157 Ptič in potnik
l?a, jesen je, ptiček,          A, da meni vsega
Treba bo odtod   —             Bog kot tebi da,
Čez gorč, Čez morje          Tudi težko torbo
DaleL ti je pot.                   Pustil bi doma.
No, pa tudi dobro              Hej, razkril bi kriU,
Si se oskrbel:                    Dvignil bi se v zrak,
Palico in torbo                   Za seboj ostavil
Sl Žez ramo del.                Bi zemljd, oblak —
A, da jaz peroti                 Višje, viŠje, proti
Kakor ti imam,                  Nebu jasnemu,
Palico nositt                       Da se tatn poklonim
Eilo bi me sratn.                Solncu krasnerou.
,,Dobro jutro, solnce,         Glej, potem gospoda
Klanjam se ti v pas!         Me obkolijo •
Prisel sem, da vidim         Stavim, da za kraija
Jasni tvoj obraz.                Me izvolijo.
Aj, ti solnce zlato,             Treba ni razuma,
Doj pozlati me,                  Treba je zlata,
Da ne bo mogoče               Pa na ljubem svetu
VeČ spoznati me.                Človek kaj velja!"
Ti pa, ptičck s krili, Ali ni te sram? Kakor mila Jera Sediš na vejl tam!
Smiljan Smiljanič   .