šovinizma v naši državi. Posebej je omenil tudi problem socialnega razlikovanja, ki je postal tako pereč, da so o tem morali spregovoriti tudi najvišji partijski forumi. V poročilu je tudi odločno povedano, da je Jugoslavija ena in nedeljiva in da se mora to vprašanje tako tudi obravnavati. Komisija aktiva ZB je imela v preteklem letu 7 sej. Na sejah je obravnavala predvsem socialna vprašanja, vprašanja stanovanj, letovanje, organizacijo proslav v jubilejnem letu 30-lctnice »Aparati« Ljubljana * * * * v vi Aktivnost ZK v letu 1972 Osnovna organizacija ZK v tovarni je delovala le v ob- časnih in pomembnejših do- godkih. Glavni nosilci nalog v pretekli dobi so bili predvsem komunisti posamezniki. To dejstvo je nastopilo zaradi spremenjene vloge članov ZK, kakor tudi splošne pasivizacije članstva. Zaradi takega stanja v tem sestavku ne bom našteval nalog, s katerimi sc je OOZK ukvarjala, ampak bi skušal opisati najpomembnejše zaključke iz konference ZK, ki je bila pretekli mesec. Konferenca je osvetlila mnoga vprašanja, zlasti tista, ki se nanašajo na sam kolektiv, njegovo rast in članstvo v ZK. V diskusiji so bila obravnavana še zlasti naslednja vprašanja: — področje družbenega usmerjanja dohodka in delitve dohodka na osnovi samoupravnih sporazumov — neinformiranost članstva, oziroma kolektiva — neučinkovitost organizacije ZK — vprašanje razhajanja Interno glasilo tovarne »Aparati« Tovarna električnih aparatov je ena izmed tistih, odkoder v našo Iskro prihaja malone največ poročil in prispevkov. Kljub temu pa so v tovarni prišli do spoznanja, ua povrh tega glasila potrebujejo še svoje, lastno, v katerem naj bi zlasti člane delovnega kolektiva seznanjali ? Povsem internimi obvestili, informacijami in sestavki. Od •c ugotovitve pa do rojstva Prve številke dvomesečnega internega glasila »Informativ-111 bilten« je preteklo sorazmerno malo časa, pa vendar le uredništvo uspelo pripra- vi dokaj pestro in dovršeno Slasilo, ki bo s svojimi na- daljnjimi številkami nedvomno doprineslo pomemben delež k boljši informiranosti tega delovnega kolektiva. Ko smo prvo številko novega glasila dobili na vpogled, smo jo razumljivo takoj prelistali in v njej odkrili tudi dva sestavka, ki smo ju mirno uporabili tudi v našem glasilu. To nam je uredniški odbor dovolil. Ob novem internem glastlu želimo njegovim ustvarjalcem kar najbolj uspešno pot, njegovim sodelavcem in dopisnikom pa priporočamo, naj s svojimi prispevki še naprej tako zvesto sodelujejo v našem listu kot doslej! med teorijo in prakso ter med resolucijami in načeli — pasivizacija mladinske organizacije in vključevanje mladine v ZK — realizacija ustavnih amandmajev. Naštel bi lahko še vrsto drugih vprašanj, katere je konferenca obravnavala in ki jih bo potrebno v kolektivu urediti. To so predvsem: — socialno razlikovanje — stanovanjska problematika — industrijska vzgoja zaposlenih itd. Konferenca je pokazala, da so pred vsako akcijo nujno potrebni skupni dogovori in enoten nastop vseh zaposlenih. Člani ZK pa naj bi bili nosilci in pobudniki teh akcij. Zaradi tega je konferenca sprejela naslednje sklepe: 1. 00 ZK tovarne podpira stališča DS, 10, SP in vodstva tovarne, ki naj bi prispevala k sprejetju predloga samoupravnega sporazuma branžne komisije. 2. Po sprejetju samoupravnega sporazuma bo kot dolgoročnejša akcija potrebno preanalizirati pravilnik o delitvi OD s poudarkom na spodnji meji OD, da ne bi prišlo do rušenja tistih razmerij, ki jih smatramo v kolektivu za pravilna in dovolj spodbudna. V tej akciji mora kot prva sodelovati tudi OOZK. 3. Konferenca je kritično ocenila povezavo med 00 v tovarni in višjimi partijskimi vodstvi. Nujno je, da se ta povezava obojestransko okrepi. Člani ZK so mnenja, da bi se člani iz vodstev morali večkrat sestati z organizacijo, ker je tako podan element dejavnosti slehernega člana. 4. O delu organizacije in naših stališčih moramo v bodoče seznanjati tudi kolektiv. 5. Novi sekretariat organizacije naj analizira kadrovsko vprašanje v osnovni organizaciji ZK in problematiko odhajanja članov. Temu naj posveti svojo skrb v pripravi akcijskega programa. Enako velja tudi za aktiviranje mladine v tovarni. 6. Konferenca predlaga, da se spremeni višina članarine. 7. Konferenca je sklenila preložiti razpravo o realizaciji ustavnih amandmajev 21, 22 in 23 na kasnejši čas. Iz zgoraj naštetih sklepov ugotavljam, da je članstvo izredno zainteresirano za'razvoj in napredek tovarne ter za večje družbeno-politično udejstvovanje vseh dejavnikov v tovarni. Viktor Korošec, ing. ljati. V razpravo je posegel tudi direktor tovarne tov. Hujs, ki je na kratko seznanil navzoče o perspektivnem načrtu tovarne. vstaje jugoslovanskih narodov. Iz poročila je razvidno, da je v tovarni 363 članov ZB. Posebni dodatek je v preteklem letu prejemalo 60 aktivnih udeležencev NOV. Stanovanjski problem je v glavnem rešen. Posojilo za gradnjo in adaptacijo stanovanj je dobilo v tovarni 9 članov ZB. V sporazumu s sindikatom je z 1/3 lastnega prispevka letovalo na morju in v hribih 51 članov. Kriterij za letovanje je bil predvsem socialno in zdravstveno stanje članov. V živahni razpravi je sodelovalo 9 članov. Poseben poudarek je bil dan na sklepe 3. konference ZK Slovenije, in sicer o socialnem vprašanju. Zelo odločno je bila postavljena zahteva, da sc morajo napake preteklosti tudi popravljati, ne samo ugotav- Stahij Drmota Med drugim je glavni direktor dejal: »Kot izračun kaže, smo leto 1971 zaključili zelo uspešno oz. so rezultati najboljši odkar obstaja kranjska tovarna. Letošnje leto bo bolj napeto, rešili oo treba več problemov in težav, saj dejstva v svetu jasno kažejo, da gospodarstvo pretresajo razne predvidene in nepredvidene težave. Že sam problem devalvacije dolarja je sprožil v svetu, poseono pa v Evropi dokajšne premike, nas oz. jugoslovansko gospodarstvo pa je tudi prizadela splošna nelikvidnost in pred kratkim devalvacija dinarja, zato je predvsem uvozni material dokaj dražji. Investicijska vlaganja, predvsem za potrebe telefonije, ki je naša najbolj perspektivna panoga, so v teku: -na zgradba bo kmalu vseljiva, druga — na Laborah, kje: se bo grad. ja začela v kratkem, pa bo po predvidevanjih vseljiva v decembru letos. Na nas vseh je, da zavestno delamo na tem, da pospešeno dokončamo vsa vlaganja, kajti le s tem lahko čimprej pričakujemo zadevne koristi. Prepričan sem, da bomo s skupnimi napori tudi leto 1972 uspešno zaključili in da bodo naši OD, ki so se občutno popravili, odsev naših skupnih prizadevanj.