■ v I ll DELAVSKA ENOTNOST pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka Kje je konec trnove poti? Kolektiv podjetja Belt iz Črnomlja prejema najnižje osebne dohodke v Sloveniji. Že dva meseca prejema 800 zaposlenih v tem podjetju mi' nimalne dohodke, po 870 dinarjev na mesec Vzrok za to je skrajno kritičen gospodarski po ložaj podjetja, ki je že minulo poslovno leto za ključil s poslovno izgubo. V letošnjih prvih sed mih mesecih se je izguba povečala na 14 mili jonov dinarjev. Ob 85 milijonih dinarjev, kolikor naj bi letos Belt dosegel celotnega dohodka, je takšna izguba prava katastrofa. Družbeni in gospodarski dejavniki, ki so Beltu pomagali že pred tremi leti s posojili, so priskočili na pomoč tudi letos, ko se je razdrl slabo pripravljen in še slabše voden »zakon« Belta s Cosmosom. Glavno breme napak v poslovni in integracijski politiki nosijo delavci Belta na svojih plečih, ko morajo živeti ob minimalnih osebnih dohodkih. STRAN 3 C d kor sionon sladek kot sladkor o n o < ► ◄ ► o 200 g Netto fayer.,!^';,rC..u1. pridobljen iz na soncu dozorele koruze Mercator (a sc| ra/' P delu slovenskih sindikatov na področju gPlOSNEGA LJUDSKEGA ODPORA_ KREPITEV OBRAMBNE SPOSOBNOSTI ? ■ ■ . . pro- vaoor KS ZSS za splošni JUdski odpor je na torkovi seji razpravljal o delu slovenskih ed! „fndikatov pri organiziranju mo številnih razgovorih, ki Dsti s° jih v zadnjih mesecih opravili [ovc ,ani odbora skupaj s pred-lišU' ? avmki koordinacijskega od-rmo j0ra za SLO pri RK SZDL v g° n?1‘ovnih organizacijah, krajev-leto ui skupnostih, šolah in s člani oordinacijskih odborov za nei" P” občinskih konferencah iul« lahko sklepamo, da so gseic 111 sindikati domala v vseh slo-pd občinah med po- e /3 “dniki za večjo učinkovitost 31110 por>raV na sP^°®n* Uudski °riprave na ^^0 so postale v I zar'1-^ vseb delovnih organi-I Ijoii3!1 Ustavni del njihovih vsa-I d0.nevnih dolžnosti. Največji 1 i?.(]P^ek nedvomno predstavlja I tiarrfVa razvojnih in vojnih II Poni °V v konceptu SLO, na I ni?a a8' katerih delovne orga- j aktiv|)e Ž-e razvijajo svoje stalne i kazprava na tokovi sejj 0d-(2® RS ZSS za splošni ljudski še v^6 0P°zorila predvsem na # no pereče vprašanje orga- * S3"0311 SL0 v temeljnih rt l2aCijah združenega dela, , ri(J plujejo odbori za SIO še ved-e. na ravni delovnih orga-*2'2a seji odbora RS ZSS se bi samezne TOZD, saj bi tako dosegli večjo učinkovitost dela odborov za SLO. Dosedanja dejavnost odborov za SLO v delovnih organizacijah tudi kaže, da postaja usposabljanje in urjenje partizanskih enot, enot civilne zaščite, varnostnih enot, enot prve pomoči in drugih enot stalna oblika njihovega dela in skrb upravnih in samoupravnih organov. Vendar pa kljub temu še vedno šepa usposabljanje delavcev, zlasti žensk za vojno proizvodnjo ter za naloge in funkcije, ki izhajajo iz koncepta SLO. Zato bo treba čimprej pristopiti k usposabljanju vseh tistih delavcev, ki bodo v morebitnih vojnih razmerah razporejeni za vojno proizvodnjo. Odbor RS ZSS je sprejel med drugim tudi akcijski program dela slovenskih sindikatov na področju splošnega ljudskega odpora v prihodnjem obdobju in za svojega predsednika izvolil Miljutina Mužiča, člana RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Ne skrivamo si, da smo se o inovacijski dejavnosti v delovnih organizacijah, o nujnosti poživitve te dejavnosti, že neštetokrat pogovarjali. Ker pa je dejstvo, da pogovori - žal - sodijo v teoretično zvrst, smo tudi ugotavljali, da se v podjetjih kljub besedni inflaciji ni obrnilo kaj prida na bolje, nas seveda še posebej zanimajo primeri iz prakse - taki primeri pač, kjer lahko mirne duše zapišemo, da niso »pretresali problemov«, temveč so napravili tudi zelo oprijemljive in praktične korake, da bi prišli naprej iz otopelosti vsakdanjega dela. Oglasili smo se v mariborskem TAM, kjer so si v nekaj letih že nabrali dragocene izkušnje pri spodbujanju inovacijskega dela. Morda je njihova najbolj dragocena izkušnja prav ta, da je zlata vreden še posebej tisti delavec, ki ob mehaničnem opravljanju svojega dela tudi razmišlja in poskuša najti nove rešitve. Kako v TAM poskušajo