tZBJJA VwJ6 ?nmedeUek cb ± zjutraj. NAROČNINA mamino 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani, Ma* riban in Celju dostavljen na dom mesečno I Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljevs ul 5: telefon it. 3122, 3/23. 3124. 3125, 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ul 54, telefon it. 3/22, 3/23, 3/24, 3/25, 3/26 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani. Pre, Semova uL 4. telefon it. 2492. Leto III. Ljubljana, 5 avgusta 1929. Stev 31 Krst tretjega kraljeviča bo prihodnjo nedeljo Dobil bo sloveosko ime, ki pa bo objavljeno Men dan krsta Bled, 4. avgusta. Iz dvorskih krogov se izve, da je krst tretjega kraljeviča definitivno določen za dne 11. avgusta. Angleškega kralja kot kuma bo zastopal angleški poslanik Kenard, ki še ni nastopil svojega novega mesta v Stock-holmu. Na dan krsta bo objavljen velik ukaz o amnestiji, ki bo obsegala tako civilne osebe, kakor tudi osebe, ki spadajo v pristojnost ministrstva za vojsko in mornarico. Istočasno bo objavljen tudi ukaz o napredovanju in odlikovanjih, ki jih bodo predlagala razna ministrstva. Krstu tretjega princa bo prisostvovala vsa kraljevska rodbina in člani vlade. Kralj se bo vrnil šele par dni. pred krstom na Bled. Tudi Bled in blejsko prebivalstvo se pripravljata, da svečano proslavita krst tretjega kraljeviča. Krst Priprave za konkordatska pogajanja Po beograjskih vesteh želi vlada čimprej rešiti vprašanje kon- kordata Beograd, 4. avgusta. Pravosodni minister dr. Srskič je poklical v Beograd znanega strokovnjaka za cerkvena vprašanja in bivšega načelnika ministrstva ver. sedaj profesorja in dekana na pravni fakulteti v Zagrebu dr. Mi-hajla Lanoviča. Govori se, da je poziv dr. Lanoviča v Beograd v zvezi z željo vlade, da čimprej uredi vprašanje kon-kordata med našo državo in Vatikanom. Kakor znano, so se že pred štirimi leti vršila pogajanja, ki pa niso uspela, čeprav ni došlo pri tedanjih pogajanjih do posebnih sporov. V vladnih krogih pre- vladuje naziranje, da bo sedaj vprašanje konkordata definitivno rešeno, ker ni povoda, da bi se to vprašanje še nadalje zavlačevalo. Po konferenci, ki se bo vršila med ministrom dr. Srskičem in prof. Lano-vičem, bo imenovana komisija z nalogo, da pripravi ves materijal za pogajanja. Zaenkrat še ni določeno, kje in kedaj se bodo vršila pogajanja, vlada pa razpoloženje, da bi se to pot delegati obeh strank sestali v Beogradu in tu vodili pogajanja do zaključka konkordata. Streznenje v Sofiji? Po sofijskih vesteh je bolgarska vlada pristala na neposredna pogajanja z našo državo Sofija, 4. avgusta. V političnih krogih smatrajo za sigurno, da bo prišlo do neposrednih pogajanj z Jugoslavijo. Zunanji minister Burov se je izjavil za direktna pogajanja. Sinoči je odpotoval v Varno, kjer je poročaj kralju o zunanjepolitičnem položaju in o odgovoru, na drugo noto jugoslovenske vlade. Kralj Boris je odobril stališče ministra Buro- va. V odgovoru se-bo jugoslovanski vladi sporočilo, da pristaja Bolgarija na neposredna pogajanja, ki naj bi rešila vsa preostala vprašanja, med temi tudi vprašanje likvidacije dvolastniških posestev. Bolgarska vlada pa bo obenem izrazila željo, naj se še pred pričetkom pogajanj ratificirajo pirotske konvencije. Svetovni šahovski turnir v Karlovih Varih Izredno zanimive partije četrtega kola Karlovy Vary, 4. avgusta. Skoraj vse današnje partije mednarodnega šahovskega turnirja so potekle zelo živahno. Najvažnejša je bila vsekakor partija med Capablanco in Bogoljubovom, ki jo je gledalo mnogo oseb, izmed katerih so morali zadnji stati že na stolih. Bogoljubov se je branil sprva v indijski igri dobro, toda sredi igre je prezrl fino pozicijo svojega nasprotnika, ki je žrtvoval kmeta in udri s svojimi figurami med nasprotnikove. Bogoljubov je iskal na to taktične možmosti za rešitev, kar se mu je z žrtvijo svojih figur tudi posrečilo. Žrtvoval je pozneje tudi kvaliteto in končno izsilil v 36 potezi, remis. Razen te partije med obema kandidatoma za svetovno prvenstvo je pritegnila mnogo gledalcev tudi partija med amaterskim svetovnim prvakom dr. Euwejem in svetovno prvakinjo Menšikovo. Menšikovi se je posrečilo vzdržati v damskem gambitu popolnoma izravnano igro, tako da je moral £uwe zaigrati na način, ki ga je stal kvaliteto. Menšikova se je branila v dopoldanskih urah briljantno In dosegla situacijo za zmago. Po opoldanskem odmoru je nastopila zelo izmučena, popustila ter končno podlegla koncentriranemu napadu dame in obeh tekačev v 47 potezi. Nič manjše smole ni imel drugi Ce-hoslovak Gilg, ki je po živahni igri v damskem gambitu s Spielmannom dosegel sicer trdnejšo pozicijo, toda po izmeni figur zašel v situacijo, da je ponudil nasprotniku remis. Aranžer je odredil nadaljevanje. V tem trenutku je zagrešil Gilgj težko pogreško, ki ga je stala kmeta in v 51 potezi tudi partijo. Tretji Čehoslovak dr. Treybal je prešel zelo mirno v španski igri z Yatesom v interesanten finale, v katerem sta obema igralcema ostala po dva prosta kmeta na nasprotnih krilih. Treybal je bil pozneje prisiljen žrtvovati enega kmeta, vendar je kljub temu pričakovati, da bo partija končala remis. Marshall in dr. Tartakower sta zaigrala Karo-Kannovo defenzivo. Igra se je po izmeni vseh figur končala v 34 potezi remis. Mattison bi moral danes prestati preizkušnjo s težkim nasprotnikom Rubin-steinom. Damski gambit je mirno prešel v finale stolpov z značajem remisa. Tedaj se je uveljavila večja rutina Ru-binsteina, ki je s spretno žrtvijo kmetov omogočil napredovanje bolj odaljenega kmeta in nato tudi dobil partijo. Grunfeld je pritiskal Thomasa v indijski igri ter izsilil zmago v finalu z napredovanjem dveh prostih kmetov. Niemcovič in Canal sta sprva igrala mirno. V finalu je Niemcovič dobil premoč, toda tik pred opoldanskim odmorom je prezrl, da bi lahko zmagal. Popoldne se je partija po 60 potezah končala remis. Damski gambit Johner-dr. Becker je prinesel takoj s početka nekaj komplikacij. Pozneje so se pozicije zapletle in oba nasprotnika sta se v 48 potezi zedi-nila na remis. Partija Colle-dr. Vidmar je bila zelo živahna. V stiski za d^mo je moral Col-le žrtvovati važno figuro. V nadomestilo pa ima tri kmete, toda kralja v mreži za mat. Njegiova pozicija je brezupna in dr. Vidmar bo gotovo zmagal. Samisch in Maroczy sta zaigrala odprt damski gambit. Samisch je po odmoru stisnil nasprotnika in stoji tik pred zmago. V ospredju turnirja je še vedno Spiel-mainm s 4, nato dr. Euwe in Rubinstein s 3 točkami. V ponedeljek se bo igralo peto kolo, v katerem se bosta srečala Menšikova in dr. Treybal. Prihodnjo nedeljo bo prispel v Karlove Vary poseben vlak iz Prage s šahisti, ki bodo gledali turnir. Do ene popoldne se bo igralo na turnirju, popoldne pa se bosta v svobodni partiji sestala dr. Vidmar in dr. Becker. Zakon o živinoreji gotov Beograd, 4. avgusta. V ministrstvu za poljedelstvo ie bil izgotovljen načrt zakona o živinoreji. Elaborat ie že podpisal minister poliedelstva dr. Frangeš in ga izročil predsedniku vlade v odobritev. V ministrstvu se sedaj sestavila pravilnik o izvršitvi tega zakona. Občinske volitve na Grškem Atene, ;. avgusta s.. Kampanja za občinske volitve, ki se vršijo jontri, 'je v polnem' tekni. Pričakuje se zmaga Venizelistov. Silne poplave v Indiji London, . avgusta s Kakor javljajo iiz Bom-baya., so poplave v okrajni Sin t zavzete katastrofa len obseg. Mnogo oseb, ki so se pred Valovi hotele rešiti na drevesa, je voda od.pla-vila. ' bo opravil po vsej priliki Dimitrije Jan-kovič, protojerej za Slovenijo, ki je tudi izvršil cerkvene obrede takoj po porodu. Kar se tiče imena tretjega kraljeviča, je tudi že padla odločitev. Zaenkrat pa se ve le toliko, da bo tretji kraljevič dobil slovensko ime, ki pa bo objavljeno šele na dan krsta. Jugoslovenski novinarji na Poljskem Varšava. 4. avgusta. Poset iugosloven-skih novinarjev pozdravlja tisk z velikimi simpatijami. Časopisje objavlja pozdravne članke in informativne razprave o Jugoslaviji in njenem gospodarskem in kulturnem položaju. Jugoslovenski novinarji so si včerai ogledali veliko ooliedelsko razstavo v Poznaniu. nakaT iim ie priredilo poljsko novinarsko društvo banket. Banketu so prisostvovali med drueim voivoda Poznanjske. zastopniki ooliskega ministrstva zunaniih del in drugi odlični predstavniki poljskega javnega'živlienia. Predsednik ooliskega novinarskega sindikata Rakovski ie v svojem govoru nazdravil iu-goslovenskemu kralju in.narodu. V imenu jugoslovenskih novinarjev: je odgovoril dr. Radovanovič. ki ie napil orezddentu poljske republike in poljskemu narodu. Novinarji se bodo preko Krakova vrnili v domovino. Priprave za kongres rezervnih oficirjev Beograd. 4.. avgusta. Kongres rezervnih ofjchiev se bo vršil 30. in 31. avgusta ter 1. septembra. Temeljni kamen za »Ratnič-ki dom« bo posvečen 1. seotembra. Kongresa se udeleže tudi Sokoli in skavti. Po pripravah sodeč bo ta konsrres prekosil kongres, ki se ie vršil L 1926 v Zagrebu. Minister voiske in mornarice general Ha-džič je dovolil, da smejo prisostvovati rezervni oficirji kongresu v uniformah. 1. septembra bo obenem na svečan način otvor-ien kongres Fidaka v dvorani Oficirskega doma. Po otvoritveni seij bo manifestirala povorka udeležencev kongresa po glavnih beograjskih ulicah, zvečer oa bo na Kalitnegdanu prirejena velika zabava. Proslava desetletnice društva izvoznikov Beograd, 4. avgusta. V dvorani Eskompt-ne banke se je vršila danes svečana proslava 10-lernice Udruženja izvoznikov Kraljevine SHS. Kralja je zastopal polkovnik. Sa-vič. Svečani proslavi so prisostvovali pred* stavniki državnih oblasti, gospodarskih ustanov itd. Proslavo je otvoril predsednik udruženja Draguša Matej, ki je predlagal pozdravno brzojavko kralju, kar je bilo sprejeto z viharnimi ovacijami Nato so bili prečitani številni brzojavni pozdravi in čestitke, ki so prispele iz vseh krajev države in inozemstva. Tajnik udruženja gosp. Popovič je prečita! poročilo o uspehih udruženja izvoznikov kraljevine SHS v prvem desetletju in orisal zasluge tega društva za naše gospodarsko življenje. Zvečer je bil prirejen za udeležence kongresa banket. Novice z Bleda Bled, 4. avgusta. Semkaj ie prispel danes ooliski posfanik v BeogTadu Babin- ski. Zagrebško društvo >Merkur« ie sinoči prispelo s posebnimi vozovi in priredilo v Zdraviliškem domu uspeli koncert. Nocoj so se zagrebški izletniki vrnili preko Ljubljane v Zagreb Posvečenje dubrovniškega škofa Zagreb. 