« Iz razprave je aktiv konference sprejel naslednje sklepe: !. Podprl je predlog nekaterih organizacij, da se tov. Titu dodeli še drugi naslov in sicer: »Heroj jugoslovanskih narodov«. 2. Aktiv postavlja odločno zahtevo, da se nastalo socialno razlikovanje v naši družbi začne odpravljati takoj, konkretno in pravično. 3. Aktiv bo z vsemi močmi svojih članov podpiral gospodarsko politiko vodstva tovarne. jem proizvoda trajne vrei nosti in je ni mogoče kar ts ko spraviti z dnevnega rti v naših poslovnih načrtoii njih. NAČELO RENTABILNOSTI Do ustanovitve Direkcije s domači trg Iskra Commera znotraj katere delujejo filial in zastopništva s svojimi a leprodajnimi, maloprodaji mi in servisnimi enotami id obračunske enote, je bila ser visna dejavnost centralizira na tudi v gospodarskem p<. gledu. Učinek posamezal servisnih delavnic in obratot je prišel do izraza samo r globalno za jetih rezultatih Ir dejavnosti kot celote, pri te mer prizadevnost in učinkoii tost posameznih servisnih dr lavnic nista imeli odločilneg vpliva na ekonomske rezulli te filiale kot tržno zaokroie ne celote. Z vključitvijo ser j visne dejavnosti v ekonom-ko filial in posredno tudi Direkcije za domači trg, pa jr nastopil trenutpk, ko je po trebno trdno zakoličiti r® tabilnostne meje servisni storitev za račun enot lastne ga podjetja in za račun a nanjih klientov. Različni vidiki servisne dr javnosti znotraj ekonomih filial terjajo natančneje opredelitev tržne vrednosti servisnih storitev, ki zajema jo — razen intervencijski! posegov in vzdrževalnih dd — tudi proda jo rezervnih do lov; v določenih primerih pi tudi instruktažo pogodbenih delavnic, ki posameznim po pravilom niso kos. Po do* danjih merilih ni bilo mogo če realno ovrednotiti vse!, storitev posameznih servisih! postojank, ki se ne uresničit j jejo samo za »delovno mizos Interes podjetja je marsikdaj narekoval določene odmiki od predpisanih norm in gospodarsko opravičljivih posegov: na primer popravilo proizvoda na večji oddaljenosti od sedeža filiale, kjer samo prevozni stroški presežejo normalno tržno vrednost opravljene intervencije. Na posvetu servisnih vodij je bilo sprejeto načelo, dl storitev, ki nima priznan! tržne vrednosti — ni storite'', in bi jo kazalo opustiti alt pa jo napraviti rentabilno. Za vsakim delom stoji naročnik in tudi plačnik: problem je torej v ustreznih kalkulacijah in pravilnem zajemanje opravljenega dela v vseh njo govih sestavinah. Načelo gospodarnosti vključuje ustrezne posege v notranjo ekonomiko servisnih delavnic, v glavnem na področju zniževanja režijskih stroškov, ki pa niso brez vsakršne zveze s splošno organizacijsko in personalno strukturo podjetja. Servisni predstavniki so zavzeli stališče, da imel servisna delavnica tolikšne število delavcev, kolikor jih prenese obseg dela in gospodarski račun filiale. Tudi v tem se manifestira podaljšana roka trga, ki v zadnjem času posega tudi n3 doslej respektirana področj3 tržnih storitev. . M-Lj- Servisna dejavnost, ki je z doseženo lanskoletno bruto realizacijo precej presegla gospodarski načrt za 1971, se je znašla pred letošnjimi obveznostmi v znesku 2,5 milijarde. Na posvetu vodij servisnih delavnic Iskra Commerce, ki ga je sklicala Direkcija za domači trg, so bile na vrsti načelne smernice in poslovni prijemi, ki naj omogočijo uresničenje dvakratno povečanje servisnih nalog — pa tudi dohodka. SERVIS, PODALJŠANA ROKA TRGA Malokatera dejavnost v okvirih našega podjetja je bila deležna na svoji razvojni poti tolikih poslovnih nihanj in nasprotujočih si koncepcij kot servisna dejavnost, katere pomembnost raste vzporedno s starostjo proizvodov trajne vrednosti. Spričo ne-izbrušenih pojmov, kaj pravzaprav predstavlja servisna Naslednja etapa v servisni ekonomiki: zniževanje režijskih stroškov. Toda nikakor na škodo kvalitete servisnih storitev in ugleda podjetja — (Fotoposnetek iz servisa v Banja Luki) v servisni dejavnosti Podjetniški princip tudi še kakšnih deset takšnih servisnih postojank bi potrebovala Iskra za pokritje najnujnejših potreb na področju Jugoslavije. — (Fotoposnetek sarajevskega servisa) Instrumenti in »instrumenti«; kako najti pravšne gospodarske instrumente, ki naj omogočijo rentabilno opravljanje servisnih storitev, pravično nagrajevanje po delu in reprodukcijsko sposobnost servisnili delavnic iz lastnih sredstev? — (Fotoposnetek iz servisa v Banja Luki) dejavnost v nekem podjetju s proizvodnim zaledjem, se je dogajalo, da ljudje z velikimi praktičnimi izkušnjami kmalu ne bi mogli uveljaviti svojega dela po splošnih gospodarskih normah, četudi je to delo močno otipljivo in merljivo z običajnimi gospodarskimi merili. Vse do začetka uveljavljanja tržne orientacije v naših poslovnih predvidevanjih smo se glede servisne dejavnosti preradi zadovoljevali z mnenjem, da je servis »podaljšana roka prodaje«, pri čemer smo imeli v mislih tisto šestmesečno ali enoletno dobo, ko je servisiranje v pristojnosti proizvajalca. Po tem mejniku pa se začne obdobje, ko postane ta dejavnost, vzeta v celoti, podaljšana raka trga in podvržena vsem tržnim zakonitostim, ki delajo proizvod ali storitev rentabilno ali nerentabilno. Zakonitim obveznostim, ki vežejo proizvajalca glede obvezne garancijske dobe, sledi razdobje, ko začno podjetje pritiskati tržne obveznosti glede vzdrževanja izdelkov v eksploataciji in oskrbe z rezervnimi deli, kar je med drugim tudi v tesni zvezi z ugledom firme doma in po svetu. STORITVE IN USLUGE Verjetno ni zgolj slučaj, da sta v našem gospodarskem slovarju pojma poslovne usluge in storitve nekoliko zamegljena, čeprav sta oba sestavna elementa trgovskega življenja in temeljita na konkretni poslovni logiki in gospodarskem računu. Stvar se začne zapletati v trenutku, ko postanejo v okviru istega podjetja »usluge« privilegij enega dela prodajne dejavnosti, »storitve« pa drugega dela, ki jih mora realizirati na tržni, t. j. rentabilen način. V spletu takšnih dogajanj nastaja vprašanje, kaj je dejanski »interes hiše« in kje so gospodarske meje neke dejavnosti, ki je vključena v po- Več mladih v samoupravne organe V soboto, 