spodbuditi taka razmišljanja, berite v prispevku Aplavzi in nagrade za domiselnost. I 45 1 \ uuuuid IviJ Z. ie iinM1?1 1judski odpor. P3 a koval° stabšče, da >ni odgovornost za uresniče-J^koncepta SLO v delovnih Nacijah prenesli na po- ,vorn; ^-8 baoH« OjJ din * * s s s % * h X X X X 5 X X ! X X X X Sxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv Aplavzi in nagrade za domiselnost STRAN 5 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je za prihodnje leto pripravilo bogat program sejmov in razstav. Od 25. februarja do 2. marca bo XIX. sejem konfekcije modnih tkanin, pletenin, izdelkov usnjar-sko-predelovalne industrije in modnih dodatkov pod že znanim naslovom ,,Moda 74“. Peta mednarodna razstava trgovinske in gostinske opreme, embalaže, strojev za pa kiranje, transportne in skladiščne opreme „Jutro 74“ bo od 18. do 23. marca. Alpe-Adria — mednarodni sejem blaga široke potrošnje, orodja, opreme in materialov za dom in obrt „Naredi si sam“, opreme za šport in turizem ter kmetijske mehanizacije — bo od 5. do 14. aprila. V maju prihodnjega leta bo tudi poslovni sejem vzorcev tkanin in dodatkov za oblačilno industrijo za pomlad in poletje 1975. leta. Ta sejem pod naslovom „Setex 74“ bo od 28. do 30. maja. Tradicionalni lesni sejem bo že enajsti po vrsti, na njem pa bo mogoče videti dosežke na področju proizvodnje strojev, opreme, orodja in potrošnega materiala za vse faze predelave in obdelave lesa. Lesni sejem bo od 10. do 15. junija. Dvajseti mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme bo od 30. avgusta do 8. septembra, nato bo sledila vrtnarsko-sadjarska razstava „Cvet in sad“ od 20. do 24. septembra. XXI. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in nuklearne tehnike Elektronika 1974, bo od 8. do 12. oktobra. Zadnji sejem pod naslovom „Ski Expo“, kjer bodo prikazani izdelki in oprema za zimski šport in turizem, pa bo od 4. do 10. decembra. V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE 1 FRANC MEDIČ: Za vsako združevanje sredstev, katerega namen je povečevanje materialne osnove in razvoja podjetja ali posamezne temeljne organizacije združenega dela, mora biti dosežen sporazum o načinu zdru> zevanja in vračanja sredstev. Smo torej proti avtomatizmom, ki bi vnaprej urejali bodoče ekonomske odnose. Enako načelo zagovarjamo tudi pri združevanju vseh slovenskih cestnih podjetij v združeno podjetje. V rokah delavcev Na današnjih zborih delovnih ljudi v Cestnem podjetju Ljubljana bodo ob razpravi o osnutku nove zvezne in republiške ustave spregovorili tudi o bližnjem podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi njihovih štirih temeljnih organizacij združenega dela v CP Ljubljana, še posebej pa o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi vseh slovenskih cestnih podjetij v združeno podjetje slovenskega cestnega gospodarstva. Pred tem, vsekakor zelo pomembnim dogodkom, smo zaprosili za kratek razgovor Franca Mediča, vodjo strokovne komisije, sicer pa direktorja splošnega in kadrovskega sektorja v Cestnem podjetju Ljubljana. MARJAN BERIČIČ: Rudarji hočemo, da vsebuje družbeni dogovor o določanju beneficirane delovne dobe posebej obravnavane specifične razmere pod zemljo, da ne bi kasneje, pri samoupravnem sporazumevanju o teh vprašanjih bili rudarji posameznih regij različno obravnavani. EDO ANTOLIČ: V Mariboru bo trajala »akcija ozimnica« od 1. septembra do 15. oktobra. V tem poldrugem mesecu so znižane cene za krompir, sadje, čebulo in druge ozimniške artikle, ker smo se pri prodaji zavestno odpovedali akumulaciji. Mm l§§ illl lili 1111 — Če se ne motimo, bo vaš kolektiv na sobotnih zborih delovnih ljudi že tretjič razpravljal o TOZD, njihovih medsebojnih odnosih in o združitvi v podjetju? - Res je! Takoj ko so bila sprejeta ustavna dopolnila, je delavski svet izvolil strokovno komisijo, ki naj bi pripravila gradivo, na podlagi katerega bi se delovni ljudje odločali o bodoči organizaciji. Ko je bil sprejet zakon o organizaciji podjetij, smo izvolili še akcijski odbor za izvedbo ustavnih dopolnil. O njih so takrat, bolj ali manj le informativno, že razpravljali tudi