4. avgusta. Ob 9. dopoldne se je vršilo v tukajšnji katedrali svečano posvečenje novega dubrovniškega škofa dr. Careviča. Svečanemu oosvečeniu so prisostvovali vsi hrvatski škofi e iz Dalmacije in iz ostalih pokrajin. Ob 1. Dopoldne ie bil v nad škofovskem dvorcu banket. Obdavčenje inozemskih trgovskih potnikov Beograd, >. avgusta, č. Generalna direkcija davkov je izdala pojasnilo, da morajo trgovski potniki in potniški agenti, ki prihajajo v našo državo zaradi izvrševanja trgovskih poslov, plačati davke po čl. 59. in 148. zakona o neposrednih davkih. Plačevanja teh davkov 60 oproščeni samo oni trgovski potniki in potniški agenti, katerih firme imajo že v naši državi protokolirana podjetja. „Grof Zeppelin" pristane še le danes V Ameriki so računali, da pristane zrakoplov že okoli polnoči v Lakehurstu, toda do prvih jutranjih ur še ni bilo poročila o njegovem pristanku na ameriških tleh Newyork, 4. avgusta. V Lakehurstu •navajajo položaj »Grofa Zeppelina« neoficijelno ob 2. popoldne srednje« evropskega časa na točki 36 stopinj 35 minut severne širine in 68 stopinj 46 minut zapadne dolžine, kar pomeni, da je oddaljen še 750 km od Lakehur« sta. Mornariške oblasti izjavljajo, da se da iz teh podatkov sklepati, da leti zrakoplov s približno hitrostjo 105 km na uro, kar je spričo sedanjega vre« menskega položaja zelo dobro. Brezžična postaja v Filadelfiji je iz* menjala danes popoldne ob 3. srednje« evropskega časa z »Grofom Zeppeli« nom« brezžične brzojavke, po katerih je zrakoplov oddaljen približno 280 km v jugovzhodni smeri od rtiča Henry in je opazil svetilnik v zalivu Chesapecke. Zrakoplov je spiremenil smer proti Fi« Iadelfiji, ker se hoče ogniti viharju. Po vsem tem je pričakovati, da bo okoli polnoči srednjeevropskega časa pristal v Lakehurstu. (Ob 2.30 zjutraj še ni« smo prejeli poročila o pristanku zra« koplova v Ameriki. Op. uredn.) Lakehurst, 4. avgusta. Mornariški brezžični urad je sinoči pošiljal »Gro« fu Zeppelinu« privatne brzojavke, ven« dar ni prejel na svoje klice nobenega odgovora, očividno zaradi tega, ker jih zrakoplov zaradi velike oddaljenosti še Problem narodnih manjšin Berlin, 4. avgusta. Zveza nemških manjšin i e povabila zastopnike mednarodnega tiska na sestanek, kier jim bo izročila deklaracijo o manjšinskem vprašanju, v "Evropi; Na podlagi sedaniih državnih meja se zaateva za vse .manjšine pravica do popolnega razmaha niihovih nacionalnosti ter. svoboda kulturnega napredka. Končno se ie v deklaraciji nariašalo. da ie treba manjšinsko vprašanje depolitizirati. Poincare na potu okrevanja Pariz, 4. avgusta. O Poincarčievem zdravstvenem stanju poročaio da je v splošnem dobro in se tudi bolnik subjektivno počuti zelo ugodno. O nieeovem zdravstvenem stanju se odslej ne bodo izdajati zdravniški bulletini. Krvav spopad s komunisti v grški Makedoniji Pariz. 4. avgusta. V Kavali ie prišlo do spopada med redarji in komunisti, ki so hoteli prirediti javen shod. Policiia ie shod prepovedala. Pri spopadu ie bil ranjen en delavec. Policiia ie aretirala huiskače. ni slišal. Mornariška postaja v \Va« shingtonu je poslala zrakoplovu vre* mensko poročilo, v katerem pravi, da vejejo približno 1000 milj od Lakebvrsta neugodni vetrovi. Nebo je tamkaj oblačno, dočim vladajo južno tega ozemlja v okolici Bermudskih otokov ugodni vetrovi. Opazovalnica napove« duie jasno vreme nad Oceanom jn južnoameriško obalo razen nad Virginiio. kjer je nebo oblačno in se pripravlja na dež. Ob 11.30 srednjeevropskega časa je bil zrakoplov na točki 36 sto-, pinj severne širine in 66 stopinj zap.ad* ne dolžine. Kakor se zatrjuje, je upati, da bo do 7. zvečer dosegel zaliv Che« sapecke, odkoder bo letel nad Wa« shington ter nato preko Newyorka v Lakehurst, kjer je pričakovati njegov prihod ob 10. zvečer srednjeevropske« ga časa. Lakehurst, 4. avgusta. Mornariški urad v Washingtonu je obvestil brezžič* no postajo v Lakehurstu, da je dobil ob 11.20 vzhodno normalnega časa brezžično vest z »Grofa Zeppelina^. ki navaja, da se je zrakoplov obrnil proti jugu, ker se hoče izogniti viharnemu vremenu. Ob 10. zvečer vzhodnoamerU škega časa je bil oddaljen približno 1500 km od Lakehursta in je v zadnjih 10 urah preletel 800 km. Velika letalska nesreča Litvi m za zvezo baltiških držav Varšava, 4. avgusta. Estonski zunanii minister ie izjavil novinarjem, da oogaia-nja. ki se vodiio že pet let z Litvo zaradi zaključitve trgovinske pogodbe še danes niso uspela in da so ostala brez rezultata. Maršal Pilsudski na dopustu Varšava. 4. avgusta. Maršal Pilsudski ie včerai odpotoval v kopališče Druskirriki. kjer bo ostal dali časa. Pred haaško konferenco Praga, 4. avgusta. Zunanii minister dr. Beneš ie sklical za sredo sestanek češkoslovaškega strokovniaškeza odbora za re-paraciiska vprašania Pri tej priliki bo podal dr. Beneš obširen referat, da obvesti delegate o sedanjem staniu vseea problema. Določene bodo tudi smernice, oo katerih se bo ravnal odbor strokovnjakov. London, 4. avgusta. Listi poročajo, da bo zunanji minister Hendersoh protestiral na reparacijski konferenci v Haagu prcrti temu, da se po Youngovem načrtu favorizirajo nekatere dlržave, zlasti Italija. Pariz. 4. avgusta. »Chicago Tribuna* poroča iz Newyorka. da .ie tamkai strmoglavilo neko letalo na zemlio iz višine 2500 m. V letalu je bil neki bogataš in še tri druge osebe. Letalo so ie popolnoma razbilo. Pi* Iot in po tn j kj pa so bili tako.razmrcvarieni. da iih ni bilo moči prepoznati. Mednarodni turistovski kongres v Pragi Varšava, 4. avgusta.' Od .14. do 22. decembra se bo vršil tu neti .mednarodni kongres turistovskib uradov. Na kongresu bo zastopanih 27 držav. Rekordna manija London. 4. avgusta. »Mauretania« ie zapustila Southampton in namerava na svojem potu v Newyork postaviti nov hitrostni rekord. da bi na ta način odvzela nemškemu parniku »Bremenu« - tako zvani »modri trak« vsakokratnega hitrostnega zmagovalca nad Atlantskim oceanom. Avtorski zakon v Nemčiji Berlin. 4. avgust.a Načrt noveea avtor-skeda zakona predvideva mesto dcsedanie 3CHetne zaščite zaščitno dobo 50 let. Skrivnostni grobovi v Nemčiji Berlin, 4. avgusta. Politični oddelek policijskega predsedstva ie zaposlen z razšči-ščeniem doslei zagonetne zadeve, -ki bo morda razkrila nove stvari v znanih fem-skih umorih. Na coliu v bližini Doberitza so našli skrivnosten erob. Na srričku -ie- dov stavljen majnen križ z napisom. - »S;em 1922«. Prebivalci. Doberitza so opazovali, da ie neznanec že večkrat nonoči okrasil grob s svežimi cvetlicami. Kakor domnevajo leži naibrže v tem srobu žrtev takratnih umorov. Ostavka milanskega župana Pariz. 4. avgusta. Iz Milana Doročaio. da je dosedanji župan Belanj moral . podati ostavko na svoi položaj, Posebna kornisiia. ki je pregledovala njegovo tJosedanie d*e'o. ie ugotovila razne finančne'in eoscodarske nepravilnosti. Istočasno ie Belani odložil svoj mandat v parlamentu-_ Ppicfnnifo V tlorlnilfnvi dmn^i" a • idtU|mC n ),iuunmuiruii!t.ui • Prve vatikanske poštne znamke so nov vnanii znak suverenosti vvatikamsflce države«. Ko je dal papež v promet svoje znamke, je ]■ Sito bil tak naval na vatikanskem ' poštnem uradu, da so morali zapreti pc^to že drugi dan. Že prv. ure je bilo kupljenih znamk za poldrugi milijon dinarjev — se veda v preku.pčevalske sv-b Grozni nesreči v Mariboru Na kolodvoru je lokomotiva pred očmi številnega občinstva razrezala soprogo celjskega zdravnika dr. Jesenka - Težka avtomobilska nesreča na Aleksandrovi cesti Maribor, 4. avgusta. Pred očmi številnega, na peronu zbranega občinstva se ie pripetila danes popoldne na glavnem kolodvoru nesreča, ki je navdala z grozo vse prisotne in je bila še vse popoldne in zvečer predmet splošnega razgovora. Z zagrebškim brzovlakom se je pripeljala popoldne iz Celja gospa Olga Jesenkova, žena celjskega zdravnika dr. Jesenka, ki se je nameraval za par dni odpeljati v goste k svoji sestri v Gradec. Čim je privozil vlak na postalo, je gospa izstopila, da nakupi še nekaj stvari na kolodvoru. Zagrebški brzovlak je stal na drugem tiru. V trenutku, ko je prihajal po prvem tiru budimpe-štanski stroj s službenim vozom, je hotela gospa Jesenkova dospeti k garnituri svojega vlaka. Katastrofa je bila neizogibna. Jesenkova je bila ravno v sredi prvega tira. Lokomotiva jo je zgrabila v levi bok in jo takoj podrla na tla. Z obrazom proti lokomotivi obrnjeno truplo, ležeče na hrbtu, je stroj pred očmi prestrašenega občinstva vlekel še kakih 20 metrov naprej. Ko je lokomotiva obstala, je bilo truplo, ki ga je stroj prvotno razrezal na dvoje, že popolnoma zmečkano. Drobovje je izstopilo in daleč naokrog so mlake krvi pričale, da se je pravkar izvršila grozna nesreča. O nesreči sta bili takoj obveščeni policija in rešilna postaja. Železniški zdravnik dr. Zakrajšek, ki je takoj pri-hitel na kraj nesreče, je mogel ugotoviti samo smrt in je odredil takojšnji prevoz pokojnice v mrtvašnico. Policijski obmejni komisarijat pa je o tragični smrti gospe Jesenkove takoj obvestil njene svojce. Že zvečer se je pripeljal v Maribor sin pokojnice iz prvega zakona Ed-mund Unger Ulhnann, inženjer v opekarni, ki je bila last pokojnice. Ponesre-čenka je imela na sebi bogate nakite, med drugim dva diamantna prstana in dragocene uhane. Vsa prtljaga in dragocenosti so bile izročene sinu, ki je tudi že vse poskrbel, da se truplo pokojnice prepelje jutri, v ponedeljek, v Celje. Na Aleksandrovi cesti, kjer se zaradi mostička cesta nevarno zožuje blizu Nassimbenijeve vile. se je dogodila danes ob 7. zjutraj huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tiri težje ranjence. Šofer J. Šideršek, nastavljenec avto-taksija Belak, je hotel na dotičnem kraju prehiteti jutranji avtobus S večina— Kunigota. Ker pa ni bilo na pravilni cestni strani, dovolj prostora, je naglo zapeljal na drugo stran. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom in je z vso silo zavozil v steno cestnega mostička. Ker je na tej cesti zlasti ob nedeljah jako živahen promet, je bilo v kritičnem času tamkaj mnogo pasantov, od katerih je avto zadel 291etno vini čar ko Marijo Požnik in jo pritisnil ob kamenito ograjo. Nesrečnica si je polomila več reber in dobila na obrazu, rokah in nogah večje poškodbe. 