19. februarja, je bila v dvorani nad Iskrino restavracijo v Kranju konferenca ZMS tovarne »Elektromeha-nika« Kranj. Navzoči so bili tudi predstavnik ZMS kranjske občine, predsednik ZMS ZP Iskra, predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij kranjske tovarne ter predstavniki nekaterih tovarn. Sejo je vodil tov. Debelak. Poročilo o delu predsedstva, ki je štelo 17 članov, je-podal predsednik Bogdan Kolenc. Iz skopega referata povzemamo, da je imelo predsedstvo 7 komisij, ki so štele od 3 do 7 članov in, ki so po določenem delovnem načrtu, nekatere solidno, druge pa tudi ne, izpolnjevale zadane naloge. Žal poročil o delu posameznih komisij ni bilo slišati, ker nekaterih predsednikov ni bilo na konferenci, kar je dalo konferenci ZMS vtis premalo resne pripravljenosti. Za veliko neresnost pa je moč vzeti tudi dejstvo, da ni bilo nikogar, ki bi podal poročilo o delu nadzornega odbora. Bistvo prvega dela poročila so bili opravljeni seminarji na Jezerskem, v Radovljici in v Bohinju, predavanje v okvi- ru »Akcija 75« ter udeležba pri športnem tekmovanju za vsestranskega športnika mladinca kranjske tovarne, ekskurzija, piknik ter udeležba in pomoč pri proslavi 25-lct-nice Iskre oz. hkrati tudi dneva borca. Organizirali so tudi literarni večer. Drugi del poročila se je dotaknil obravnave osnutka akcijskega programa stabilizacije, izvedbe dopolnila k anketi o izobraževanju, obravnave programa TK ZMS ter priprava na problemsko konferenco o stanovanjski problematiki. Konec poročila omenja naslednje: »V januarju smo izdali prvo številko našega mladinskega glasila »Mi mladi«, ki naj bi bila ob praznovanju srebrne obletnice ISKRE le majhen prispevek k velikemu jubileju. V tem mesecu smo po »Elektromehanika« Kranj 0 gibanju osebnih dohodkov v letu 1971 Problematika naših osebnih dohodkov že nekaj let zajema dva bistvena elementa, in sicer nivo osebnih dohodkov in notranja delitvena razmerja. Nivo naših osebnih dohodkov, merjen s poprečno doseženim osebnim dohodkom na zaposlenega mesečno, kaže v letih 1965 do 1970 enakomeren porast, vsako leto v letu 1970 za ca. 10 %, pač v skladu z gospodarjenjem in možnostmi, ki nam jih je po ustvarjenem dohodku dopuščalo delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi. V letu 1971 je bil v tej smeri dosežen večji porast, kar je razvidno iz primerjave poprečno izplačanega osebnega dohodka na zaposlenega, in sicer: 1.153 N din neto mesečno in v letu 1971 ........... 1.432 N din neto mesečno Iz prikaza je torej razvidno, da so osebni dohodki v poprečju na zaposlenega porasli nasproti letu 1970 za 24,2%. Z družbenim planom w leto 1971 in s korekcijo OD najnižjim kategorijam delavcev 1. VII. 1971, je bilo Planirano povečanje poprečnega zaslužka zaposlenega za 19,3 %. Prekoračitev plansko določenega procenta porasta k posledica boljših rezultatov poslovanja tovarne, ki so omogočili tudi izplačilo rezervnega sklada OD v višini % doseženega mesečnega OD posameznika (15 °/o v novembru in 15 % v decembru 1V/1). Delno pa je na prekoračitev vplival tudi nadaljnji Porast preseganja norm za . /o nad planiranim poprečjem. Porast poprečnega osebne-dohodka pa kljub temu P' zboljšal položaja nasprc i doseženemu zaslužku delav-v okviru obč ne, saj za občinskim poprečjem gospodarstva zaostajamo kar za 10%. Z omejitvijo porasta osebnih dohodkov v letu 1971 (dovoljeno za 11 %), smo sicer pričakovali, da se bomo zaradi odobrenega prekoračenja postavljenega limita 11 % za našo tovarno s strani republiške skupščine, približali po nivoju zaslužkov ostalim podjetjem, vendar so ostala podjetja, ki te oprostitve niso imela, po sprostitvi limita v II. polletju 1971 izplačala zadržane osebne dohodke tako, da so nas ponovno močno prehitela. Zato smo ostali po višini izplačil na zaposlenega na istem mestu kot v prejšnjih letih. Notranja delitvena razmerja določena na osnovi analitične ocene delovnih mest, za delavce plačane po času in na osnovi grup dela, za delavce po normi, so pokazala v letu 1970 razkorak med za-(Nadaljevanje na 6. str.) vseh obratih izvedli tudi redne letne konference sekretariatov. Obravnavali smo tudi problem tov. Bojana Šturma na Koroškem in poslali protestno noto avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in tov. Mirku Tepavcu. Dokončno smo izdelali predlog pravilnika o delu PK ZMS Elektromehanika ISKRA Kranj. Sodelovali smo tudi v razpravah na političnem aktivu, kjer smo govorili o statutu tovarne, statutu Združenega podjetja in drugih samoupravnih aktih. Ob koncu mandatne dobe je moč ugotoviti, da bo potrebno še krepiti sodelovanje z DPO, predvsem pa je treba več resnosti pri izvajanju s programom začrtanih akcij.« Kot je bilo že omenjeno, podrobnejših obrazložitev ni bilo slišati, ker so zadevno zadolženi mladinci manjkali, in prav zato se tudi razprava ni razvila izven že povedanega oz. dodano je bilo, da bodo spet poživili »Tribuno mladih«, ki pa bo posegla v znane oddaje »Pokaže, kaj znaš». Tudi svoje glasilo »Mi mladi« bodo letos večkrat izdali. Dana je bila tudi informacija o sodelovanju mladih v ZP Iskra na mladinskem ve čeru v hali Tivoli 10. marca, ki jo prireja ZMS tovarne »Saturnus«, o čemer bomo v naslednji’ številki obširneje poročali. V razpravi so sodelovali tudi gostje. Treba je priznati, da je šele takrat začela dobivati konferenca del tiste usmerjenosti, kar je bilo pričakovati že v začetku. Tako je bilo nakazano, da obstaja niz aktualnih problemov, ki sploh niso bili omenjeni, kot npr. izobraževanje mladih, sprejemanje mladih v službo, kako živijo mladi praktikanti, problemi mladih v proizvodnji, aktivnost mladih v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah, stanovanjska problematika mladih, sprejemanje mladih v ZK ipd. Predstavnika samoupravnih organov in vodstva tovarne sta orisala položaj kranjske tovarne in povedala, da kaže prognoza zaključnega računa o poslovanju v letu 1971 najbolj uspešno gospodarjenje doslej, ker pa v letošnjem letu čakajo kolektiv še večje delovne naloge, je bil mladini dan apel, naj z vso odgovornostjo sodeluje v borbi za čimvečji poslovni uspeh tudi v letu 1972 ter da predsedstvo ZMS čim več mladih predlaga v samoupravne organe in družbeno politične organizacije. Posebno skrb je treba posvetiti tudi vključevanju mla-' dih v ZK. Fi Ker je konferenca