zbori delavcev. Na osnovi zahtev, določenih s citiranim zakonom, upoštevaje priporočila akcijskega odbora in hotenja kolektiva je nato naša strokovna komisija pripravila svoj predlog bodoče organizacije podjetja z več variantnimi rešitvami. Tako smo med drugim predvideli, da bi lahko imeli najmanj dve, največ pa 30 TOZD. Po našem mnenju pa bi stopnji razvitosti samoupravnih odnosov najbolj ustrezala varianta s 5 TOZD in skupnimi strokovnimi službami kot posebno samoupravno enoto. O tem predlogu, ki torej ni vseboval samo analiz o možnostih za ustanovitev TOZD, temveč tudi zelo konkretne rešitve o njihovem številu in o njihovih bodočih samoupravnih, organizacijskih in drugih odnosih, je najprej razpravljala 00 ZK, kmalu za njo pa še politični aktiv našega podjetja, ki je — ob nekaterih pripombah — menil, da je gradivo primerno za javno razpravo. Tako so se v juniju naši delavci na zelo dobro obiskanih zborih izrekli za 4 TOZD in za skupne strokovne službe kot samostojno samoupravno enoto. S tem so v bistvu potrdili predlog strokovne komisije, 00 ZK in političnega aktiva za ustanovitev 5 TOZD, kajti delavci, zaposleni v kamnolomih in gramoznicah, so se izrekli za priključitev k TOZD ,.gradnje", mišljeno pa je bilo, naj bi imeli svojo TOZD. V času od junija do septembra pa smo izdelali še dokončni predlog samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v podjetje. Sporazum bodo naše TOZD, če ga bodo seveda delavci potrdili na sobotnih zborih, podpisovale v času med 6. in 13. oktobrom. — Kako naj bi bili s sporazumom urejeni medsebojni ekonomski odnosi? — TOZD samostojno ugotavljajo dohodek in razpolagajo z vsemi sredstvi. Če se tako izrečejo zbori delavcev, TOZD lahko sredstva tudi združujejo. Za vsako združevanje, katerega namen je povečevanje materialne osnove in razvoja podjetja ali posamezne TOZD, mora biti dosežen sporazum o načinu združevanja in vračanja sredstev. Smo torej proti avtomatizmom, ki bi vnaprej urejali bodoče ekonomske odnose in bi jih delavski svet podjetja samo formalno potrjeval. Pač pa sporazum predvideva, da se namensko združujejo sredstva izobraževanja, družbenega standarda in tista sredstva, ki niso rezultat dela, temveč konjunkturnih nihanj na trgu. O teh sredstvih odloča delavski svet podjetja, ki pa lahko sklepa šele na podlagi poprejšnjega soglasja TOZD in zborov delavcev v TOZD. S sporazumom se, nadalje, TOZD obvezujejo tudi za medsebojno solidarnost, kadar bi katera izmed njih prišla v težave. Vse odločitve bodo tudi v tem primeru sprejete na podlagi poprejšnjega soglasja zborov delovnih ljudi. — Kako bi na kratko ocenili vsebino sporazuma o združitvi cestnih podjetij v združeno podjetje slovenskega cestnega gospodarstva? — Ta samouprayni sporazum se praktično ne razlikuje od tistega, po katerem se bodo v podjetje združevale naše TOZD. Od nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v vsakem izmed 8 podjetij, ki se bodo združila, pa je odvisno, kako hitro se bodo med seboj povezovale TOZD posameznih dejavnosti, kar je — mimogrede povedano — potrebno že danes in bo jutri še dosti boli. -mG ■ illl lili ■ lil ■ mmf mfm sili li lil 1111 lil lili ,,Več kot svojega zasebnega mnenja za sedaj ne morem posredovati," je poudaril Marjan Beričič, ,,pa tudi podrobnih pripomb ne bi mogel dati, ker sem osnutek zakona komajda dobro preletel. Vendar sem se prepričal, da tudi ta, že popravljeni osnutek, ni brez stalno se ponavljajoče napake: sestavljavci dogovora so zanemarjali stik z bazo, s tistimi, kijih dogovor najbolj zadeva in ki bi mu lahko dali pravi ton.