171etna modistka Marija Cindler in 71etni Maks Haleker pa sta odletela iz avta in dobila težke zunanje in notranje poškodbe. Šofer Šideršek in njegov spremljevalec pa sta. videč, kaj se je zgodilo, skočila iz avta in zdirjaJa od kraja nesreče, pustivši močno poškodovani avto na licu mesta. Rešilni avto je vse tri ponesrečence odpremil v bolnico. Velike nedeljske prireditve Ljubljana, 4. avgusta. Krasna, solnčna poletna nedelja. Dan neštetih prireditev. Vreme se je proti koncu tedna precej kisalo, zadnje nevihte niso obetale nič dobrega. Vendar se je nebo preko noči sprevedrilo in Gospodov dan je zasijal zopet v čistem solnčnem zlatu, ki se ni dalo skaliti ves dan in je tudi večer bil ves ob-lit z rdečo zarjo nad gorami. Ni dvoma, da so bili z današnjo nedeljo nad vse zadovoljni vsi prireditelji in njihovi gostje, nič manj pa tudi ostala publika, ki si je poiskala razvedrila kjer že bodi. V ljubljanski oblasti so predvsem razna gasilska in sokolska društva imela svoj praznik. Največji sta bil prireditvi gasilcev dopoldne v Gorenjem Logatcu, popoldne pa v Kranju in vzporedno z obema otvoritev God-benega doma v Domžalah. V Jevnici je bila slavnostna otvoritev nove šole in obletnica postajališča. Nadalje je na lep način proslavilo svojo 10-letnico gasilsko društvo na Brezovici, Sokol v Sodražici je jubiliral povodom svoje 20-letnice, v Rajhenburgu se je zbralo posavsko Sokolstvo in na Vrhniki je istoimeno godbeno društvo zbralo k vrtni veselici svoje prijatelje. V naslednjem kratka poročila o največjih prireditvah. Gasilsko slavje v Kranju O veliki proslavi 50-letnice Kranjskega gasilnega društva, ki se je vršila popoldne in s katero je bila združena tudi pokrajinska skupščina JGS ter slovesna blagoslovitev motorne brizgalne, bo prineslo obširnejše poročilo jutrišnje »Jutro«. — Slovesnost je bila obsežna in je prireditev v priznano spretnem aranžmanu meščanov gorenjske metropole potekla kar najlepše. Živahnih ovacij so bili poleg predstavnikov JGS, oblasti in korporacij deležni trije še živeči člani-soustanovitelji društva. Zvečer se je vršila velika ljudska veselica. Blagoslovitev motorne brizgalne in prapora v Gor. Logatcu Lepa logaška kotlina je na dostojen način slavila izredno slavje blagoslovitve motorne brizgalne, za katero sc domoljubni Logatčani z veliko vnemo prispevali; obenem se je vršila blagoslovitev in razvitje izredno lepega društvenega prapora. Ves Gorenji Logatec se je že na predvečer slavnosti okrasil z zelenjem in zastavami. Na dolenieloeaSkem kolodvoru so dopoldne zastopniki domačega društva pozdravili goste, nakar se je razvil lep sprevod z godbo prosvetnega društva na čelu proti Gor. Logatcu. K proslavi so prihitela v bratski solidarnosti društva z zastavami: Dol. Logatec, Planina, Rakek. Ziri in Hotederšica, dalje društva iz Laz, Vrhnike in Borovnice. V lepem sprevodu so gasilci s konjeniki, ki jim je poveljeval posestnik Anton Musec in že-lezničarsko godbo »Slogo« odkorakali v cerkev. V sprevodu so bile pestre narodne noše, starešinstvo JGS s starosto g. Josipom Turkom, tajnikom g. Pristovškom in načelnikom g. Hojanom, dalje načelnik logaške župe g. Rihar in načelnik domačega društva Andrej Modic. Po maši so gasilci odkorakali pred Gasilni dom, kjer so belo oblečene šolarke dvignile krasni prapor na ramena, a gasilci so prevzeli v svojo sredo novo motorno brizgalno. Pred gradom, ki je bil primerno okrašen, se je vršila blagoslovitev brizgalne in prapora. Župnik gosp. Anton Skubic je imel lep nagovor, v katerem je pojasnil simbolični pomen društvenega prapora in važnost motorne brizgalne za skupno blagostanje prebivalstva. Kumi-ci ga. županja Puppisova za brizgalno in ga. Josipina Čukova za prapor sta nato pripeli na prapor umetniško lep trak. V imenu logaških deklet, ki so tudi kupila krasen trak . praporu, je spregovorila še gdč. Fanči Ri- { Starosta JGS g. Josip Turk je v pozdravnem govoru po\ daril lepo misel, da se je blagoslovitev motorne brizgalne združila z razvitjem prapora, kar se je pri nas prvikrat zgodilo in kar je dokaz velike požrtvovalnosti logaškega prebivalstva za gasilstvo. Poziva! je navzoče gasilce, naj ostanejo zvesti geslu: »Na pomoč! Vsi za enega, eden za vse!« Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti, tako predstojnik okrajnega sodišča s. sv. Premerstein. zastopnik sreskega poglavarja tajnik g. Bavdek, polkovnik inienjerske čete Nikola Usakovič, kapetan 48. obmejne čete Milan Alvirovič in žandarmerijski poročnik Budimir Coljič, dalje komisar fin. kontrole g. Crepinko in šef davčne uprave gosp. Devetak Notar g .Tavzes se je po končani slavnosti v imenu župana in občine zahvalil vsem predstavnikom za udeležbo in za sodelovanje obema gospema kumicama ter želel gasilcem, da bi motorna brizgalna vedno izpolnjevala z največjim uspehom dano ji nalogo. Popoldne se je v hladnem gaju za gradom vršila izvrstno aranžirana veselica, ki je dvignila razpoloženje domačinov in gostov. Nova brizgalna je stala okoli 44.000 Din, prapor, ročno delo od tvrdke Jar. Ne-škudla v Ljubljani, pa okoli 18.000 Din. Prvi slovenski godbeni dom v Domžalah Prijazne Domžale so dale lep vzgled visokega kulturnega stremljenja in velike vztrajnosti z otvoritvijo godbenega doma, ki je prvi v Sloveniji in edini te vrste v Jugoslaviji. Otvoritev je bila slovesna: v soboto zvečer sijajna bakljada, v nedeljo zjutraj budnica, ob devetih sprejem gostov na kolodvoru, potem obhod po trgu na prostor med cerkvijo in godbenim domom, kjer je duhovni svetnik g. Bernik služil službo božjo in nato opravil blagoslovitev novega doma. V Sloveniji deluje po vojni približno 60 godb na pihala poleg raznih drugih godbe-mh skupin, najstarejša med njimi pa je domžalska godba. Njenemu pozivu k otvoritvi godbenega doma .se je odzvalo pet godbenih in večje število kulturnih, telovadnih in športnih društev. Vsa ta društva so bila pestro razvrščena v povorki, katero so tvorile tudi lepe narodne noše v originalnih skupinah na vozovih, konjih in peš ter velika množica posetnikov od blizu in daleč. Precej doleo je trajalo, preden se je velika množica zbrala na prostoru pred cerkvijo nasproti godbenega doma. Za red so skrbeli člani prireditvenega odbora in konjeniki v narodnih nošah ter člani telovadnih organi zacij. Po blagoslovitvi doma je stopil na govorniški oder poleg mikrofona za domžalsko oddajno postajo član prirediteljskega odbora g. Vrečar, ki je pozdravil zastopnike oblasti, tiska, društvenih deputacij, predsednika okrajne blagajne, kumico in kuma Godbenega doma gospo in gospoda Senico ter vse druge udeležence in goste. Slavnostni govornik prof. dr. Rožič je orisal zgodovino godbenega društva in njegovega doma ter označil tudi vse ideale in namene, ki so vodili člane domžalske godbe in požrtvovalne Domžalčane sploh skozi dolgo dobo 50 let. V idiličnem kraju, kakor so Domžale, so se ustanovitelji godbenega društva zatekli k glasbi, da bi dali svojim rojakom ne samo razvedrilo, temveč tudi duševno oporo m za vse čase kažipot lepega stremljenja. Godbo je ustanovil pred dobrimi 45. leti takratni domžalski učitelj Franc Pfeifer, ki je zbiral svoje godbenike v starem cerkvenem stolpu na Goričici. Pozneje se je godba preselila v tako zvano »staro šolo« in kmalu ni bilo narodne, cerkvene ali kake društvene prireditve v Domžalah in širom Sloveni- je, kjer ne bi bila sodelovala priljubljena domžalska godba. Ob prevratu je bila t-godba prva, ki se je udeležila osvobodilnega slavja v Domžalah in v Ljubljani. Po vojni so se njene vrste vzbudile k novemu življenju. Godbo je obnovil kapelnik Vinko Riedel, ki je spravil na dnevni red tudi vprašanje godbenega doma. Za to idejo se je posebno zavzel Ivan Cerar in ustanovil se je fond za zgradbo Godbenega doma. Pridno in požrtvovalno so se zbirali prispevki in že 22. avgusta leta 1926. se je odpeljalo 60 voz po opeko v Mengeš. Z velikim veseljem je sprejela domžalska javnost gradbene načrte in požrtvovalno je Priskočila graditeljem na pomoč. Premožnejši posestniki so zastonj vozili materijal, drugi pa so prostovoljno delali tlako na stavbišču. Ko pa je bilo delo na višku, je izgubilo godbeno društvo svojega kapelnika, ki je bil pravi steber vsega društvenega dela. Vinko Riedel se je izselil v Ameriko. Gradbeni odbor ni zapustil njegove ideje in započetega dela ter je pri vseh nepredvidenih težavah nadaljeval s stavbo. V najtežjem času, ko so stroški visoko prekoračili proračune ln ko so morali člani društva z menicami jamčiti za nadaljevanje zidave, je Vinko Riedel zopet priskočil na pomoč. V Ameriki je organiziral med rojaki pomožno akcijo. Po toliki požrtvovalnosti je prišlo do današnje slavnostne otvoritve, ko se poznim potomcem izroča kulturni hram kot najlepši spomenik požrtvovalnosti in ideal-nosti starejših in kot najboljši vodnik za mlajše. Ob zaključku proslave so čestitali godbi, njenemu domu in Domžalčanom, ki so se tako vneto oklenili svojega godbenega doma: zastopniki oblasti, domžalski župan in predsednik okrajne blagajne, kumica ga. Seni-cova pa je izročila ključe upravitelju doma. Veliki župan je pozdravil domžalsko godbo in njen dom brzojavno. V svojem domu bo imela domžalska godba primerne prostore, največja pa je sprednja dvorana z gledališkim odrom, ki ima na zavesi zelo lepo sliko slikaria Pengova. Popoldne se je za godbenim domom na vrtu Vovkove gostilne razvila živahna ljudska veselica. Zlet novomeške sokotske župe v Karlovcu Že s sobotnim večernim vlakom so prispeli v Karlovec sokolski tekmovalci iz Novega mesta in Metlike. Sprejeti so bili na kolodvoru s sokolsko fanfaro. Danes zjutraj so se na telovadišču vršile župne tekme, ki se jih je udeležilo iz omenjenih dveh društev in iz Karlovca v srednjem oddelku 7 članov in v nižjem 17, izmed članic pa v višjem oddelku 3 in v nižjem 14. Med tekmovalci so v srednjem oddelku zasedli prva tri mesta: Pavle Splihal iz Novega mesta. Slavko Rainer iz Metlike in Gjuro Luci-janič iz Karlovca; v nižjem oddelku, kjer je 10 tekmovalcev doseglo nad 75% dosegljivih točk, pa je odnesel prvenstvo Karlov-čan Branko Medvedek. — Med članicami, ki so v višjem oddelku vse tri dosegle nad 75%, prvači Iva Mumova iz Novega mesta. Po dovršenih tekmah se je na kolodvoru vršil slavnostni sprejem gostov, članov in zastopnikov vseh društev novomeške župe. Ob pol 10 dopoldne se je skozi mesto razvila velika povorka s sokolsko fanfaro in vojaško godbo. Pomoldne ob 16. se je vršil nastop, ki je bil navzlic mnogim drugim prireditvam izvrstne obisLar. Uspel je nad vse pričakovanje. Posebnega odobravanja so bili deležni vojaki 37. p. p. in inženjerije. Po nastopu je župni starosta dr Vasič iz Novega mesta zanosno pozdravil goste in daljši govor je imel tudi starosta J5S GangL Prireditve sta se poleg drugih civilnih in vojaških predstavnikov udeležila veliki župan dr Zdravkovič in mestni župan Modrušan. Zvečer ob 21. se je vršila telovadna akademija, nakar se je razvila animirana ljudska veselica. Otvoritev nove šole ▼ Jevnici V idilično