nekatere stvari le nakazala, oz. jih sploh ni obravnavala, bomo o tem v naslednjih številkah še spregovorili. Uredništvo PO SVETU V NEKAJ VRSTICAH VELIKO POVPRAŠEVANJE PO RA IN TV SPREJEMNIKIH V VELIKI BRITANIJI V prvih 10 mesecih 1971 ocenjujejo, da je bilo v Veliki Britaniji 689.000 barvnih televizorjev. Dobave so za 14% večje kot v istem obdobju leta 1970. V zadnjem času so zabeležili tudi povečano prodajo radijskih sprejemnikov, predvsem po zaslugi povečanega uvoza tranzistorskih sprejemnikov. V prvih 10 mesecih je bilo skupno prodanih 3,5 milij. radijskih sprejemnikov. Prodaja gramofonov pa je imela trend rahlega upadanja. ZAKAJ EVROPA PRIVLAČI AMERIŠKE INVESTITORJE Po decembrskih vvashingtonskih odločitvah so postale za Amerikance skoraj vse valute dražje. Kljub temu mnogi ameriški koncerni želijo še naprej graditi svoj finančni aranžman v Evropi. Na osnovi ankete so menagerji velikih ameriških firm navedli za to šest razlogov: — Kontrola cen in zakoni omejujejo razvoj ameriških koncernov. Tako npr. koncerna ITT in »General Motors« v ZDA ne moreta več prevzemati drugih podjetij. — Velik vpliv potrošniških organizacij in organizacij za zaščito narave pred onečiščenjem prisiljujejo podjetja v drage investicije, ki se v Evropi še ne zahtevajo. — Smatrajo, »a je delovna morala v Evropi višja. — V primerjavi z ameriškimi sindikati so zahodnoevropske sindikalne organizacije šibkejše in bolj miroljubne in zato manjša nevarnost pred stavkami. — Čeprav so se v pretkelih letih v Evropi plačni stroški povečevali, so še vedno na znatno nižji ravni kot v Ameriki. — Za ameriške menagerje velja zahodna Evropa za področje, na katerem predvidevajo ekspanzijo, odkar je sprejeta odločitev o razširitvi EGS. AMERIŠKA ELEKTRONSKA INDUSTRIJA OGROŽENA Skupina ameriških elektronskih družb je nedavno objavila plane, v katerih zahteva od vlade akcijo, ki bo usmerjena na ureditev uvoza elektronike, v glavnem japonskih elektronskih proizvodov, zaradi katerih je domača elektronska industrija utrpela škodo v višini 1 mlrd. J in odpustila 121.000 delavcev. Da se zaščiti domača industrija elektronskih proizvodov, je podprlo ta protest 120 podjetij. V BODOČE PREDVIDEN VELIK UVOZ RAČUNALNIKOV V SSSR Predsednik ameriške Organizacije za raziskavo tržišča je izjavil, da predvideva 5-letni plan v Sovjetski zvezi organizacijo 4.000 novih računskih centrov do konca leta 1975. To bi bil velik skok, saj imaj do sedaj samo 7.000 računalnikov. Po predvidevanjih lahko vzhodne države proizvedejo največ 16.000 računalnikov v naslednjih 4 letih. Preprost račun nam pokaže, da bodo uvozili čez 10.000 računalnikov iz inozemstva. NOVI PROJEKTI GRŠKE ELEKTROINDUSTRIJE Grška firma »Elektroimpex« namerava zgraditi dve tovarni: eno za proizvodnjo elektroinstalacijskega materiala in drugo za proizvodnjo elektromotorjev. Tovarna elektromotorjev naj bi imela letno kapaciteto 10.000 elektromotorjev. »Elektroimpex« bo investiral v ta dva objekta 6 milij. drahm. Grška firma »Oerlikon Electrode Industry Co. Ltd.« bo na področju Eleuzine zgradila tovarno elektrod. PREDVIDENI ARANžMANI München: Holandska družba »N. V. Philips Glielam-penfabrike« se dogovarja z zahodnonemško firmo »Siemens AG« in francoskim »CIE Internationale por l'Informatique« o sodelovanju in rasti evropske proizvodnje računalnikov. Družbe bi ostale popolnoma neodvisne in bi sodelovale enakopravno na področju udeležbe. Istočasno pa bi se dogovorili za enotne oblike, ki bi omogočale enoten nadaljnji razvoj. JAPONSKE DOBAVE BOLGARIJI Tokio: Japonska firma »T. D. K. Electronics Company Ltd.« iz Tokia je sklenila pogodbo z bolgarsko trgovinsko družbo o dobavi kompletnega engineeringa za proizvodnjo feritnih jeder in magnetnih materialov v vrednosti 3,7 milij. $. Tovarna bo zgrajena blizu Sofije in bo njena kapaciteta 1,750.000 mehkih feritnih jeder in 170.000 trdih feritnih jeder mesečno. osebnih dohodkov v 1971 POPREČNI OD PO DELOVNIH ENOTAH Poprečni neto OD na Delovna enota zaposlenega v N din . 1970 1971 Indeks 1971/1970 EMI 1.119 1.453 129,8 Števci 966 1.231 127,4 AT N 1.007 1.289 128,0 Mehanizmi 973 1.280 131,6 Stikala 1.095 1.429 130,5 Orodjarna 1.473 1.914 129,9 Merilne naprave 1.426 1.844 129,3 Vzdrževanje 1.290 1.710 132,6 Tehnične službe 1.477 1.928 130,5 Služba kvalitete 1.390 1.778 127,9 Plan, nabava, prevoz l.t95 1.628 136,2 Kadrovska služba 1.430 1.982 138,6 Organizacijska služba 1.468 2.140 145,8 Finančna služba 1.37S 1.850 134,3 Skupni stroški 1.234 3.111 252,1 TOVARNA 1.110 1.432 129,0 Program pevskega zbora Iskre O gibanju (Nadaljevanje s 5. strani) služki delavcev enakih kvalifikacij, ki delajo po času in normi. Odstotek naraščanja preseganja norm se ni umiril, temveč stopnjeval iz razloga, ker se je večanje življenjskih stroškov takoj odražalo na večjem preseganju norm. Da bi to dejstvo ublažili, smo v preteklem letu postavili lestvico obračunskih postavk na osnovi geometrične progresije, ki se v svetu vsesplošno uporablja in zagotavlja pravičnejšo porazdelitev osebnih dohodkov posameznih kvalifikacijskih stopenj. Zaradi nadaljnjega porasta življenjskih stroškov, ki je občutneje prizadela delavce z nizkimi osebnimi dohodki, smo s 1. VII. 1971 povečali obračunske osnove delavcem na priučenih delovnih mestih za 10 % in istočasno povečali vrednost delovnih mest pri delavcih s težkim telesnim naporom. Zakonitost obstoječega sistema obračunskih postavk je bila s posegom nekoliko izkrivljena. V skladu s priporočili sindikatov je bil v preteklem letu tudi dvignjen minimalni osebni dohodek na 800 N din mesečno ob polnem delovnem času. S tem smo sicer na eni strani omogočili delavcem eksistenčni minimum, vendar pa so pri tem nastali tudi primeri, ki se predvsem mlajši delavci zadovolje z določenim minimumom in se izogibajo delu in delovni disciplini. Sklep, da bi proti takim delavcem pod vzeli potrebne disciplinske ukrepe, še ni zaživel. Pregled poprečnih OD po delovnih enotah v letu 1971 kaže na gibanje OD, ki so v primerjavi z letom 1970 v znatnem porastu. Porast je sicer v posameznih enotah različen, vendar le zato, ker poprečja niso podana na osnovi rednega dela, ampak so formirana iz vseh izplačil in so nanje vplivale poleg povečanja obračunskih postavk še različno doseganje norm, število opravljenih nadur in še drugi faktorji — stimulacija za kvalitetno normo, dodatki za pogoje dela in tudi starostna kadrovska struktura oziroma dodatek na staž in osebno kvalifikacijo. Če izvzamemo Skupne stroške, ki imajo specifično kadrovsko strukturo se po višini poprečnega OD uvrščajo na prva mesta Organizacijska služba. Kadrovska služba, Tehnične službe in Orodjar- na, zaradi zaposlitve delavcev višjih izobrazbenih stopenj. Dočim so druge proizvodne enote nekoliko nižje, zaradi nižje izobrazbene (kadrovske) strukture, ki se po naravi dela v teh enotah zahteva. Delo v podaljšanem delovnem času Delo v podaljšanem delovnem času je tudi v letu 1971 v nadaljnjem razmahu. Kljub temu, da je bilo nadurno delo plačevano le s 30 odstotnim dodatkom so nadure v porastu, saj smo prekoračili plan za 4,6 %. Proti opravljenim naduram v letu 1970 pa se je število le-teh v letu 1971 povečalo za 6,7 odstotka. Porast števila nadur ni samo relativen, ampak tudi absoluten, saj je že sam plan za leto 1971 zajemal večje število nadur, kot smo jih v letu 1970 opravili, ko smo prekoračili takratni plan za 1,9%. Z. N. Moški pevski zbor ISKRE — Elektromehanika ima za seboj prvo sezono delovanja. Članstvo v zboru se je v tem času že skoraj ustalilo, čeprav bi želeli Še novih pevcev. Na nekaj nastopih so pevci dokazali, da imajo možnost in željo za nadaljnje pevsko delo, tovarna pa je z nabavo pianina in s tem, da je dala na razpolago prostor za vaje, omogočila zboru nadaljnje delovanje. Komisija za kulturo pri sindikalni podružnici, ki je zbor ustanovila in financira ostale potrebe zbora, je začrtala in sprejela načelni program pevskega zbora: predvsem gojiti našo ljudsko pesem, zatem pesmi naših sodobnih skladateljev ter delovne in borbene pesmi. Tak program je sprejel tudi sam zbor na svojem ustanovnem občnem zboru. Za konkretno določitev programa je kulturna komisija osnovala programski svet. V njem so poleg predsednika Toneta Robleka in dirigenta Janeza Močnika, še nekateri dolgoletni pevci in sodelavci na drugih kulturnih področjih. Kako bo programski svet uspel usmerjati program pevskega zbora, je odvisno od poznavanja te zvrsti kulture, če bo na razpolago glasbeni material (partiture), pa še od osebnega okusa in prepričanja posameznih članov. Predvsem si bo treba prizadevati, da bi čimprej pridobili zadosti notnega gradiva, tako z iskanjem starih ljudskih pesmi kot z naro- čitvijo na sodobne izdaje te glasbene literature. V letošnjem letu bo zbor imel naslednje nastope: Snemanje na RTV Ljubljana v okviru oddaje »Srečanje zbe rov«, pevski nastop ob obisku koroških Slovencev v ISKRI, pevski nastop ob zaključni seji DS ZP ISKRE, pevski nastop ob dnevu borca in dnevu ISKRE. R. K. SMovatorska dejavnost v letu 1972 (Nadaljevanje s 1. strani) oglede ustreznih tehničnih razstav in morda občasno pošiljal svoje člane na stre kovne prakse. Za realizacijo svojih nalog bi klub moral imeti svoje prostore kakor tudi svoja finančna sredstva. Razumljivo je, da je vse povedano šele zasnova, zato je pričakovati, da se bodo člani kolektiva s svojimi članki vključili v razpravo in povedali svoja mnenja in mnenja v zvezi z ustanovitvijo omenjenega kluba. Komisiji bo vsak napotek de brodošel, obenem pa bo ke misija v bodoče skušala prijave racionalizacij hitreje reševati. Predsednik komisije za izume in racionalizacije ing. Šerbec Ferdinand i!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmiim;ii:!iHiii!iiiii iiiiHimnir IMočno delo žena in mladine narašča V Sloveniji dela še vedno okrog 18.000 žena in več kot 600 mladih delavcev v treh izmenah, torej tudi ponoči. In kar je še hujše, njihovo število še narašča! V tem poročilu dajemo pregled škodljivih posledic nočnega dela žena in mladine, kaj je zapisano o tem v mednarodnih konvencijah, kaj določa o nočnem delu žena in mladine temeljni zakon o delovnih razmerjih in nakazujemo glede na naraščanje števila žena in mladine, ki delajo tudi ponoči, nujne ukrepe. Občinskim svetom Zveze sindikatov ter njihovim komisijam, ki se ukvarjajo s problematiko delovnih pogojev in delovnih razmer delavcev, priporočamo to informacijo uporabiti in z njo seznaniti vse tiste osnovne organizacije sindikata, kjer še vedno delajo žene in mladi delavci tudi ponoči. Urednikom glasil delovnih organizacij, organizatorjem obveščanja v delovnih organizacijah in novinarjem množičnih sredstev obveščanja pa priporočamo objavo sestavka. Republiški svet sindikatov Slovenije UVOD Značilno za povojno obdobje v naši državi je stalno naraščanje števila zaposlenih žena. To velja še posebno za Slovenijo, v kateri je bilo po statističnih podatkih za leto 1970 od skupnega števila stalno zaposlenih 41,4% žensk in to največ v industriji. Tako visoka zaposlitev žensk pa zahteva ludi ustrezno ureditev njihovih življenjskih in delovnih pogojev, ki pa jih v praksi često nismo uspeli zadovoljivo rešiti. Eden izmed zelo važnih momentov, ki vpliva na de- lavčevo zdravo počutje in s tem tudi na njegovo storilnost, je nedvomno racionalna razporeditev delovnega časa. Posledice neupoštevanja tega se kažejo na eni strani zlasti v neekonomskem izkoristku delovnih sil človekovega organizma, na drugi strani pa v zapravljanju največje dobrine — delavčevega zdravja, čigar posledice pa so prevelike, da bi se sploh dale izmeriti z ekonomskimi merili. To velja zlasti v tistih primerih, ko utemeljujemo s številnimi opravičljivimi in neopravič- ljivimi razlogi uvedbo takega delovnega urnika, s katerim posegamo v sam naravni ciklus življenja. Pri tem pa se srečujemo s perečim problemom današnjega časa, z nočnim delom žensk in mladine. NOČNO DELO ŽENA IN MLADINE TER MEDNARODNE KONVENCIJE Znano je, da je nočno delo zelo naporno in povzroča predvsem živčna obolenja. Zato ni priporočljivo niti za moške, še manj pa za ženske in mladino. Na škodljive posledice nočnega dela so začeli opozarjati v večjih industrijskih deželah že proti koncu IS. stoletja. Mednarodno združenje za zakonsko varstvo delavcev je pripravilo konvencijo ali dogovor o prepovedi nočnega dela žena in otrok (znano pod imenom Bernska konvencija), ki je bila sprejeta leta 1906, ratificirale pa so jo vse večje industrijske države. Ta konvencija je pred prvo svetovno vojno odigrala važno vlogo pri varstvu delavcev v industriji evropskih dežel. Pokazala je, da je mogoče določena vprašanja varstva delavcev, med njimi zlasti mladine, uspešno urejati tudi v mednarodnem okviru. Naša država je pristopila k pravni ureditvi vprašanja nočnega dela žena in mladine s tem, da je 30. 