“ „Sodite torej, da osnutek družbenega dogovora, ki je dan v javno razpravo, ni vsebinsko zajel problematike dela rudarjev in posebnosti njihovega dela? “ „Družbeni dogovor je sicer pravilno zajel splošno problematiko, manjkajo pa mu prav naše, rudarske posebnosti. Močan je poudarek na zakonskih določilih, rešitve pa so parcialne. Rudarsko delo pa je preveč kompleksna problematika in jo je treba kot tako tudi obdelati v dmžbenem dogovoru." „Katere posebnosti rudarskega dela imate v mislih? “ „Ne gre samo za nevarno delo niti ne mislimo samo na delo rudarjev, pač pa tudi delavcev, ki vrtajo tunele ali kakorkoli delajo pod zemljo. Poleg tega so nekatera delovna mesta v rudarstvu še posebej nevarna zdravju. Pri nas, na primer, delo v rovih, kjer je tako imenovano samo-rodno živo srebro in kjer je v zraku polno njegovih hlapov. Nevarna so tudi delovna mesta v predelavi rude, pri nas in predvsem v Mežici, kjer je zaradi svinčenih par delo vsaj tako težavno kot kopanje rude. To so naše posebnosti, kot je na primer tudi ta, da rudniki krajšajo življenjsko dobo ljudi in njihovo polno sposobnost za delo, da so rudniki tovarne invalidov. Za delo na takšnih delovnih mestih zahtevamo, da se delo enega leta šteje za daljšo delovno dobo kot za druga beneficirana delovna mesta, kjer 12 mesecev dela velja za 16 mesecev. Tradicija umira Pred kratkim so podpisniki družbenega dogovora o določitvi kriterijev in osnov postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, dali osnutek tega dogovora v javno razpravo. Kljub kratkemu času od objave osnutka dogovora smo že »ujeli« prve odmeve, za sedaj, prav zaradi pomanjkanja časa za temeljitejše razprave, sicer še neuradne. O osnutku dogovora smo se pogovarjali v idrijskem rudniku živega srebra. Naš sogovornik je bil Marjan Beričič, šef kadrovske službe podjetja. Med rudarji osnutek tega dokumenta ni naletel na odobravanje, ker po njihovem prepričanju ne upošteva dovolj posebnosti dela pod zemljo. Pravijo/da bi posebnosti dela pod zemljo in sploh dela v rudnikih, moral družbeni dogovor zajeti v posebnem členu. Sicer, se boje rudarji, samoupravni sporazumi, ki bodo konkretizirali dogovor, rudarjem ne bodo zagotovili enakopravnosti. Rezultat težavnosti dela pod zemljo je ta, da se danes čedalje manj mladih odloča za rudarski poklic. Rudnikom primanjkuje delavcev, stare rudarske tradicije, ko je sin odšel za očetom v jamo, skorajda ni več. In slednjič, vprašanje beneficirane delovne dobe za rudarje je tudi vprašanje dolgoročne razvojne politike in družbenogospodarskega pomena rudnikov. Če namreč hočemo, da bo rudarstvo doseglo potrebno stopnjo razvoja, moramo, mimo drugega, izboljšati tudi delovne razmere, povečati stimulacijo pri osebnih dohodkih ter beneficirati delovno dobo. S tem bomo zadržali mlade delavce .. . Ob tem moram omeniti še neko posebnost: važno za nas je, da družbeni dogovor zagotovi beneficirano delovno dobo ža delo, opravljeno pretežno v jami in ne le za stalno delo pod zemljo. S tem bomo namreč uspeli zadržati tehnično osebje, vzdrževalce, ki bi nam ob drugačni rešitvi tega vprašanja preprosto ušli." ,,Vsa ta vprašanja naj bi podrobno obravnavali samoupravni sporazumi, zakaj torej protesti? “ ..Rudarji hočemo, da se posebnosti dela pod zemljo obravnavajo v posebnem členu družbenega dogovora in ne šele v samoupravnih sporazumih. Ti se bodo namreč od regije do regije lahko razlikovali med seboj, pri čemer bodo nekateri rudarji v boljšem položaju kot drugi." R. B. IH lil ■ il* I* ■ mm lili lil! ■ iii ■ šili: iii iii M S!:!: mt šili šilil Iii * ■ iii „Težko bi povedal, koliko trgovin na drobno imamo v ožjem mestnem področju," je dejal šej komerciale v „Povrtnini“ Edo Antolič, „ker pj1 nas pod pojmom mariborska trgovina ne m1' slimo samo na docela mestno, temveč na tisto v mestu in še v bližnji okolici. Torej, v Mariboru in bližnji okolici imamo kakih 100 prodajaln^ med njimi jih je seveda velika večina v mestu. „V nekaterih drugih slovenskih mestih smo opazili, da so pri nakupu ozimnice omogočili potrošnikom, da lahko nakupujejo na kredit. Kako je s tem pri vas? “ ,,Ne, pri nas ozimnice ne prodajamo na kre-dit. Sicer je pa le-ta, če je že govora o kreditu, bolj odvisen od banke kot od nas." IŠ šiliš Šili Ni bojazni za ozimnico Že nekajkrat smo posredovali informacije o akciji za ozimnico v posameznih mestih in področjih v Sloveniji in opozarjali na izkušnje, do katerih so se dokopali sindikati in trgovina pri njenem uresničevanju. Tokrat nas je zanimalo, kakšne so razmere v Mariboru, največjem delavskem središču naše republike in brez konkurence drugem potrošniškem centru. Preverjanje nam je olajšalo dejstvo, da je trgovsko podjetje »Povrtnina« daleč največji preskrbovalec mesta ob Dravi in njegovega širšega zaledja s kmetijskimi pridelki. ■ Illl d; je ka sl( ne r‘j< ,,Naj to pomeni, da na akcijo za preskrbo z ? ozimnico niste posebej mislili? “ L e_ ,Ne, to pa ne! Povrtnina se je v akcijo vprež'|?