Jevnico so se danes prišli mnogi gostje divit marljivosti Jevničanov, va-ščanov iz Male Dolge Noge, Poljan, Goliš, Stange, Senožet in Velike vasi. Jevnica se je kopala danes v solncu, na obrazih domačinov se je risalo veselje in prijetna samozavest in otroci so vzradoščeni upirali pogled v novo, z zastavami okrašeno šolsko poslopje tik za železniškim postajališčem, dograjenim in otvorjenim ravno pred letom. Je že nekaj let, odkar je prišla v ta kraj učiteljica gdč. Leopoldina Pleveljeva, ki je učila in še uči mlade Jevničane abecede in drugih umetnosti, potrebnih za vsakdanje življenje. Nastanjena je bila v zasilnem šolskem poslopju, pa ie le vzdržala in znala pravilno vzgajati vaško deco. Ni pa ostala samo med deco. Zbrala je okrog sebe mlada dekleta, prihodnje gospodinje, in jih poučevala o vseh zadevah gospodinjstva. Gospodinjske tečaje vodi vsako leto tudi sedaj. In šla je agilna učiteljica tudi med gospodarje ter sprožila idejo glede zgraditve železniškega postajališča. Osnoval se je odbor, čigar agilna tajnica je bila gdč. Pleveljeva in kateremu je načeloval g. Ivan Hvala. Po velikih prizadevanjih so vrli Jevni-čani in okoličani sezidali postajno poslo^ie in ga izročili lani 5. avgusta železniški upravi S tem pa niso bili zadovoljni in hoteli so storiti še drugo važno nalogo: postaviti novo šolsko poslopje. Dobra volja in vzorna požrtvovalnost je letos ustvarila tudi to. V šoli je v spodnjih prostorih obširna dvorana, namenjena gospodinjskim tečajem, v pritličju so šolske sobe, prvo nadstropje pa je prirejeno za stanovanja. Načrte za lično stavbo je napravil arh. Ivan Zupan iz Ljubljane, poslopje samo pa je dogradil stavbenik g. Jurij Ferenc. K današnjemu slavju so Jevničani povabili zaloško godbo, ki je igrala v pozdrav došlim go.iom. Svečanosti otvoritve in blagoslovljena novega šolskega poslopja so se udeležili poleg številnega občinstva oblastni šolski nadzornik g. Lužar, tajnik obl. šolskega odbora g. Slapšak, sreski poglavar iz Litije dr. Podboj in sreski šolski nadzornik g. Bezeljak. Na kolodvora je spregovoril došlim gostom v pozdrav g. Ivan Hvala, nakar je podala voditeljica gdč. Pleveljeva kratek obris in zgodovino dela za novo šolo. DoŠIi gostje so nato odkorakali v sprevodu do šolskega poslopja, kjer je izvršil blagoslovitev dekan iz Smartna g. Rihar. Mali šolarici Marija Šuštarjeva in Pavla Mahkovčeva sta deklamirali dve lepi pesmici, ki sta ganili vse prisotne. Domači župnik g. Dolina r s Kresnic je imel lep govor, nakar je šolska mladina zapela »-Bože pravde«. Ob 15. je sledil pozdrav gostom na kolodvoru, ki so prispeli iz Ljubljane z drugim vlakom. Te je sprejel v imenu pripravljalnega odbora g. Franc Jeruc, nakar je g. dr. Podboj odkril spominsko ploščo na postajnem poslopju. Po teh svečanostih se je vršila na prijetnem senčnem prostoru pod obraščenim gozdičkom za šolskim poslopjem velika Uod- ___Je odvaUla zaloška godba s svojimi Teaclliii zvoki številno domačega občinstva to Izvrstno razpoložene goste* prijatelje vcBh Jevničanov. Vesela in solnčna ljubljanska nedelja Procesije kopalcev in izletnftoT — Prireditve — Čudna tatvina avtomobila Ljubljana, 4. avgusta. O kislem vremenu zadnjih dni, ko so nekateri že skoro obupavali, da ne bo več prave vročine in menili, da bo solnce že ostajalo trajno za oblaki, je nastalo davi pro- k rasno nedeljsko jutro. Megla se je sicer nekaj časa upirala, pozneje pa se je razkadila in je objelo vso našo zemljo toplo avgustovo solnce. Posamezniki, ki so spravili kopalne hlačke v predale omar, eo jih izvlekli že dopoldne in so se kar tekom dopoldneva zbrale na bregih Save in Sore prve množice kopalcev. Odhiteli so tja peš ali se odpeljali z avtobusi. Popoldne so bili polni kopalcev vlaki v vse smeri, ljudje so se gnetli v mestnih, Magistrovih, Pečnikarje-vih in Čarmanovih vozovih. Kopalni vlak proti Mednu in Rctečam je odpeljal okoli 1000 ljudi. Neštete pa so bile množice, ki so za to nedeljo opustile kopanje, da so odšle posedet na prijetna vrtove okoliških gostilnic, na Poravje, proti št Vidu in Tacnu ali v Rudnik in na Vič. Popoldne so ceste, ki vodijo iz mosta, kar mrgolele šetalcev in izletnikov. V Ljubljani so se pozabavali ljudje na raznih športnih prireditvah. Velikanski obisk so doživeli ruski kozaki ki so predvajali na Igrišču »Primorja« ob Dunajski cesti na konjih vratol« mne vaje. Njihovi jaha-ški umetnosti so ee divili stari in mladi. S predstavo so bili zadovoljni kozaki, kakor tudi publika, ki že dolgo ni imela prilike prisostvovati sličnim predvajanjem. Velikanski jo procent Ljubljančanov in Ljubljančank, ki tudi nedel.e ne izra'»ijo za obisk prostih kopališč zunaj v naravi in ee rajši zabavajo v kopališču Iliriji, kjer pod tušem, v bazenu in raztegnjeni na deskah uživajo godbo po radiu. Korošci in ljubite- Mi koroških narodnih pesmi so se zbrali zvečer na vrta restavecije L'oyd, kjer 60 zapeli fantje iz Roia več pristnih komikih.' ki eo razmajale dobro voljo in je bilo vsem toplo pri srcu. Na policijski direkciji se je davi na vse zgodaj zglasil tr?ovsld zastopnik Rudo iz Rožne doline 'n prijavil, da mu je bil tekom noči ukraden iz zaprtega dvorišča skoro nov avto »CJ:e'.;olet«. »Kaj, da tudi že avtomobila kradejo?« so se spraševali na policiji. »Ojej, kam smo prišli.. - t so tarnali poštenjaki v Rožni dolini in ng bali vse vprek, kdo bi bil v stanu odpeljati lepi modro barvani avto. S policijske direkcije je o Jšlo na zasledovanje tatov par strož^ikav in so se zanimali za stvar rudi detekt:vi. Takrat pa sta sedela v ukradenem avtu, ki se je nahajal pred cerkvijo na Rožniku Pavel B. in Ivan K. Našla 6ta avto, ko sta prišla nekoliko skrokana na sprehod na Rožnik Videč, da je avto brez lastnika, sta se veedla vanj in zaspala. Naenkrat pa se je pričel avto pomikati, kajti med tem se je vsedel k volanu mimo došli mehanik Lojze D. in zapeljal ponočnjaka v dolino do čada, kjer je prišel nasproti lastnik avtomobila. Na policiji 6ta Pavel in Ivan dokazala, da nista na »tatvini« avtomobila prav nič prizadeta, zato policija še vedno išče prave »tatove«, ki 6o si privoščili nočno vožnjo na Rožnik in nato izginili. Mir je imela danes rešilna postaja. Rešilni avto je napravil popoldne samo vožnjo na vojaško vežbališče pri D. M. v Polju, kjer se je z motociklom ponesrečil na glavi in životu 18-letni dijak Dušan Breznik, stanujoč na Mestnem trgu št. 3. »Ponedeljkov" humor HČERI SVET. »Predvsem pa, hči, pazi na to, da si naj« deš moža, ki bo plemenit, usmiljenega sr» ca, obziren, skratka, zlata duša. Veš, tvoja mati je preveč gledala na denar.« LAKONSKI ODGOVOR Bankir je dobil od davčnega urada obve* stilo: Pogrešamo dobička iz vaših špekula* cijskih poslov od 1. 1923 do 1926.« Odgovoril je: »Jaz tudi.« OKRETNO VRAŠANJE »Gospod učitelj, ali more biti kdo ka» znovan za nekaj, česar ni storil?« — »Bog očuvaj, nikakor ne.« — »Vidite, jaz namreč nisem napravil domače vaje.« NESPORAZUM »Tu vidiš, Jerko, kako so stari Egipčani pisali po spomenikih.« — »Ata, kaj ni bilo takrat nikogar, da bi jih bil za ušesa povlekel?« OPREZNO DETE. »Dedek, ali imaš še kaj zob?« — »Bogu bodi potoženo, Zlatko moj, čisto vse sem zgubil.«_ »No, potem bodi tako dober in drži mi mojo žemljo z narezkom, dokler se grem železnico.« OKOREN UVOD. Cene Navijač: »Vidite, mladi gospod, iz-vrsten dečko ste, ali eno napako imate: vsakega bedaka poslušate. Torej čuj-te me...« VZOREN ZVERINJAK Pepiček, preoblečen v tigra, stopa po kletki. Kar spuste vanjo še neko zverino. Tiger prestrašeno skoči na »zadnje noge« in jame rjuti: »Medved, medved, na pomoč!« Tedaj se — o čudo — zasliši glas iz medvedovega žrela: »Osel, kaj se pa ta* ko dereš? Ali hočeš, da naju oba vržejo skozi vrata?« PREVIDNI TAT Sodni!;: »Zakaj pa ste ukradli gos, in sicer z zajci, na katerih je čepela?« Obtoženec: »Prosim, gospod sodnik, ker sem se bal, dla bi se jajca ohladila.« POPUSTLJIVOST. Gospa: »Da imate ljubčka, vojaka? Tako vas nikakor ne morem sprejeti v službo.« Kuharica: »Ah, prosim, milostiva, saj bi tu tam tudi kaj takega skuhali, kar bi vi radi.« USLU2NOST. »Za danes se povabim k vam na obed« — »Ali kako pa, prijatelj, tega ne pripustim, da bi se trudili. Jaz pridem k vam.« NAGLA POMOČ. »Gospod lekarnar, vi ste se zmotili, namesto kinina ste mi dali strihnin!« »Da te šentaj! — No, nič ne de, doplačajte mi samo 6 Din 30 par. RAZVIDNOST. »Sinko, zapomni si, da je vedno bolje, dajati nego dobivati.« — »To se tudi meni tako zdi, očka!« UGODNA PRILIKA »Prišel sem vprašat, ali morda ne potrebujete hlapca.« — »Žal mi je, ampak sedaj imamo malo dela.« — »No, vidSte, to bi bilo kakor nalašč zame.« DOBER DRŽAVLJAN »Kako ste se odločil zagrešiti to tatvino, obtoženec?« — »Slavno sodišče, na vsak način sem hotel poravnati predpisane mi davke.« NAPOVED Kmet napoveduje dohodke: »Poglejte, gospod izvedenec! Krompir pridelujem, oves in največ seno. Kaj pravite, ali bi vi mogli ob tem živeti?« RAZLOG »Tak kako, morda se vam ne bi za malo zdelo, da bi posodili dobremu prijatelju 50 Din? — »Gotovo ne, tako brezvesten pač nisem — ali jaz nimam prijateljev.« SUMLJIVE KOSCICE. »Ata, pregrizni mi tole črešnjevo košči-col »Ko se zgodi, poprosi še drugi in tretji otrok za isto uslugo. »Kje ste vendar nabrali toliko koščic?« — »Za plotom jih je cel kupec!« vzkliknejo vsi trije mrgolini v en glas. IZGOVOR. »Kadar vas pokličem, Fanika, morate takoj priti! Mar niste slišali zvonjenja?« — »Sem, ampak šele, ko ste petič pozvonili.« OBŽALOVANJE »Obžalujete, da ste razbili stolico svoji ženi na glavi?« — »Da, slavna sodnija, žaJ mi je, bila je še čisto nova.« V HOTELU. Potnik vpraša v restavrantu gospoda, s katerim se je pravkar seznanil: »AH imate tudi vi toliko stenic kakoT jaz?« — »He, he, to bi moral poprej vedeti, koliko jih imate vi!« OPRAVIČILO. Gospod zaloti kuharico, ki sedi v njegovi kadi in se koplje. »Ne zamerite, to se dogaja samo enkrat na leto.« DOBER NARAVOSLOVEC »Jure, zdi se mi, da si dočista pozabil na zlate ribe. Vode jim bo treba naliti.« — »Gospa, meni se zdi, da ne, saj niso še vse izpile.« PRAKTIČNO. Gospod Popolski stopi v trgovino ter naroči praška zoper mrčes. »Kako si ga želite, v škatljici ali v zavojčku?