12. 1955 podpisala konvencijo št. 89 o nočnem delu žensk v industriji ter konvencijo št. 90 o nočnem delu otrok. Konvencija št. 89, ki velja le za industrijska in gradbena podjetja, ne pa za prometna podjetja in družbene službe, določa, da se smatra za nočno razdobje najmanj 11 ne- prekinjenih ur — vključujoč interval 7 neprekinjenih ur med 22. uro zvečer in 7. uro zjutraj, ki ga določi pristojna oblast Za razna industrijska področja ali industrijske veje različno. Ne glede na starost je prepovedano nočno delo žensk v vseh javnih in zasebnih podjetjih in posameznih obratih, izjema pa so le poti; jetja, v katerih so zaposleni člani iste družine. Prepoved se ne uporablja: 1. v primeru višje sile, kadar pride v podjetju do. prekinitve dela, k' je ni mogoče predvideti in ki se ponavlja; 2. v primeru, kadar sc delo v proizvodnem procesu opravlja bodisi s surovinami, bodisi z materiali, ki so podvrženi hitremu kvarjenju, če je treba preprečiti uničenje takih materialov. Zelo pomembna je določba, da lahko vlada ukine prepoved nočnega dela žensk P° posvetovanju z zainteresiranimi organizacijami delodajalcev in delavcev, kadar j? zaradi posebno resnih okoliščin zahteva nacionalni inf®; res. O tem mora obvestiti generalnega direktorja mednarodnega biroja dela v svo- ISKRA — Tovarna industrijske opreme Lesce vabi k sodelovanju sodelavca na delovno mesto SAMOSTOJNEGA REFERENTA NABAVE Pogoji: — strojna, elektro ali ekonomska fakulteta I. st. — srednja šola tehničnih strok ali ekonomska srednja šola po možnosti s prakso — da je odslužil vojaški rok Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave oglasa odboru za medsebojna delovna razmerja. » Avtoelektrika « Nova Gorica Nova dopolnitev pravilnika za OD Kako pomagati poprečnemu delavcu Na 9. seji, 14. februarja je odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov obravnaval predlog dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter zadolžil ustrezne službe, da ga dopolnijo v smislu pripomb, ki so bile dane na seji. Prečiščeno besedilo dopolnjenega pravilnika bo odbor obravnaval na prihodnji seji. Predlog ovrednotenja sistemiziranih delovnih mest pa bo odbor obravnaval takrat, ko bo izdelana in sprejeta Dopisujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int 333 sistemizacija delovnih mest, hkrati pa je zadolžil pristojno službo, da pripravi k predlogu še dodatno gradivo. Nima vsak član kolektiva — ne sedaj in ne v bodočnosti — izredno velikih sposobnosti. Veliko bolj tipična figura v svetu industrije in poslovanja je poprečni, »obrobni« delavec, človek, ki opravlja svoje delo vsaj tako zadovoljivo, da lahko ostane v podjetju. Očitno si nobeno podjetje ne more dovoliti, da bi imelo na svojem plačilnem seznamu veliko število takšnih delavcev Vendar, enostavna odpoved taksnim delavcem ni vedno pravšna rešitev. Britanska firma S. K. and F., ki proizvaja zdravila, uživa visok ugled zaradi dobrega vodenja in zdrave personalne politike. Le-ta je izpopolnila sistem za reševa- nje problematike delavcev, katerih delovni učinek je »obroben«. Ta sistem dela razliko med človekom, ki ob majhni podpori lahko izboljša svoje delovne standarde, in človekom, ki je za pod jetje preprosto — breme. »če vodja ni zadovoljen z delovnimi rezultati delavca, ga ne more enostavno odpustiti«, pravi direktor personalne službe tega sektorja Ken London. »Vodja se mora najprej obrniti za nasvet na direktorja, potem pa predložiti celoten problem personalni službi, ki bo morda vso stvar objektivneje preučila«. Personalna služba bo postavila sektorskemu vodstvu tri vprašanja: — Katere so slabe strani tega delavca? — Katere so njegove dobre strani? — Ali bi hoteli napraviti pismeno poročilo o enih in drugih? Od sektorskega vodje zahtevajo, da da pismeno poročilo o dobrih in slabih lastnostih delavca: človek je namreč večkrat veliko pazljivejši in objektivnejši v pogledu tistega, kar napiše v primerjavi s tistim, kar govori. Če se pritožba nanaša na temeljni učinek in delo, postavijo delavca »na preizkušnjo«. To pomeni, da mu povišajo normo, ki terja izboljšan učinek, ki pa ga mora uresničiti v določenem časovnem robi če n? koncu preizkusne dobe delavec ni izboljšal svojega učinka, mora zapustiti podjetje. Toda: v teku te dobe ima delavec formalne mesečne pogovore z direktorjem podjetja. Razen tega pa tudi pravico, da se pogovarja o svojem delu s komerkoli iz podjetja. Delavec, ki je v teku preizkusne dobe izpolnil postavljene norme, ostane dokončno v podietju. Vse dokumente o »:-«oveni testiranju zatem ,— Veliko kompanij kaže veliko zanimanje za informacije o kadrovski in personalni politiki te firme. Pravkar opisani postopek je morda naj preseneti jivejša podoba politike, ki jo firma izvaja nasproti poprečnim ali slabim delavcem. Pogled na jugovzhodno stran Iskrine tovarne gospodinjskih aparatov — Reteče pri Škofji Loki, ki se vztrajno prizadeva za čimprejšnjo specializacijo v svoji panogi iiiiiiiiiiiiiniiiMmiiiiiitiiiiiiiiHniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiimuliiimmmiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiii iiíiüiiüiiii jem letnem poročilu o izvajanju konvencije. Konvencija se ne uporablja: 1. za ženske, ki so na vodilnih delovnih mestih ali na delovnih mestih tehničnega značaja, za katera so odgovorne; 2. za ženske, ki so zaposlene v službah za higieno in v socialnih službah in , ne opravljajo fizičnega dela. TEMF.LJNI ZAKON 0 DELOVNIH RAZMERJIH IN NOČNO DELO Kaj temeljni zakon o delovnih razmerah določa, da l^e šteje za nočno delo v raz- 111 wed 22. uro zvečer in ■ ur° zjutraj v industrijskih Podobnih podjetjih, v kme- ti.istvu lin 4. (tem Pa med 22. uro zvečer ,ur° zjutraj (52. člen). V času je prepovedano de- id " d V" ; ,l delavki med nosečnostjo «elavki z otrokom starim tp.vCneg? 