‘ la z vso silo. Za nas in — upam — tudi za naše j“ ■ potrošnike teče ozimniška akcija od 1. sep-1 c tembra dalje. O tem smo obvestili javnost prek0; dnevnega časopisja in seveda z neposrednin1! stiki, ki jih imamo s potrošniki v prodajalnah ua| drobno. Naša akcija bo trajala do 15. oktobri Gre za to, da je v omenjenem poldrugem seču moč pri nas kupiti živila za ozimnico cenah, za katere bi lahko rekel, da so znižaj ?il; jasi ..Ti ker smo se zavestno odrekli akumulaciji. obveza je bila, da bomo držali tako struktur0 • cene, ne glede na to, kako veliko in obsežno b° at naročilo." „Zanimalo bi nas, če so sindikalne orgaf"-r nizacije, predvsem nas zanima to za tiste iz vačj?H i-črti jih delovnih kolektivov, pri vas naročale oš^V ne!'torj nico? ,,Kolikor vem, je odgovor kategoričen - "‘j - P°1 ' Sindikati so se po vsem videzu neposredno P°L' proizvajalci na deželi. Pri nas dvomim0' ( vezali s Illl da so °b izbiri take poti res prišli do cenejšefT a Illl krompirja, sadja in drugih pridelkov, kot bi j10^' lahko dobili pri nas, ker pač niso računali str0. liče škov za prevoz. ^ „Po kakšni ceni prodajate vi? “ [^1 ,,Krompir prodajamo v trgovini po 1,75 ofj 5111 narja in v skladišču po 1,70 dinarja. Jabolk3, kot so zlata parmena in podobne vrste, imam po 4 dinarje, boljše sorte — jonatan, delišes^j g mariborska — pa prodajamo po 5 dinarjev, ozimnico je morda zanimiva še čebula — cenaj3]^ 3,5 dinarja — in hruške, ki veljajo od 3 do dinarjev.' Ža cene bi prav gotovo lahko rekli, da ^ ttigr; praktično ne razlikujejo od tistih v drugih sl venskih krajih, večjih ali manjših. Ker je M3 M 5 nien ribor veliko potrošniško središče, bi bilo & nimivo vedeti, ali imate morda težave z nab:1' ^^ Ijanjem tako velike količine za ozimnico nimivih artiklov, da ne pride do pomanjkanja? ^ ,,Ne, teh težav ni! Lahko rečem, da jih tudil; prihodnje ne bo. Morda je naša prednost pri preskrbi v pretežni večini lahko vežemo 0‘ bližnjo mariborsko soseščino. Krompirja ;gul i.!?re,,itiaB£ pomena za tiste — mimogrede, kar precej j3*1 J Kte°‘ A^lišC&d da bi tega ali onega primanjkovalo. Upal bi 1 trditi, da bodo zimski meseci v Mariboru mim^ ^ ceaf[f» — ki žive v modernih stanovanjskih naseljm-^, praviloma nimajo primernih prostorov za )tolei hranjenje večjih količin ozimnice. Taki se b° ^ M- pač lahko normalno oskrbovali v naših pr° wmi dajalnah na drobno sproti. Naša skladišča ^ hladilnice bodo polna vso zimo." ^ V SREDIŠČU POZORNOSTI lG UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE j JOŽE DRAGINC: Razumljivo je, /.“Blavcem ni preveč povšeči, ker ^•vamo tako nizke osebne do-^oake. Toda razumeli smo, da tre-Ij}!10 drugače ne gre, saj podjetje j 1 nima kje vzeti denar za normal-Plače. Kdo je kriv za zagato? rjavci prav gotovo najmanj, čeprav ,* lahko bi h bolj zavzeti za delo in ,3 disciplinirani. Vsekakor je del Spe tudi na našem vodilnem tiru, ko smo se zelo hitro in precej ePremišljeno združili s Cosmosom. JOŽE BAHORIČ: Nekaj časa' lahko vzdržimo ob minimalnih osebnih dohodkih, dlje.: pa ne bo šlo. Verjetno bom v takem primeru začel iskati drugo službo. Da bi stavkali? To nima smisla, saj nam prekinitev dela tako ne bi prinesla denarja, nastalo škodo pa bi tako morali spet pokrivati delavci. V bodoče priporočam vodilnim več previdnosti in treznosti pri vodenju poslovne politike podjetja — pa bo vse v redu! ANTON GORŠE: Imam petčlansko družino, ki jo sam preživljam. S takšno plačo je kajpada ne morem preživeti, saj nimam zemlje. Da se prebijemo, si sposojamo pri znancih ... Sindikalne pomoči nisem dobil. Vem, da bi jo nujno potreboval, vem pa tudi, da je poleg takih, kot >sem jaz, še nekaj znatno bolj socialno ogroženih delavcev. Ti so bili prvi na vrsti. Naj bi šel v drugo podjetje? Poslušajte, 18 let delam tu. Poleg tega, slabše kot je, ne more biti, gre lahko samo na bolje ... MARIJA