« — »Prosim, kar za srajco mi ga stresite,« odvrne odjemalec. -*- Ford motorizira Rusijo V zadnjem Času smo večkrat poročali o tem, da se veliki avtomobilski koncerni resno pečajo z vprašanjem, kako bi pridobili nova tržišča za svoje proizvode. Med države, ki v prvi vrsti zanimajo velike avtomobilske truste, je Rusija. Tamkajšnji trg se omejuje sicer še vedno na potrebo državnih institucij in podjetij, vendar je že ta tako visoka, da bi avtomobilski trusti radi prevzeli na sebe riziko, ki bi ga imeli pri dobavi jan ju državi, ki je gospodarsko popolnoma drugače orijentirana kakor skoro vse druge države na svetu. Med koncerni, ki si najbolj prizadevajo priti v stik z Rusijo, sta General Motors Co. in njen najhujši konkurent Henry Ford. Prva družba ni uspela pri pogajanjih z Rusijo, zato se je Ford tem bolj vsedel na vrat ruskim mogotcem in pretekli mesec eo zastopniki ruskega najvišjega gospodarskega sveta in sam Henry Ford podpisali v Darboneu pogodbo, ki se v glavnem glasi: Ford ima dobaviti v dobi štirih let raznih proizvodov svojih tovarn za 30 milijonov dolarjev, med njimi montažne dele za 74.000 kompletnih avtomobilov Ruska vlada se obvezuje prevzeti te proizvode po cenah, ki veljajo za Fordove velike odjemalce. Ford daje Rusiji na razpolago za dobo 9 let tehnično službo pri grajenju in obratovanju ruske državne tovarne v Nižnjem Novgoro-du. V tej tovarni bodo začasno montirali in sestavljali importirane Fordove dele, pozneje pa jih sami izdelovali. Rusija bo poslala vsako leto v študijske svrhe v Fordove tovarne 50 ruskih inženjerjev, tehnikov in de-lavoev. Tovarna v Nižnem Novgorodu bo dovršena v dveh letih in bo proizvajala 100.000 avtomobilov na leto. troški za graditev in notranjo ureditev so preračunani na 200 milijonov rubljev. Kakor hitro bo cela pogodba realizirana in ko bo tovarna izdelovala ono množino avtomobilov, ki je določena v pogodbi, bo postala po kapaciteti druga tovarna na evropskem kontinentu, dočim je prva tovarna Citroneova v Parizu. V tej tovarni bodo izdelovali 33 % osebnih in 67 % to-varnih avtomobilov. Posebej bo morala Rusija rešiti še problem svojih cest Današnje ceste ne odgovarjajo niti po svoji kakovosti, niti po gostoti svoje mreže današnjim potrebam ruskega gospodarstva. Rusija ima vš^a skupaj 726.000 km cest — od teh je pa samo 26.000 km voznih in še te so za avtomobilski promet neprikladne. V zadnjih letih :e vlada posvečala cestam precejšnjo 6krb in lani je bilo v to svrho odobrenin 63 milijonov rubljev. Če pomislimo, da bodo vozila, ki so fiksno naročena pri Fordu, pomnožila dosedanje stanje avtomobilov v Rusiji na štirikratno višino, nastane seveda vprašanje, ali bodo ruske finance lahko zadostovale za graditev potrebne cestne mreže. Govori se, da bodo Rosi v to svrho najeli v inozemstvu posojilo. t »Ponedeljek« ft. 31. * i-onetp&rjer, a. ran... LNP je dobil novo upravo Po dolgotrajni verilikacijski debati je prejela stara uprava LNP razrešnico s pohvalo — V novi odbor so bili izvoljeni novi delavci — Številni novi sklepi in bogate smernice za bodoče delo — Šesto kolo drž. nogome tnega prvenstva ne spreminja položaja — Lepa zmaga Ilirije nad Željezničari iz Zagreba — Mednarodni teniški turnir na Bledu je zaključen — Drugi ping-pong turnir v Ljubljani — Uspela propagandna kolesarska dirka s ciljem v Domžalah Ljubljana. 4. avgusta. Davi ob pol 2. je bila po dolgi ia razmeroma mirni debati zaključena letošnja redna gla/vna skupščina LNP, ki pomeni z ozirom na izvoda-tev novih funkcionarjev in smernic, ki so si jtiii začrtali, novo ero v zgodovini slovenskega nogometa. Skupščino je ob navzočnosti delegatov 23 Idabov LNP otvoril ob 20.15 poslevodeči podpredsednik LNP g. Betetto, ki je pozdravil na-roooe delegate in zastopnike tiska ter tako) prešel na imenovanje verifikacijskega odbora. Ker je bil glede tega stavljen tudi predlog de tegatov, je prišlo po daljši debati do glasovanja, pTd katerem je z 12:9 glasovi prodrl predlog inžip. Zaijca (SK Jadran), po katerem so prišli v verifikacijiski odbor gg. Vičič (Svoboda Ljubljana), Komčar (Hermes), Cek (Primorje) ki Enman (Jadran). Na skupščino je prispel medtem delegat JNS g. Krčalič, ki je bil kmalu po zopetni otvoritvi skupščin« deležen prisrčnih pozdravov delegatov in predsedstva. Verifikacfeki odbor je verificiral brez debate poverita«e 21 klubov, dočim je za dva kluba (SK Svoboda Maribor in SK Disk Domžale), ki sta izdala dvojne poverilnioe, overovil po-veritaice novejšega datuma. Ker je podal predsedujoči g. Betetto poročilo verifikacijskega odbora s pridržkom glede verifikacije poverilnioe 23. kluba (SK Diska iz Domžal), se je o stvari razvila dolgovezna debata, ki je končno privedla do glasovanja o pravilnosti sklepa veriiikacijskega odbora glede poverilnic omenjenih dveh klubov. Tudi tu je z 12:9 glasovi prodrl predlog g. Ceka, po katerem je ostal skilep verifikacioskega odbora v celoti v veljavi. Glasovalno pravico je imelo torej 23 klubov, dočam se dva (SK Šoštanj in SK Javornik) sploh nista odzvala vabita. Okoli 22. je mogel poslevodeči podpredsednik g. Betetto preiti na pravi dnevni red t. j. ;oročila posame-.<»• -- —----a. i™.-—.ia. I živahna. Sodnik ne žvižga Raj ko vi če vena fru- la, ker je prepričan, da bo Hitrec obdržal žogo. V 35 min. kot proti G., ki ga reši Gmajnički. G. se proti koncu ustali pred Haškovim golom, toda ne doseže uspeha. V drugem polčasu se igra še bolj p »živi. Hašk je vedno močnejši, posebno nevarna sta Agič in Leinert V 23. min. strelja Je-ren idealno v gol in doseže 2:0. Enajstmetrovko proti G. strelja Kunst v drog. V 34. minuti obdeluje Hitrem sam žogo, toda jo izgubi. Hašk se vsede na 16 m pred gol G. in tretji gol visi v zraku, dokler v 37 min. Hašk ne preigra tih pred gol. odkoder plasira Wolf iz neposre lne bližine. 3:0 za Hašk. Publika navdušeno pleska Haškov-cem. BSK : Jugoslavija 2:1 (1:0) Be-jgrail, 4. avgusta. Pred 6000 gledalci ie bila danes ob 17-30 odigrana državna prvenstvena tekma med BSK in Jugoslavijo. Tekmo je sodil budim-peštanski sodnik Šifter zelo dobro in objektivno. Jugoslavija ima začetni udarec, toda BSK jo takoj ustavlja. BSK napada, toda Ivko-vič je na mestu. V 18 min izgub' vratar po nepotrebnem žogo, ki jo ujame Vujadino-vič in odda Cupriču, ki strelja v mrežo. 1.0 za BSK. Borba je na obeh straneh zelc ostra toda vrši se mnogo bolj na stran' Jugoslavije. V drugi polovici brani vratar BSK 81 o-janovič par nevarnih strelov. \ 5. min. napade BSK in Vujadinovič zviša iz zelo težke situacije, s hrbtom obrnjen proti golu. na 2:0. Jugoslavija se žilavo brani in BSK ne more zvišati razlike. V 25. min. foul Marja-noviča. Žogo dobi Dobrijevič, ki ga ustavlja Tomaševič; žoga gre v kot. Iz kota prejme žogo Miloševič, ki zabije s 3 m častni sol za Jugoslavijo. Gostovanje zagrebških Železničarjev v Ljubljani SK Ilirija : Željezničari (Zagreb) 5:2 (2:2) Ljubljana, 4. avgusta. Današnji gostje SK Ilirije. Željezničari iz Zagreba, so bili letos že v Ljubljani na zelenem polju ter so takrat zaigrali v prav prijetni obliki, tako da je tudi današnja tekma obetala zanimivo prireditev. Srečanje z Ilirijo je bilo tem privlačnejše, ker je znano, da Ilirija presnavlja svoje moštvo. Njen današnji nastop .je ponovno dokazal, da gre akcija krepko navzgor. Moštvu je — z "nekaterimi upravičenimi izjemami — na vseh straneh poznati, da se njegova forma boljša; posebno v drugem polčasu je naravnost blokiralo nasprotnika in diferenca slabo '"zraža faktično premoč. V napadalni vrsti sta se odlikovali obe krili Doberlet — ki je dosegel med drugim tudi hot-trick — in Ice ter desna zveza Venko, ki so precizno pre-igrali nasprotnikove vrste ter bombardirali njegova vrata. Omanu se je poznalo, da je na počitnicah; proti koncu je imel nekaj momentov »iz starih časov«. Nace ni bil v stikih z ostalimi. Krilska vrsta z Unterreiter-• jem v sredini je imela naporen posel in ga je v splošnem rešila zadovoljivo. Srednji prerad uhaja v nepotrebno zadrževanje, dočim sta krajna nekoliko zaostajala. Lado se je znašel šele pozneje. V obrambi je bri-Ijiral neutrudljivi Verovšek; takoj za njim pa je žel salve zasluženega aplavza mladi Urbančič v vratih, ki je držal — >vsec. Oba gola sta mu ušla na solnčni strani iz ne-preračunljivih pozicij. Željezničari so dali v prvem polčasu hitro igro kratkih pasov, po odmoru pa so °e z nekaj močnejšimi odlomki popolnoma umaknili t defenrivo. movanjih in v tekmah rezervnih in jumiorskih moštev. V nadaljnjem povdarja uspešno akcijo LNP glede nezgodnega zavarovanja nogometašev, ki je že narastia na Din 13.000. — V območju LNP je sla viki več ktabov desetletnice obstoja, med njimi SK Rapid. I SSK Maribor in ŽSK Hermes; LNP je storil vse, da bi jubilejne prireditve teh klubov uspele čim boljše. Končno omenja poročite proslavo obletnice JNS, odlikovanje delavcev LNP, amnestijo za kazni pred 24. junijem t. 1. in spremembe v upravnem odboru, ki so bMe potrebne med letom. Blagajnik g. Kovač je poročal o blagajniškem stanju podsaveza, ki je v splošnem zadovoljivo. V jmenu revizijskega odbora je podal poročilo g. inšp. Zaje, ki je predlagal odboru razrešnico, blagajniku pa s pohvalo. V debato o poročilih tankcijonarjev so posegli razni delegati, med njimi ra/vn. Toman (3 SSK Maribor), Kuret (Atletiki), Fischer (Železničar Maribor), Vodišek (Ptuj) in drugi. Naj-obškrnejše je kritiziral tajniško poročilo delegat Kuret; na njegova izvajanja in vse kritike ostalih je kot zadnja repliciral predsedujoči g. Betetto, nakar je bil stavljen predlog, da se blagajniku in celokupnemu odstopajo čemu odboru <3a razrešnica s pohvaflo. Predlog Je bil z 9:8 glasovom sprejet. Pw 15 minutnem odmoru so se vršile volitve petih novih fankcienaniev, treh revfeorjev in 6 odbornikov. Za prve in druge sta bili predloženi dve listi; nasvet saveznega delegata za kompromis ni imel uspeha. Za predsednika je bil s 14 glasovi izvoljen rač. inšpektor Albin Zaijc (SK Jadran), za I. podpredsednika s 13 glasovi dr. Ludvik Gruden (ŽSK Hermes), za H. podpredsednika Milan Vičič (SK Svoboda, Ljubljana), za I. taijnika s 13 glasovi ALojiz Ma-rinič (SK Železničar, Maribor) in za blagajnika t 22 glasovi g. Fran Šeiina (ASK Primorje). V revizijonalroi odbor so bHi s 14 glasovi izvoljeni gg. Ivo Kovač (SK Svoboda), nač. Ivo Sancin (ASK Primroje) in inž. Koudelka (SK Železničar. Maribor). Novoizvoljeni predsednik g. Zaje je previrei mesto, nakar so sledile volitve 6 odbornikov po proporcu. Lista manjšinske skupine (A) je prejela 9, lista večinske (B) pa 13 glasov, tako da sta bila izvoljena na prvi gg. E. Betetto (SK Ilirija) in L. FJorjančič (SK Slavija), na drugi pa gg. N. Kralj (SK Svoboda, Ljubljana), inž. V. Kuljiš (ASK Primorje), L. Miilač (SK Svoboda) in F. Sedev. Med samostojnimi predlo gi klubov je bdi kot prvi sprejet predlog SK Jadrana, da se ljubljanski klubi razdele v dva razreda (I. s 5 in H- s 6 klubi) z upoštevanjem § 10 prvenstvenih tekem glede prestopa iz razreda v razred, dočim je predlog I SSK Maribora, da se uvede enoten prvi razred za vso Slovenijo, propadel. SK Jadran je pridružil temu predlogu še številne diruge, med njimi predlog glede spremembe nejasnih točk o pravilih potom JiNS, glede Mio-tnega tolmačenja — dokler se sprememba pravih ne izvede — vseh nejasnih določil glede vaditeIjskih tečajev in skupnega podsaveznega ŠKrišča v Ljubljani, glede sodnikov, ki so člani nastopajočih kimbov, glede kazni za prekršaje mladinskih -m juniorsikiih tekem in globe, fie klub ne nastopi k prvenstven tekmi itd. Takse za prijavnice naj se znižajo od Din 10.