1- Tem skiinccv ne more delovna rJnos' Pod nobenim po, m odrediti nočnega dela, jc ¡¡*,na Kastno željo in to - ue na vrsto dejavnosti delovne organizacije. Ta prepoved je absolutna in velja tudi v primeru višje sile. Zakon nadalje določa, da mora b: ti delavka razporejena na delovno mesto tako, da ni kršena pravica do sedemurnega nepretrganega počitka med 22. uro zvečer in 7. uro zjutraj (55. člen), ki je določen v konvenciji št. 89. Izjemo od te prepovedi predstavlja razporeditev na nočno delo: 1. če je prišlo do prekinitve dela zaradi višje sile; 2. če je treba preprečiti škodo na surovinah ali drugem materialu; 3. če to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne in podobne okoliščine. Vendar se lahko uvede tako nočno delo le, ko dobi delovna organizacija za uvedbo takega dela soglasje republiškega sekretariata za delo, ki daje tako soglasje po predhodnem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata delavcev posameznih dejavnosti in republiške gospodarske zbornice. Prepoved nočnega dola se ne nanaša na delavko na vodilnih delovnih mestih, ali na delu v zdravstvenih in socialnih službah v delovnih organizacijah. Posebno pravno zaščito nočnega déla uživa tudi mladina do 18. leta starosti. Medtem ko so za prepoved nočnega dela ženske že navedene izjeme, prepoveduje konvencija št. 90 o nočnem delu otrok v industriji nočno delo otrok brez izjeme. Absolutna prepoved nočnega dela pa velja le do 17. leta starosti. Za delavce med 17. in 18. letom starosti pa so po našem TZDR* skladu s konvencijo tudi izjeme. Mogoče jih je namreč razporediti na nočno delo ob enakih pogojih kot delavke po 55. členu TZDR (prekinitev dela zaradi višje sile, resne družbene, ekonomske. socialne in podobne okoliščine), pogoj za to pa so posebno hude okoliščine zaradi splošne koristi. Delavci do 18. leta starosti so glede nočnega dela na boljšem, kot delavke v tem, da se pri njih nanaša prepoved nočnega dela poleg v industrijskih in gradbenih delovnih organizacijah tudi na prometne delovne organizacije in da traja nočni počitek eno uro več in to med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, s tem, da za mladino, ki še ni dopolnila 16 let, pristojne oblasti v posameznih državah ne morejo same odločati o drugačni razporeditvi tega časa. Predvsem pa je treba poudariti, da pravno zaščito glede nočnega dela žensk in mladine kljub vsem dobrim namenom, ki jih je morda upošteval zakonodajalec, močno omaje določilo 3. odstavka 55. člena TZDR, ki dopušča izjemo, da se nočno delo žensk in mladine lahko uvede v posebno resnih ekonomskih, socialnih in podobnih okoliščinah. Verjetno ni trc-bo posebej omenjati, da so posebno resne ekonomske in druge okoliščine pri nas nekaj stalnega in nenehnega ter da imajo iz tega razloga opravičilo vsi pristojni organi, ki dajejo dovoljenja za uvedbo nočnega dela. Morda ne bi bilo tolmačenje tega predpisa tako široko, ko bi bile te ^ ^sebno resne ekonomske in druge okoliščine nekje precizirane. Tako pa je prepuščeno praksi, kaj si pod tem pojmom predstavlja. Razloge za uvedbo nočnega dela tako delovni organizaciji res ni težko najti; težje jih je najti za njegovo od- klonitev. Posledica tega pa je, da imamo danes v Sloveniji približno 18.000 žensk in 640 mladoletnih delavcev, ki delajo v nočni izmeni. NOČNO DELO ŽF.NA IN MLADINE NARAŠČA Nočno delo žena in mladine se vztrajno širi tako po številu podjetij, še bolj intenzivno pa po številu žensk v posameznih podjetjih oziroma panogah. V letu 1970 je bilo na primer v primerjavi z letom 1969 zaposlenih v nočnih izmenah 5.204 več delavk, od tega v industriji in rudarstvu 21,9 %. Nekatera podjetja sploh ne navajajo vzrokov, prav tako niso v številnih zahtevkih navedena delovna mesta in število žensk, ki naj bi delale v nočni izmeni. V več kot polovici vlog podjetja sploh ne omenjajo dodatnega plačila za nočno delo, nekatera pa dajejo za kompenzacijo druge proste dni. Politika stalnih podaljševanj dovoljenj za nočno delo pa kaže torej na to, da podjetja kljub poudarku, da gre za začasno uvedbo, vse bolj prehajajo k redni uvedbi nočnega dela! ( Tudi smučarji tovarne gospodinjskih aparatov so imeli izbirne tekme Kakor tudi večina ostalih večjih tovarn in organizacij ZP je pred letošnjimi X. zim-sko-športnimi igrami Iskre, 26. t. m. v Kranjski gori, tovarna gospodinjskih aparatov v Škofji Loki, priredila izbirno tekmovanje svojih smučarjev. Malce z zamudo na kratko poročamo o teh tekmah, na katere se je v celoti prijavilo trideset smučarjev. Izbirne tekme so organizirali v Vinharjih v Poljanski dolini, žal ob dokaj slabem vremenu, vendarle so kljub temu štartali vsi prijavljeni. Proga je bila na dokaj str- mem pobočju, dolga nekaj nad 300 m in je imela 18 vratič. Doseženi so bili naslednji rezultati: članice: 1. Marjeta Bizjak 1:01,0; starejši člani: 1. Adi Pretnar 74,9, 2. Andrej Remšak 81,5, 3. Tone Mrak 83,3, 4. Maks Babšek 88,0, 5. Tone Zakotnik 1:44,2; Pionirji: 1. Matjaž Pretnar 57,4, 2. Peter Zakotnik 79,2, 3. Mitja Vrenko 1:06,2, 4. Aljoša Rem-škar 1:09,0; mladinci: 1. Janez Debenc 65,0, 2. Bojan Frelih 76,2; člani: 1. Jože Marguč 55.2, 2. Dušan šraj 57,0, 3. Emil Novinc 57,5, 4. Drago Kisovec 59,2, 5. Tomaž Rupnik 65,2, 6. Jenko Franc 67,4, 7. Janez Bračko 68,6, 8. Miha Šmid 87,1 9. Bojan Stanovnik 91.2, 10. Miha Grošelj 1:66,0; odstopili so 3 tekmovalci, 4 tekmovalci pa so bili diskvalificirani. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje dobro uspelo in najboljši na njem se bodo, čeprav ob naknadni prijavi, pomerili s smučarji ostalih organizacij V Kranjski gori. E. N. ZAHVALA Lepo se zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so mi izkazali pozornost ob moji 50-Ietnici. Izredno vesel pa sem bil, ko sem prejel pismo gen. direktorja ZP Iskra Vladimira Logarja, v katerem mi čestita k življenjskemu jubileju. Ta pozornost mi bo ostala v najlepšem spominu. Iskrena hvala! Jože Klun »Elektromehanika« Kranj Pred kratkim je bil invalidsko upokojen tov. ALOJZ TRAVEN, ki je bil prek 20 let zaposlen v kranjski tovarni. Imenovani je v letu 1966 doživel težko prometno nesrečo, posledice pa občuti še danes. Sodelavci so mu izročili lepo darilo, izrečenih pa je bilo mnogo želja za čim-boljše počutje tovariša, ki mu je usodna nesreča preprečila, da bi še naprej sodeloval pri delu in uspehih kranjskega kolektiva ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji v »Av-toelektriki« za pošiljanje lista »Iskra« in »Obveščevalca« iz novogoriške tovarne tovarne, s katerimi nas seznanjajo s težavami in uspehi. Zelo smo zadovoljne, da niso na nas, ki smo že upokojene, pozabili. Posebno