HUSIČ: Sem mati dveh otrok in samohranilka. Prejšnji mesec sem dobila sindikalno pomoč, 500 dinarjev so mi dali. Ne vem pa, ali bom lahko dobila tudi ta mesec pomoč, saj sredstev ni veliko na voljo, zato pa je delavcev, ki upravičeno pričakujejo pomoč, precej. Zakaj ne grem iskat dela drugam’ Veste, ne zdi se mi prav, da delavci zapuščajo podjetje, kadar mu gre slabo. Zaradi tega sem še tu. Pa tudi zato, ker sem prepričana, da bo v kratkem krenilo na bolje. INŽ. ANTON BARTOLOVIC: Vsekakor bi vodilni morali prej misliti na poslovne rezultate, zganiti bi se morali že ob prvem milijonu izgube. Tako pa so dolgo časa informirali kolektiv, kot daje poslovanje uspešno. Krivda za težko krizo zadene tako naše vodstvene kadre kot tudi Cosmosove. Trdno pa verjamem, da izhod iz krize je. Zame je rešitev takale, proizvajati na moderen način tisto, kar je donosno, in se izogibati proizvodnje izdelkov, ki ne prinesejo dobička. Kolektiv Bella iz Črnomlja danes prejema najnižje osebne dohodke v Sloveniji. Vsi zaposleni prejemajo že dva meseca zakonsko določene minimalne osebne dohodke - po 870 dinarjev. Drugače, tako pravijo v Beltu, tudi ni šlo. Združitev z ljubljanskim Cosmosom, ki naj bi Beltu omogočila nadaljnji razvoj, se je popolnoma ponesrečila. Zaradi napačno vloženih investicijskih kreditov nova proizvodnja ni mogla prav zaživeti, precejšen del sredstev pa je obležal v neuporabljenih zi- V Beltu smo se pogovarjali s predsednikom sindi- ,alne organizacije podjetja Bojanom Vipavcem, vod-lošnega delavci. Govorili smo tudi s tajnikom občine neka- J m splošnega sektorja Ivanom Žuničem in irinu delavci. Govorili smo tudi s tajnikorr /nornelj Lojzetom Šterkom o pomoči družbene jl?nosti kolektivu. ^ Najprej smo se pogovarjali o dosedanjem gospo-j^jenju, o vzrokih za težko krizo, kije zajelo to pod-ftje, o krivdi kolektiva samega in njegovega, sicer ne-Lajwat izmenjanega vodstva ter o odnosih med i eltom in Cosmosom za časa njihovega skupnega pozvanja. Največja zamera v sodelovanju s Cosmosom ^ najprej slabo pripravljenemu sodelovanju samemu, ! Ustreznemu investiranju v razvoj Belta, ki je sled-prinesel poslovno izgubo. Cosmosu tudi za- BELT - PODJETJE Z NAJNIŽJIMI OSEBNIMI DOHODKI V SLOVENIJI ^ustreznemu investiranju ‘Jemu prinesel poslovno ____________________________ „„ I £rijo, da Bellovih inženirjev niso pustili k vodenju o1 ^vojnega programa. Lastna krivda za neuspeh? V £'tu priznavajo slabo kakovost proizvodnje, pre-zainteresiranost zaposlenih za delo in prenag-ase jk00’ premalo pretehtano — s pravne in gospodarske ;ep- i* dU — združitev s Cosmosom. »k« Kje je konec trnove poti? I Posledice slabe poslovne usmeritve Belta: težka izguba in minimalni osebni dohodki za ves kolektiv I Izhod iz zagate: modernizacija proizvodnje in naslonitev na krepkega partnerja, ki naj bi bil TAM irn' Vzroki ’ e’ (j’j^elt pred združitvijo sicer ni posloval slabo, ven-tkJsam' Pa Ilisrn0 roogli zbrati dovolj sredstev, da bi se rtcibil 1 razviia^‘ naprej. Modernizacija proizvodnje pa je ‘naja a.nujna, če smo hoteli ostati na trgu,“ je začel po-2 n] p^ev?ti ozadje sedanje težke krize Bojan Vipavec, ^»a za modernizacijo sta nam obljubila tako i kot republiški sklad skupnih rezerv, vendar edi- b<> hole če bi n . — - i/. se združili s kakšnim močnejšim part-^Lhl-T- Obrali smo ljubljanski Cosmos, ki je kajpak . č tJUbi.l lastno udeležbo pri realizaciji razvojnih na-1 KartV 'n novo tlžišče- Izdelovali naj bi odlitke za ne! torje SAME «a^anslco Alfa Romeo in za trak- P° ^ Beltu so s pridobljenimi sredstvi začeli pod vod-Cosmosa velikopotezno graditi nove proizvodne :e.kfn 7Store; prizidke k stari livarni za pripravo odlitkov l' (v a njihovo obdelavo ter stavbo za novo livarno. tr piče °a' k' b* moral finančno sodelovati pri ures-L^ju razvojnega programa, pa svoje obveznosti ni di’Wik; valutne spremembe so ga medtem prk Ikf kakih 4000 občanov naše gospodarsko nerazvite občine. Zato je kajpak v našem interesu, da mu pomagamo prebroditi težave. Ker pa je naša občina hudo revna, lahko največ pomagamo s politično podporo kolektivu. Tako se trudimo, da bi v kolektivu obdržali delovno disciplino, vnemo do dela, da vodstveni kader ne bi odšel v druga podjetja. Po naših močeh pa skušamo kajpak vplivati na gospodarske in družbene dejavnike, ki lahko materialno pomagajo Beltu. Se pravi, zastavljamo svoj vpliv pri banki, pri republiškem skladu skupnih rezerv, pri mariborskem TAM, da bi našli najbolj ustrezno obliko reševanja Belta.