— na Din 2.—, fond za poškodbe naj se zbira iz dohodkov za to določenih tekem. Med slučajnostmi je omeniti željo g. Bulje-viča (ASK Primorje), da naj si LNP preskrbi poslovne prostore, kjer naj se uvedejo za funkcionarje LNP poslovne ure. Dvojni finale za prvenstvo Slovenije naj se — ako Je oportano — ukine. Precej ostra je postala debata glede preprečitve »kapranja« igralcev, ki jo je z ozirom na najnovejši primer g. Fleischerja sprožil delegat SK Svobode. LNP naj uvede tozadevno postopanje in kaznuje morebitne krivce. Na 100 m hrbtno je odnesel zmago Dušan Marčeta (Viktorija) v času 1 : 19.3, ki je boljši od jugoslovenskega rekorda. Drugo mesto je zasedel Italijan Crosio v času 1 : 22.6, tretje pa Viktorijaš Milic v času 1 : 24.4. Kot zadinji se je daleč zadaj plasiral Italijan Schneider. Na 100 m prosto, ki je izzvalo med publiko največ zanimanja, je v močni konkurenci odnesel zmago Ante Senjanovič v času 1 : 02,8, kar je boljše od dosedanjega jugoslovenskega in tudi italijanskega rekorda. Drugo mesto je zasedel Polli v času 1 : 03.6, kar je boljše od njegovega lastnega rekordla. Tretji je bil Ljubo Smokvina z 1 : 05, četrti pa Golob v času 1 : 05.2. Kot zadnja točka se je vršila štafeta 4 X 200 prosto, v kateri so pokazali Italijani izredno rutino in zmagali v času 10 : 22.4. Drugo mesto je s časom 10 : 34 zasedla Viktorija, kar je samo za sekundo slabše od jugoslovenskega rekorda. Po točkah je zmagala Viktorija s 44 : 43 točkam; to razmerje bi bilo šc mnogo ugodnejše, če bi ne bil Ante Senjanovič plaval izven konkurence. Tekmam je prisostvovalo do 1500 gledalcev, med njimi mnogo iz Reke in ostale Italije. povoda, da bi dajal peščici prevročih gle-davcev pojasnila. Igrišče je bilo v ostalem šibko obiskano, kar je v Ljubljani spričo krasne poletne nedelje razumljivo. II. kolo juniorskih pokalnih tekem V soboto in nedeljo se-ie nadaljeval iu-niorski turnir za prehodni Dokal SK Ilirije. Skoro v vsen tekmah so zmagali Favoriti. le od Marsa ni nihče pričakoval, da bo premagal močno moštvo Slovana. Ilirija : Jadran 4:0 (2:0). V soboto so iuniorii Iliriie oo nadmočnj igri eliminirali iuniorie Jadran. Tekma ie bila Drav živahna in zelo fair. Večino iere se ie igralo na polovici Jadrana, pri katerem se je posebno odlikovala obramba, predvsem vratar, ki ie branil skoro nemogoče žoee. Primorje : Svoboda 5:2. Zaslužena zmaga Primoriašev. ki so Dredniačili v tehniki in hitrosti. Igra ie bila večinoma odDrta Mars : Slovan 1:0. Po izredno ostrem in napetem boju si je simpatični Mars zagotovil udeležbo v III. kolu. Edinj gol. ki ga ie dosezel. je kljub opasnim poskusom Slovana, kreoko držal do konca in ohranil svoie svetišče čisto. Hsrmes : Celje 4:0. Juniorji Hermesa so Drecei gladko odpravili Celjane: Doznala se ie takoi boljša izvežbanost in boljša taktična igra domačinov. Celje ima iako simoatiŽne juniorie. ki dosti obetaio. Tenis -t : • . Zaključek teniškega turnirja na Bledu Bled. 4. avgusta. Danes .ie bil zaključen V. mednarodni teniški turnir. Današnjim igram ie prisostvovala tudi visoka pokroviteljica Nj. Vel. kraljica Marija z dvorno damo in maršalom dvora majorjem Pogačnikom. Med občinstvom. ki je do zadnjega zasedlo razpoložljiva mesta, so bili tudi vsi sedai na Bledu bivajoči diplomatski predstavniki s svojimi spremstvi. Današnje borbe so prinesle nrece.išnie spremembe. V semifinalu le Fridrih (Zagreb) porazil Aidiniana (Avstriia) s 4:6. 6:2 in 6:3. Siba (Češkoslovaška) ie zmagal nad Radovičem (Beo.crad) s 6:3 in 6:4. V finalu sta nastopila Fridrih in Siba. Prvi set ie končal z zmago Fridriha v razmerju 6:2, na kar je bila igra prekinjena. Fridrih je odstopil zaradi slabega aranžmana in prepustil prvo mesto češkoslovaškemu prvaku Sibi. V semifinalu dam sta igrala Ajdinian (Avstrija) : Eberman (Avstriia) 6:4. 5:7 in 7:5. V finalu je zmagala Hebertova nad Ajdinianovo s 1:6. 6:1 in 6:2. V finalu parov sta zmagala Avstrijca Ar-tens in Ajdinjan nad igralcema Radovičem in Stanojevičem s 6:0. 6:0 in 6:3. S to neoporečno zmago Avstrijcev nad našima najboljšima igralcema iz Beograda ie bil zaključen ta mednarodni teniški turnir. Po zaključku so bile razdeliene nagrade. Plavanje Mednarodna plavalna prireditev SK Viktorije ■ SuŠak, 4. avgusta. Danes so se vršile pred hotelom »Jadran« na plavalnem prostoru Viktorije mednarodne plavalne tekme, ki so se jih udeležili italijanski plavači. člani milanskega kluba Canottieri Milano. Italijani so se s tem nasto-pom revanžirali za svoječasno gostovanje sušaških plavačev v Milanu. Jugosloveni so slavili danes lepo zmago nad najboljšimi italijanskimi plavači in prvaki. Med udeleženci z naše strani je bil tudi znani rekorder Ante Senjanovič, član splitskega Jadrana, ki pa je sodeloval izven konkurence. Dopoldne se je vršilo plavanje na 400 m prosto, kjer je zmagal Ante Senjanovič ob splošnem navdušenju občinstva nad italijanskim prvakom Conellijem v času 5 : 28.6, ki je boljši od italijanskega rekorda. Drugo mesto je zasedel Conelli, tretje Italijan Martinotti, za njima pa sta se plasirala Viktorijaša Arčanin in Vranic. Na 50 m prosto je dosegel prvo mesto in postavil nov italijanski rekord Polli v času 28 sek.; drugi je bil Ljubo Smokvina v 28.3. tretji Matkovič v 28.8 in zadnji Italijan Scattola. V štafeti 5 X 50 prosto je zasluženo zmagala Viktorija, ki je v času 2 : 25 postavila nov jugoslovenski rekord, ki prekaša dosedanjega italijanskega. Moštvo je nastopilo v postavi: Golob. Arčanin, Davor Smokvina, Matkovič m Ljubo Smokvina. Drugo mesto so dbsegli »Canottieri« v času 2.26, ki je tudi boljši od dosedanjega italijanskega rekorda. Slavko 1:13:17; 3. špat Auguet 1:13:17 in ena petina. Dirke so 6e pod spretnim vodstvom po- krajinskiega predsednika za Slovenijo g, Jak.Gorjanca izvršile v najboljšem redu in brez vseh nezgod. Takoj po dirkah so se vsi dirkači in ostali izletniki uvrstili v impozantni sprevod, ki je krenil o priliki otvoritve Godbenega doma po Domžalah. Izredno pozornost je vzbujal g. Maks Peršin, član motokoles. Ilirije, na visokem kolesu, s katerim je vozil na čelu športnih 6kupin. S prireditvijo te dirke je motokolesareki klub Ilirija izvršil hvalevredno propagandno delo. Ping-pong Turnir Željezničari (Zagreb : Ilirija 11:5 V nedejo so prvič nastopili belozeleni pink-ponkarji, ki so sicer podlegli rutinira-nemu nasprotniku, vendar tega poraza ni pripisovati pomanjkanju znanja, temveč predvsem okolnosti, da Ilirija še nima tur-nirske rutine. Posebno tekom dopoldanskih iger je bilo opažati pri domačih precejšno tremo, kar je imelo za posledico, da so Zagrebčani odnesli 8 zmag, Ilirijani pa samo dve. Popoldne je bilo stanje izenačeno; vsaka stran si je priborila po 3 zmage. Izmed Iliri j anov se je posebno odlikoval Banko, ki je pridobil Iliriji dve točki. Prav dobro se je držala tudi gdč. Dečmanova, ki je imela zelo težko stališče napram gdč. Malinarje-vi, ki je letos dosegla v Novem Sadu državno prvenstvo dam. Šele po treh setih je zmagala večja rutina državne prvakinje. Ostali zastopniki Ilirije so odnesli po eno zmago v singlih, dočim so gosti obakrat zmagali v doublu. kar se je tudi pričakovalo. Od vsake strani so nastopili po ena dama in štirje gospodje in ne šest, kakor je bilo prvotno določeno. Turnir, ki se je vršil v največji vročini v kopališču SK Ilirije, je vzbudil veliko zanimanje med kopalci. Kolesarstvo Medklubska dirka motokoL Ilirije Ob priliki otvoritve godbenega doma v Domžalah se je vršila včeraj tudi dobro uspela propagandna medklubska kolesarska dirka motokolesarske Ilirije. Posrečena misel, da bi se ob tej priliki priredila kolesarska dirka, je imela popoln uspeh; zanimanje za dirko je bilo zelo veliko. Že ob pol 6. zjutraj se je zbralo pred pošto v Domžalah mnogobrojno občinstvo ter burno pozdravljalo ob zvokih domžalske godbe im-pozantno 25 mož močno skupino dirkačev, ki je startala v Ljubljani pri km 1. — Dirkalna proga je šla preko Domžal in Trojan do Vranskega in obratno s ciljem v Domžalah (skupno 72 km). Tudi na cilju se je zbralo mnogobrojno občinstvo ter je zmagovalec Krušič prejel od domžalskih dam lavorov venec. Dirke se je udeležilo razen vseh ljubljanskih klubov tudi 5 dirkačev mariborskega >Peruna«, kar dokazuje izredno športno agilnost mariborskih klubov. Dirkači so privozili v cilj v naslednjem redu: 1. Krušič Lavoslav (Koles, klub Sava) 2:20:27; 2. Gjorgjevič Franc (Koles, klub Sava) 2:20:27 in ena petina; 3. Abulnar Franc (motokoles. Ilirija) 2:20:27 in dve petini; 4. Zanoškar Srečko (ASK Primorje) 2:20:27 in tri petine; 5. Deneš Erdeli (Sand) 2:20:27 štiri petine; 6. Žgur Aleks (motokoles. Ilirija) 2:21:32 dve petini; 7. Ger-movšek Štefan (Perun, Maribor) 2:21:32 tri petine; 8. Kosmina Alojz (ASK Primorje) 2:21:32 štiri petine; 9. Jurič Ivan (Perun, Maribor) 2:24:47; 10. Oblak Janko (SK Vrhnika) 2:24:47 tri petine; 11. Rozman Štefan (Perun, Maribor) 2:24:47 štiri petine; 12. Nikolič Milorad (Perun, Maribor) 2:24:48; 13. Kastelic Alojz (motokoles. Ilirija) 2:41:3o. Rezultati so izredno zadovoljivi; skupina prvih pet dirkačev je dosegla povprečno brzino 30.850 km, naslednji trije pa po 30.640 kilometrov, kar je tembolj zadovoljivo, ker je bilo treba Trojanske klance prevoziti od obeh strani. Ostali dirkači ©o imeli deloma defekte, deloma pa so dospeli v maksimalnem času na cilj. Klub slov. kolesarjev Celje je startal na Vranskem s ciljem v Domžalah (km 30); pri tej dirki so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Zupane Albin 1:04:47; 2. Lampret Mariborsko pismo »Ponedeljku" Samomor starega hlapca — Tombola, veselica in izleti Maribor. 4. avgusta. S trpko negotovostjo v srcu so hodili v soboto številni, po lepi solnčni nedelii hrepeneči Mariborčani k vremenski hišici na Slomškovem trgu. Na nevolio vsen ie kazala za nedeljo nevihta, dež in burjo. Vendar je po deževnih dneh nastopila izredno krasna izletniška needlia. ki ie izvabila na vse strani cele kolone turistov, posebno na Klopni vrh k otvoritvi in blagoslovitvi nove planinske koče SPD. Ko se ie začelo mesto buditi, so našli v šupi Vlahovičeve gostilne obešenega 671etnega hlaoca Josipa Kabuna. Revež je bil zaradi svoie starosti ves obupan, ker ie sooznal. da ie vsem na poti. kakor se ie odkrito izražal svoji okolici. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na ^obrežju. Po promenadnih cestah so mariborski poštarii prodajali svoje tombolske karte. Na obsežnem trgu Svobode se je zgrnila masa sre-oolovcev. ki so nestrpno čakali, komu bo sreča namenjena in naklonjena. Zadeli so naslednji srečniki: 1. v spalnici bo počival Ferdinand Hobel. 2. na šivalni stroj bo šivala Vera Jamnik, 3. na kolesu se bo vozil Viktor Mavric. 4. šoeharskega prašiča se bo veselil delavec Ivan Šauperl. 5. z otroškim biciklom bo vozil Josip Vogelnik. 6. na lepem otomanu bo ležal Feliks Zagozdnik. 7. gramofon bo naviiala Josipina Hali jeva, 8. kuhinjska posoda ie vzradostila Rudolfa Cižka. 9. posteljno garnituro ie dobila Alojzija Zelenik. 10. iz vreče moke pa bo imelo dosti kruna pet srečnikov. Med prireditvami ie omeniti veliko gozdno veselico studenških gasilcev, na katero je prihitelo veliko število domačinov in gostov iz mesta. Ureditev veseličnega prostora je bila v veščih rokah. Gostje so se v prijetnem hladu studenškega gozda kai dobro zabavali V Radvaniu pa so se zbrali pevci »Drave«, »Jadrana« in »Zarje« kot gosti pravkar ustanovljene pevske družine »Lira«. Udeležba ie bila nadvse pričakovanje lepa, zabava pa zaradi gostolečih slovenskih umetnih in narodnih pesmi Priletno animirana. F. CUI>JEX, Ljubljana PreSernova 1 Poročni prstani Umor zaradi žganfa V selu čeliču v bližini Brčkega v Bosni je bil izvršen umor. katerega žrtev je postal tamošnji gostilničar Medjo Žaririd Morilec je seljak Ranko Jovanovič, ki je živel z Žarkičem že delj časa v sovraštvu. Pred mesecem je namreč zahteval Žarki£ od Jovanovida, da mu plača dolg za žganje. Jovanovič tega ni storil, temveč je Žarkiča toliko časa sramotil, da ga je ta oklofutal in vrgel iz gostilne. Te dni je Jovanovič zopet prišel k Žarki-ču in zahteval žganja. Prinesel mu ga je Žarki čev sluga. Jovanovič je med tem na vsak način hoteL da se maščuje Žarkiču za klofuto. Zahteval je od Žarkiča, naj mu on sam prinese še eno šilce žganja. Ko mu ga je Žarkič prineseL je Jovanovič skočil nadenj in mu zasadil nož v srce. Zadnje Žar-kičeve besede so bile: Ljudje, umoril me je! Morilca je taboj po zločinu aretiral orožnik, ki je slučajno sedel v gostilni. Pri boksanju igra teža veliko vlogo. Slika prikazuje nemškega boksarja Sclimellinga (desno) in bdivšega evropskega mojstra Paoliua (levo) pri tehtanja. Oblegane zvezde Nikar ne mislite na simbolično pesnitev Marinettijevo »Napad na zvezde«, temveč na kinematografske prvake in prvakinje, ki dobivajo na tisoče prošenj od vseh ve« trov v »Cinelandijo« ali Hoilywood. Obča« dovalci ter občudovalke mol&dujejo srečne zvezdnike za podpisane fotografije v spo» min. Ustrezati vsem radoglednežem in ra« dovednežem pa je draga reč. A ker si pod« jetja nočejo nakopati zamere, je zveza ki* nematografskih proizvajalcev sklenila po« slej deliti stroške na troje: nekaj na pred* stavnike sedme umetnosti, nekaj na pod« jetje, ostanek pa na radoznak> občinstvo. Dokler se ta odločitev ne razve po vsem božjem svetu, bodo zvezde v pismih odgo« varjale, zahvaljujoč se za pozornost, in obetale sliko, če prosilec pošlje skromno vsotico: 10 ameriških zlatih par za sličico v velikosti 5/7, 25 za portret 8/J0» cel dolar pa za povečavo H/14. / / v - ^ v—-O/c. - »JVHsedeUefc« St1. 3L Ponedeljek, 5. VIII. 1929. Izumitelj gramofona umrl Izumitelj gramofona Emil B e r 1 i n e r, rodom Hanoveranec, je predvčerajšnjim umrl v Washingtonu v starosti 78 let Ber-liner je izumil celo vrsto telefonsko - tehničnih aparatov, med njimi tudi mikrofon. Berliner je prišel v Ameriko kot berač. Prav takrat je Edison znatno zboljšal telefon, toda tudi Berliner je prijavil patentnemu uradu zboljšanje telefona, vendar dva tedna pozneje ko Edison. Šele čez 14 let je ugotovilo vrhovno sodišče Zedinjenih držav, da je prav za prav Berliner izumitelj zboljšanega telefonskega aparata. On kakor tudi Edison sta nadomestila kontaktne dele, ki so bili iz jekla, z mehkimi ogelnimi deli. L. 1887. je izumil Berliner gramofon. Na cirikovi plošči z voskovo raztopino se je roremikalo pero in risalo kroge, dočim se je pero pri Edisonovem fonografu zadiralo zdaj bolj zdaj manj v ploščovo maso. Pe-resovo premikanje na cinkovih ploščah se imenuje še danes po njegovem izumitelju Berlinerjeva Dišala. Na podlagi svojih uspehov je ustanovil Berliner skupaj z nekim Američanom družbo Victor Talking Machine Co., ki je začela izdelovati Berli-nerjeve plošče v veliki množini. Berlinerjev izum je bil tako pomemben, da je izlahka izpodrinil Edisonov fonograf in da je dosegel višek strojnega podajanja človeških glasov. Anekdote o pokojnem Pašicu Stepa Putnik Po slavni bitki na Ceru si je general Stepa Stepanovič zaslužil povišanje v vojvodo. Ko se je o tem razpravljalo na seji ministrskega sveta, je Pašič pod vojvodo pojmoval slavnega Put* nika in je svoj pristanek dal z bese® dami: — Ovaj, jest... i ja sam za to, da Stepu proizvedemo za Putnika. Pašič in topovi Že nekoč pred balkansko vojno sta se Pašič in general Rašič razgovarja-la o nabavi novih topov. Rašic mu je govoril o različnih tovarnah in o oboroževanju evropskih držav. Tedaj pravi Pašič gladeč si brado: — Ovaj... onaj, znaš... i ja sam zato, da se nabave najbolji topovi. Ali, ovaj... još se ne zna. koji su najbolji. Ovaj... znaš: treba malo da pucamo zbog probu! Dva tajnika Imel je Pašič v zumainjem ministrstvu dva tajnika. Prvi se je imenoval Milan Gavrilovič. drugi pa Šumenko-vič. Dočim je Pašic dobro pomnil ime slednjega, mu nikakor ni šlo v glavo ime Milana Gavriloviča. Pa je nekega dne nujno potreboval Gavriloviča in ni vedel, kako bi ga dal pozvati k sebi. Pokliče tedaj slugo in mu pravi: — Ovaj... .zovi mi onoga sekreta-ra. ovaj, znaš, onoga, koji se ne zove Šumenskovič!,.. Pašič in povodenj Ko se je nekoč razlila Lepenica preko bregov in povzročila veliiko škodo v Kragujevcu in okolici, pride v Paši-ču pokojni Sreten Kojič in mu prvi sporoči novico o povodnji. — Ovaj... onaj. jest. aii to če da bidne samo nekoliko dana, pa če voda da stane. Samo nerr.oj ti da ideš tamo, j a mi čemo dati pomoč za one, koji se nisu potopili. Miroslavljevo evandjelje Po Miroslavu, knezu humskem, bratu Stevana Nemanje. ki je umrl okrog 1198, se imenuje najlepši spomenik srbske cerkvene književnosti »Miroslavljevo evandjelje«. Ko je književna dragocenost svoj čas izginila, so o tatvini obširno pisale vse srbske novine. Po dveh, treh dneh sreča Pašič na ulici tedanjega ministra, sedanjega pariškega poslanika Miroslava Spalajkoviča. mu stisne roko in skoro sočutno pravi: — Ovaj... jest, onaj... mo>]im te, Miroslave... pročitao sam u novine, da su ti ukrat neku knjigu! Pašič in Obrad Blagojevič Imel je Pašič nekaj nujnega in važnega govoriti z beograjskim policijskim ravnateljem Obradorn Blagojevičem. Pa kakor je znano, je Pašič imel to lastnost, da je zamenjavai imena ne samo živili z živimi, marveč tudi z mrtvimi. Tako je tudi Obrada Blagojeviea vedno imenoval Dositeja Obradoviča. Stopi torej Pašič k telefonu in pokliče Obrada: — Alo!___Ko je tamo?... Ti, Do- sitije? I — Jest. ja sam. Izvolite gospodin Pašiču! pravi Obrad. — Ovaj, Dositije... slušaj, molim te... Ali, ovaj... nerr.oj govoriti, ako nisi, jer ovaj... imam s tobom važne stvari da govorim. Noče na led O lisici pravijo: čim pojde ona pre* ko leda, lahko po njem Voziš tudi to» pove. Nekaj takega svojstva je imel tudi pokojni Nikola Pašič. Nekoč že davj?>, v dobi radikalske« ga siromaštva je poslal Aca Stanoie* vič svojemu najboljšemu prijatelju Pa» šiču menico, da mu jo podpiše kot ži» rant. Sluga čaka pred vrati. Pašič mu vrne menico nepodpisano, rekoč: — Ovaj . . . reci ti Aci, da me on podpiše, pa čemo mi to kasnije nekake videti! ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. dr. Jos, Kraigher 9994a specialist za zobne in ustne bolezni sprejema od 8.—12. in od 3.—6. ure — v Ljubljani, Krekov trg 10. — Jo Hanns Rosler: U ■ J Ura je bila polnoči. Dvanajst tesnobnih udarcev. V samotai hiši sredi gozda je stala f°ri-narjeva hiSica. Ema, carinarfeva žena, je odložila časopis. Newyorški sEvening«. >Morilci na delu.« To je bilo tiskano na prvi strani- Z velikimi črkami. Emo je mrzlo izpreleteio. Od nog do glave. Potlej je pokrila liščka, še enkrat skrbno preletela z očmi veliko vrečo z dolarji v kotu sobe. M je bila pripravljena, da jo jutri vzame s seboj državni oklopni avto. Njen mož, carinar Pym Pympym se je bil davi odpeljal v mesto. Jutri se mora vrniti. Koprneč smehljaj ji je preletel obraz. Potem je pokrila liščka, opazila, da ga fe bila že prej pokrila, upihnila petrolejko [n šla . . . Tedajci so se odprla vrata. V vratih ni bilo nikogar. Minuto — dve — tri. Možak se je pojavil tam. Razcapan. Bradat. Z razmršenimi lasmi. Z velikimi očmi. >Ali ste sami?« »Da, dobri gospod,« je zajecljala Ema, »toda moj mož se mora vrniti vsak trenutek.« Zunaj je tulil vihar. . Zlovešči tujec je stopil k mizi. In sedel brez besede. Plaho, sluteč nevarnost, je zaprhutal li-šček. Mrzlo ga je izpreleteio. »Vaš mož je carinar?« »Da, dobri gospod.« s-Dva meseca je šele tega, kar ste presiav-Ijeni semkaj?« »Da, dobri gospod.« »V hiši imate dvajset tisoč dolarjev?« ' »Ne, dobri gospod.« »Ne lazite. Vse mi je znano.« »Da, dobri gospod.« Tujec je položil na mizo velik revolver na devet strelov. »Prinesite mi kaj jedače.« »Da, dobri gospod,« je zajavkala Ema in stopila skozi vrata. Ter globoko zasopla. Se splazila k telefonu. Da prikliče pomoč. Toda vod je bil prerezan. Ema je pomislila na beg. Toda na okno je udarjal pristni ameriški senzacijski dež. Kakršnega poznamo iz ki- nov. Je tulil veter. Je grmela nevihta. So švigali bliski. So tulili volkovi. So 6e zvijale kače. So kvakale žabe. So skovikali čuki. So se lomila debla. So se vrtinčili grmi. Tedaj je Ema odcapljala v kuhinio in je namazala na kruh dobrega sira tvrdke Chester & Co., London. Je položila kruh na krožnik. Je postavila krožnik na podnos z napisom »Dobrodošel« in je strahoma odprla vrata. »Na pomoč! Pomoč!