se zahvaljujemo tudi za vsa vabila na razne prireditve. Prisrčna hvala za vso pozornost z željo, da bi bilo tako tudi vnaprej. Ob tej priliki iskreno pozdravljam vse člane kolektiva in jim želimo še mnogo delovnih uspehov. Upokojenke ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame ROZALIJE RANGUS se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem v obratu Iskra-Upori, Šentjernej in ZZA, ki so se na kakršenkoli način spomnili pokojnice, za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Sinova Jože in Anton ter hčerka Rozalija ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage mame KAROLINE MOHAR se iskreno zahvaljujem so delavcem na traku ATA ? obratu ATN tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, do namo pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Marija Manfreda [ ZAHVALA Ob prerani izbubi niojep dragega moža JERNEJA SLAPARJA se iskreno zahvaljujem »o delavcem v GPPP obrata ATN za cvetje, denarno pomoč, it raze sožalja in spremstvo m njegovi zadnji poti. žena Eda ISKRA — glasilo delov» ga kolektiva ZP Iskra Kranj ndustrije za elektromehanika telekomunikacije elektronik) m avtomatiko — Urejujt uredniški odbor - Glavn urednik Pavel Gantai -govorn: urednik: Janez Sik — Izhaja tedensko - Rokopi sov ne vračamo — Nas® uredništva ISKRA Kranj Savska oka 4 telefon 22-211 :nl 13.‘ — l.sk iD Klišeji »CP Gorenjski tisk« Kfil1 OBVESTILO Počitniška skupnost ZP ISKRA obvešča vse delavce v ZP ISKRA, da bomo informacije o letovanju v posameznih domovih PSI lahko dajali posameznikom šele po objavljenem razpisu v časopisu ISKRA. Predvidoma bo razpis objavljen v mesecu aprilu 1972. Uprava PSI Vzroki za obstoj nočnega dela so predvsem ekonomske narave (zastarela proizvodnja, kratka amortizacijska doba strojev, delno pa morda tudi prenagel obvezen prehod na 42-urni delovni teden, čeprav zato še povsod ni bilo ustreznih pogojev). Vse se je gradilo na tem, da se čimbolj skrajša delovni teden, ne pa delovni dan. Zaostreni pogoji pri naba-vj opreme često terjajo, da se morajo stroji hitreje amortizirati, kot bi to omogočila normalna doba amortizacije, če bi se delalo na njih le v dveh izmenah. Ta problem je še posebno pereč pri tekstilni industriji, kjer dela v nočni izmeni 2366 delavk in 126 mladoletnih delavcev. Odprava nočnega dela bi bila tu možna le tako, da bi družba ustvarila pogoje, v katerih bi se vsaj del tekstilne industrije lahko moderniziral. KAKO DOLGO BOMO OD ŽENA IN MLADINE TERJALI DAVEK NA RAČUN NOČNEGA DELA? Razlogov, da so delovne organizacije zatekajo k noč- nemu delu, je poleg omenjenih še veliko in so često tudi opravičljivi. V glavnem pa moramo vendarle smatrati, da so to rešitve po poti najmanjšega odpora. To je razvidno tudi iz tega, da se odprave nočnega dela lotevamo že celih 16 let, pa smo vendar skoraj nič ali zelo malo napredovali. Ob tem pa se nujno poraja vprašanje: Je kako dolgo bomo še dopustili, da bodo naše žene in mladina za poslovno uspešnost in konkurenčnost podjetja plačevali tako velik davek? Posebno bi bilo treba osvoboditi nočnega dela žene — matere, saj nam je dobro poznano,' da se te delavke le redkokdaj preko dneva dovolj naspijo. Takšno izčrpavanje žensk pa se ne maščuje samo na zdravju delavk, temveč tudi vzgoji in celotnemu nadaljnjemu razvoju njihovih otrok. NAJPREJ POOSTRITI KRITERIJE ZA DOVOLJEVANJE NOČNEGA DELA Seveda pa nočno delo ni pojav za sebe. temveč je del kompleksnega dogajanja ter ga je zato treba reševati v sklopu ukrepov za rast in napredek celotnega gospodarstva. Pravilno bi bilo, da bi se sistematično lotili odpravljanja glavnih vzrokov, ki vodijo v nočno delo žensk. V prvi fazi bi se morda omejili le na poostritev kriterijev, po katerih je omogočeno izdajanje dovoljenj za nočno delo. Od delovnih organizacij bi morali zahtevati, 1. da kot kritične ure izključijo čas med 11. in 4. uro zjutraj; 2. naj iz nočnega dela izključijo osebe, ki so starejše od 45 let, matere z mladoletnimi otroki ter mladoletne delavce; 3. Ugotoviti bi bilo treba tudi, kakšno skrb vodijo delovne organizacije glede dopustov tistih delavk in mladine, ki delajo v nočni izmeni; 4. ugotoviti, kakšne so zaloge in kakšna je povezava med proizvodnjo in komercialo tistih podjetij, ki imajo uvedeno nočno delo; 5. za vse ostale delavke pa bi morale delovne organizacije sestavili programe za postopno odpravo nočnega dela žena. Obstaja nevarnost, mimo katere ne moremo iti. da bi z ukinitvijo nočnega dela nastal višek delavk. Pa vendar bi se tudi to dalo kako rešiti s tem, da bi morda nekatere delavke premestili na druga delovna mesta, dali tej ali oni delavki možnost, da bi se prekvalificirala, za nekatere pa poskrbeli novo zaposlitev drugod. So tudi primeri, ko opravljajo izučene obrtnicc (npr. šivilje) na strojih taka dela, ki nimajo nič skupnega z njihovim poklicem, v istem kraju pa primanjkuje prav tistih obrtnic. Ali ne bi bilo bolje, če bi se v teh krajih ustanovile obrtne delavnice in v njih zaposlili takšne delavke? V REPUBLIŠKI ZAKONODAJI TOČNEJŠE UREDITI PREPOVED NOČNEGA DELA Razumljivo pa je, da bi bilo treba, če bi hoteli v industriji zagotoviti absolutno zaščito žena in mladine pred nočnim delom — v prvi vrsti dopolniti našo delovno zakonodajo in to tako, da ne bi dopuščala preširokega tolmačenja izjem glede uvedbe nočnega dela. Glede na zvezne ustavne amandmaje, ki do- puščajo tudi na področju ^ lovne zakonodaje prehajali pristojnosti od federacije * republiko, je morda prav'■* daj prav primerno z naSi® republiškimi zakoni (vkljub joč pri tem norme med® rodnih konvencij) bolj P| drobno urediti prepoved nega dela žensk in mlad* Predvsem bi bilo to h» storiti za mladoletne d# ce pod 18. letom starosti.1 katere predstavlja vkljub’ nje v proizvodnjo pomenih* korak v življenju, za dru«1 pa veliko odgovornost, j tega, kako postopamo z (n doletnimi delavci je v zMjj meri odvisen njihov nad# telesni in duševni razvoj: tudj vprašanje bodoče d» ne sile v našem gospodarsi1! Že pred 70 leti ni dikj svetu med zdravniki in Tj cialisti nobenega dvofflU škodljivih posledicah, b ima na človeka nočno d" pa vendar se v praksi nr va mnenja še danes zan# ja. Razlog je verjetno v 1 ker so pri nas vse Pnj: potisnjeni v stran vsi ,. ukrepi, ki bi jih bilo 'vj nuditi človeku, da bi ^ dosegel visoko Pr0“u nost.