“ Belt naj bi rešilo dobrih 62 milijonov dinarjev. Ta znesek je potreben deloma za nova osnovna in obratna sredstva, deloma pa za poravnavo obveznosti iz časov sodelovanja s Cosmosom. Podjetje naj bi se povezalo s TAM, postalo njegova temeljna organizacija združenega dela. Posledice m'0 s f R v eltu je zmanjkalo sredstev, predvsem obratnih, da a^-rnov'h prostorih stekla redna proizvodnja. Od nove 0 'upo^ so s*3!! samo nezaščiteni zidovi. Danes jih »pg rab|jajo za skladišče, pa še za to niso povsem pri- 1 Rvoh''-b* v tern poslopju stekla livarska pro-s*C |>a Ka’ b’ podjetje potrebovalo nekaj Jet, v tem času ■tiiern ° najverjetneje tehnologija v livarstvu tako spre-it da, da stavba ne bo več funkcionalna. revelika vlaganja zCkPma g?"a°dko v zidove, namesto da bi ko-razvijali proizvodnjo in z ustvarjenim do-rC0* odplačevali najeta posojila, so nas v največji di V0- dotolkla,*1 je dodal Ivan Zunič. „Neuresničeni la v°dm načrti so nam že lani prinesli poslovno J °> Id seje še povečala zaradi slabe kakovosti iz- i 'C 0v- V letošnjem letu smo namreč morali brez- volj feč i stiio11'0, nad°mestiti večje količine slabih odlitkov, ki ' ■ ^odek Rro(iaiaii i311*- namesto da bi ustvarjali nov iz«' * •ifli Sanacija ki so že doslej pomagali Beltu, banka in jški sklad skupnih rezerv, so pripravljeni po-cptevti naPrej- Razumljivo, saj so v to podjetje vložili '• sredstev, ki bi jih ob likvidaciji dobršen del . .g(jiV»"i• , i\.i L/l Jtll VJL/ lirs.Y Ivludjl LiVJUloCIl VICI aJ|.koL?'.1' poleg tega pa je tu še skrb za 800-članski V’ *d ob likvidaciji podjetja ne bi imel ne kod pro Mrn. a '"L^elt Je naš veliki problem,“ nam je dejal tajnik e Črnomelj, Lojze Šterk. „To podjetje preživlja brest pohištvo „Od Mariborske tovarne avtomobilov pričakujemo moderno organizacijo proizvodnje in poslovanja, stro-kovno pomoč, nove delovne navade, red pri delu in disciplino," nam je dejal inž. Anton Bartolovič. „Naš proizvodni program je sicer v redu, izdelki so na”trgu iskani, TAM nam naj bi dal le moderno proizvodnjo, brez katere ni donosne proizvodnje." Cilj sanacije Belta je v grobem naslednji: v letošnjem letu naj ne bi več ustvarjali izgube. V prihodnjem letu naj bi poslovali z majhnim dobičkom, ki naj bi se do konca leta 1977 povečal na 11 milijonov dinarjev, ob skorajda podvojenem letošnjem celotnem dohodku (letos 85 milijonov dinarjev). Pogoj za dosego vsega je, da se podjetje poveže s TAM, in to še do konca tega leta. Minimalni osebni dohodki Ta čas, ko se dnižbenopolitični in gospodarski dejavniki trudijo, da bi Beltu vdihnili novo življenje, 800-članski kolektiv že drugi mesec dela za minimalne osebne dohodke. Kako hud udarec je to za družine zaposlenih v Beltu, zgovorno pove podatek, da so že lani življenjski stroški, kjer so zajete samo najbolj potrebne-hobrine, za „poprečno“ štiričlansko družino presegali 2000 dinarjev na mesec. Kako se torej znajdejo v zdajšnjih razmerah tisti, ki so pravzaprav najmanj, ali pa nič krivi za gospodarske neuspehe podjetja, za napačne poslovne in integracijske poteze vodilnega kadra. ,,Ko smo spomladi prvič ugotovili izgubo," je povedal predsednik osnovne sindikalne organizacije, „in smo omenili možnost, da bi zaradi poslovnega ne- uspeha znižali osebne dohodke, so delavci zahtevali, naj bi vsi zaposleni dobivali enake dohodke. Vendar se tedaj s tem nismo mogli strinjati. Bali smo se namreč, da bi nam ušli nujno potrebni strokovnjaki. Julija letos, po polletni bilanci, pa nismo imeli vpč izhoda, morali smo uveljaviti za vse zaposlene minimalne osebne dohodke. Delavci so se s tako odločitvijo sprijaznili, vendar so zahtevali, naj se vodstvo potrudi, da bi prejemali minimalne osebne dohodke čim krajši čas." Teoretično bi lahko v Beltu dobivali minimalne osebne dohodke tja do