« Je zakričala. Zakaj — soba je bila od bliskov 6vetla kakor podnevi — neznanca ni bilo nikjer več. Toda — kri ji je zastala v žilah — sredi sobe je stal črnec. V rdečem plašču. S pasom okoli plašča. In za pasom devetnajst revolverjev na bobnič. V levici je imel mogočen tolkač. V desnici se mu je bliskalo dolgo srebrno bodalo. Emo je mrzlo "izpreleteio. Od nog do glave. Od glave do nog. »O, golobičica moja,« je pokazal črni zamorec bele zobe, »kje biti vreča z dolarji?« »Nimam je.« »Jaz že uideti. Jaz biti veliki ropar iz newyorškega »Eveninga«. Jaz nevedeti, da tvoj mož učeraj nabrati desti denarja Jaz use uzeti, drugače kili, kili.« Kili je angleško ubiti. (V oklepaju.) In pri tem je grozil z bodalom in žvenke-tal z devetnajstimi revolverji na bobnič. Stopil je k vreči z dolarji. Sklonil se je. Tedajci je počil strel. Iznenada, kakor počijo streh. In . . . Črnec je zadet na smrt zakričal. Za vrečo se je prikazal tujec. Pred vrečo je ležal črnec. Pokraj vreče je stala Ema s podnosoni. »Ne bojte se, mlada gospa,« je rek«l tujec, »jaz sem znani detektiv Gaž^mam. Oprostite mi mojo zunanjost. Trenulek, prosim.« , Naglo je vrgel razcapani jopič na tla in stal pred njo z lepo zlikano obleko. Potegnil je nekajkrat po obrazu, ki se je razjasnil v mladostni svežosti. Vtaknil je Črno brado v žep in pokazal gladko obrit podbradek. Potlej je odložil lasuljo in pokazali so se lepo počesani lasje. Naposled je pritrdil pod ovratnik suknjiča policijsko znamko, pričvrstil monokel kam neki kakor pod oko, si zapalil cigareto znamke Abdulla & Co., London, in je bil kakor mlad bog. Ema je zardela. Nenadoma pa je vzkriknila. Črnec tam — mrtev na tleh (mrtov ne more stati na nogah) — ni bil nikak črnec. Imel je krinko. Ki se mu je bila pri padcu nekoliko premaknila. Izpod nje so zavalovili plavi lasje. In nežna siva polt. Bil je njen Erik, carinar. »Možek,« je vzkriknila in padla predenj na kolena. Toda detektiv jo je nežno vzdignil- »Saj ni bil vreden vaše ljubezni. Bil je mrk zločinec, emkaj se je dal prestaviti samo zato, da bi laglje izvedel ta rop. Oficijel-no je bil v mestu, vi, draga moja pa hi potlej potrdili, da je zločin izvršil neki črnec. Vrhu tega bi se nikoli več ne vrnil k vam. Zakaj — ne ustrašite se — že deset let je v Newyorku poročen z neko drugo.« Tedaj je Ema dvignila oči. Solza - edinka je še blestela na njih. In se je brez odpora dala odvesti detektivu, ki je bil lep ko mlad bog, venkaj iz hiše groze in iz grozne zgodbe. Nedaleč vrat je stal pokraj drevesa njegov novi avto tvrdke Lincoln iz Detroita. Vihar se je bil polegel in oblaki so se razr tepli in ptički so peli. . In sta se odpeljala. V jutro, nasproti novemu življenju. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu posije po pošti naslov ati iea/eo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj pritoki v zznam&ah stcer ne bo pr&jel odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja 4er oglasi trgovskega in 1 reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Natakarica iBe 6prejias. Gostilna Napo- leon. Tržaška cesta 7E365 Trg. vajenca ' iS primerno šol^io izobrazbo sprejme Anton ilarkun, Kolodvorska ulica 41. 26385 Kroj. pomočnika ra konfekcijsko in naročeno oskrbo v hiši sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26271 (Pletiljo za nogavice sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26253-a Frizerka katera perfekino ondulira in manikira ev. vešča, vodene ondulacije, dobi proti dobri plači službo. Ursule-skn Peter, frizer, Murska Sobota. 26142 Knjigovodjo (injo) sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jvtra«. 26319' Učenko ▼ trgovino s čevlji sprejmem takoj. Naslov v ogl-oddelku »Jutra«. 26218 Pletiljo samostojno sprejmem v stalno službo. Brana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Pouk v francoščini in matematiki za petošoica, za avgust, želim najraje pri profesorju — Ponudbe z navedbo cene pod »Profesor« na oglas, oddel. »Jutra«. 26230 Za pon. izpit v jezikih pripravlja dijake profesor. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28161 Za izpite v jezikih pripravlja dijake profesor. Naslov v. ogla«, oddelku »Jutra«. 26161 Mesarski pomočnik izurjen v vseh mesarskih panogah, priden in pošten, želi stalno službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 258S4 Prodajalka izučena v mešani stroki, želi mesta. Lahko nastopi takoj ali pa pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jotea«. 26095 Prodajalka zanesljiva prva moč, z dobršni eptačevaB, želi pre-meanti sedanje mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26250 Motorno kolo 350 cms takoj ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26162 Motorno kolo D - Rad v zelo dobrem stanju prodam za 10.500 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26102 Motorno kolo lažje, znamke »Puch«, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26321 Motocikel 2% EP, 2 prestavi, malo vozen, poceni na prodaj pri Zalar, Stari trg 3. 26381 Police in pulte špecerijske tei manufaktur-ne, iz češnjevega lesa, poli-tirane, v dobrem stanju poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25989 Kredenco kuhinjsko in mizico, dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26317 Trgovske stelaže raznovrstne, skoraj nove, takoj poceni prodam. Naslov v oglasnem dodelku »Jutra«. 26204 Pohištvo vedno v zalogi in po najugodnejših cenah pri Ma^ taja Andlovic, strojno mizarstvo, Komenskega ulica št. 34, Ljub Ijana. 75 L Načrte za vile vsakovrstne dela po zmerni ceni tehnik. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26653 Vodna moč 70 HP z gospodarskim poslopjem, % ure od po6taje, na prometnem kraju GorenjBke poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26312 Vilo novozidano, kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Solnč-no«/76 na oglasni oddelek »Jutra«. ' ■ 26376 Hišo s trgovino m pekarijo na prometnem kraju v mestu na Dolenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Stanovanje išče boljša šivilja Plača mesečno 20O Din. Gospodinji šivanje zastonj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hvaležnost«. 26409 Učenke sprejmem na hrano in stanovanje pri postaji Kandi-ja 116, Novo mesto. 26404 Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami iščem za 6eptem ber ali kasneje.' Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26400 Dva dijaka sprejme boljša rodbina v popolno oskrbo Sredina mesta. zračno stanovanje, električna razsvetljava, strogo nadzorstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26399 Dva dijaka sprejmem v popolno oskrbo. Lastna so'oa, vrt, elektrika in eventualno klavir. Ponudbe pod šifro »Jesen« na oglas, oddelek »Jutra«. 26229 Stanovanje 2 sob, predsobe in kuhinje oddam s 15. avgustom stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25779 Stanovanje 2 sob s pritiklinami iščem za takoj ali vsaj do novembra v centru mesta. Isto-tam se tudi proda dobro ohranjen plinov dvojni kuhalnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26303 Dijaka sprejmem na dobro hrano, zračno stanovanje in strogo nadzorstvo. Biti mora iz boljše rodbine. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 25913 2 dečka ali deklici sprejme upokojen nemški učitelj na vestno pripravljeno hrano, v neposredni bližini mariborskih sredniih Šol. Uporaba klavirja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26181 Dijaka sprejmem z vso oskrbo, in najboljšim nadzorstvom v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36233 Trije dijaki ali dijakinje iz boljših hiš 66 sprejmejo na dobro hra/-no in solnčno stanovanje v Celju Naslov v oglasnem oddelku »JutTa-. 26240 <4 C Lepo sobo parketirano — s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj 1—2 osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26306 Sobo s souporabo kuhinje oddam prazno ali opremljena. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 26128 Opremljeno sobo zračno in z električno razsvetljavo oddam b 1. septembrom v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26372 Opremljeno sobo oddam zraven univerze.-Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26222 Opremljeno SQbo s prostim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini šentjakobske poŠte oddam takoj dvema boljšima osebama. Naslov pove ošl. oddelek »Jutra« 26273 Sostanovalca 6preimem k solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26354 Opremljeno separatno sobo oddam sol Inima gospodoma ali gospodični. Električna razsvetljava. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Sobo oddam boljšemu dijaku (dijakinji) v centrumu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Dve sobici v bližini gorenjskega kolodvora z elektriko, brez "posteljnine, oddam dvema ge-spodičnataa. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. >4MA i ^ 1 Z jl Fina šivilja želi znanja z resnim gospodom, kateri bi ji bil v potTioč. Za£eteik obrti, Žemčtev ni izključena. Prednost oni od. 30 let dalje. Zadeva častna in resna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Osamljena 27«. 26408 Postna pomočnica išče mesto Dreti oskr bi zaradi spremem"be zraka. Ponudb e pod »Takoj ali pozneje« na ogL oddel. »Jutra«. 26410 Lisičje, polhove koze is raeh drugih divjih živali kupuje stalno skozi colo leto "D Zdravit, trg u-nja. Ljubljana. Florijan--ka ulica 9. 1880-a Prevoz pohištva in slično izvrši z lastnim avtom najceneje splošno prevozništvo Draga Guštia, Selo-Mosrte pri Ljubljani. Državnim nameščencem s« mudijo olajšave pri plačilu. ksilolitni tlak polaga „MATERIJAL<" dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Zračno cev Kontim»ntal. vredno 550 Din sem dne 2. avgusta zgubil med Ljubljano Šiofjo Loko. Najditelja prosim, da jo vrne tvrdki-Viktor Bohinec. Ljubljana, Dunajska cesta št. 21, proti nagradi. 26413 Mladenka 6ama na svetu, išče dobro srčnega prijatelja starejših let. Neanonimne ponudbe na oglas. • oddelek »Jutra« pod »Olajšana bol«. 26387 Malinovec -z najfinejšim sladkorjem. vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni dr. G. Piccoll Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ceneje. — Razpošilja se po pošti in železnici. Ustanovljeno Teod. Kom LJUBLJANI« Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. Popravilo modrocev ali tudi šivanje po nizki ceni. Se priporočam za delo. Franja Križnik, Strelka ulica. 2. 26384 Vinotoč na prometnem kraju proti kavciji v sredini mesta oddam na račun. Naslov r ogl odd. »Jutra«. 26402 Večjo množino mabnlatarnega apirja po 4*- Din za kg oddamo Maslov se dobi v upravi ,,JITRA" taktik + t^rinah 5«/ruy; a£wbanatjH*TenT~rnvk& - pefem , .. .f $ pecifom zadcMLjni l za konzaoe «J»tra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podria-j, tiska «Narodca tiskarna d.