celoletne bilance. Po njej bi se odločili: ali poravna nastalo izgubo podjetje samo ali kdo drug zanj, sicer neizbežna likvidacija! Vendar tako dolgo, kot kaže, minimalni osebni dohodki ne bodo ostali. „Zdaj že skorajda poslujemo po planu in če ne bi bilo redukcije električne energije, bi ga že v septembru dosegli," je razlagal Ivan Žunič. „Tako pa bomo še tretji mesec dobili minimalne osebne dohodke, potem pa najbrže ne več, saj bomo normalno izpolnjevali zastavljeni plan." Prehod na minimalne osebne dohodke (870 din) je zaostril življenjske razmere zlasti tistim delavcem, ki so že doslej dobivali nizke osebne dohodke. Čeprav je Črnomelj sredi poljedelskega področja, je v Beltu zaposlenih že precej čistih proletarcev. Precej je tudi priseljencev iz sosednjih republik, ki delajo v Beltu, družino pa imajo, denimo v Bosni... Takšni so bili najhuje prizadeti. Pomoč „Hudih socialnih problemov, ki jih je porodila stiska Belta, smo se morali lotiti tudi s pomočjo naše, sindikalne blagajne," je dodal Bojan Vipavec. „Po-magal je občinski sindikalni svet, prosili pa smo za 20 tisočakov pomoči tudi republiški sindikalni svet. S svojimi in občinskimi sredstvi smo pomagali 16 najbolj prizadetim delavcem, vendar je takih delavcev, ki zaradi številne družine nikakor ne bodo mogli preživeti s 870 dinarji na mesec, še kakih 40." Kriza je povzročila skoraj 60 hudih socialnih problemov, vendar problemov le po najstrožjih merilih, ki so jih morali uporabiti zavoljo hudo pičlih sredstev, ki so bila na voljo za pomoč. „Nihče, ki ima doma količkaj zemlje ali pa samo enega otroka, ah pa tisti, ki ima ženo zaposleno, ni mogel dobiti pomoči," je dodal predsednik sindikata. .JPrednost so imele matere samohranilke in delavci s številnimi družinami Pomoč sindikata je enkratna, saj je preveč delavcev, ki so potrebni pomoči." Kljub nizkim osebnim dohodkom pa za sedaj med delavci Belta še ni prišlo do negodovanj, nihče še ni pomislil, da bi nemara s prekinitvijo dela izsilil hitrejše reševanje iz zagate. Nasprotno: voljno so sprejeli pobudo zveze komunistov in deset dni delali brez-plačno v popoldanskem času, da bi proizvodnja lahko tekla kolikor toliko normalno. Nekaj delavcev je namreč v času najhujše krize odšlo iz podjetja, pa sopre-ostali zato krepkeje poprijeli. R. B. dovih predvidene nove livarne. Zaradi nesolidne proizvodnje je Belt vedno teže gospodaril in že v lanskem letu ustvaril poslovno izgubo. Ta se je v letošnjem letu še povečala, tako da znaša po sedmih mesecih približno 14 milijonov dinarjev. Kaj s podjetjem, ki je do »grla v vodi«? Podjetja ni mogoče likvidirati, kajti za Belo krajino bi bila prehuda izguba, če bi 800-članski kolektiv ostal brez dela. Poleg tega je bilo že dosle] vloženih v sanacijo podjetja preveč sredstev, da bi jih kazalo lahkomiselno zavreči. Belt je razdrl zakon s Cosmosom. Družba mu je pripravljena pomagati, kreditirati izvedbo novega sanacijskega programa, pod pogojem, da podjetje najde močnega partnerja, na katerega bi se lahko navezalo. V teku so razgovori i mariborskim podjetjem TAM, da bi se mu Belt priključil kot TOZD. DE V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE KDO JE KRIV? Ali bodo spremembe samoupravnega sporazuma rešile probleme Gozdnega gospodarstva Postojna V Postojni je bila 1. oktobra letos razšiijena seja konference sindikata Gozdnega gospodarstva Postojna, na kateri so obravnavali dokaj nenavadno temo — problematiko nagrajevanja delavcev v zvezi z destimulativno funkcijo samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gozdarstvu. Na sep so bili poleg članov konference navzoči tudi predstavniki republiških sindikatov, predsedniki občinskih sindikalnih svetov Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, predstavniki GG Postojna in predsednik skupne komisije za spremljanje samoupravnega sporazuma v gozdarstvu. Gozdno gospodarstvo Postojna zaposluje dve tretjini gozdnih delavcev — sekačev, ki so iz drugih republik, pretežno iz Bosne. Tudi delavci v gradbenem obratu so skoraj izključno od tam. Domačih delavcev za težka fizična dela ni mogoče več dobiti, ker se zaposlujejo na lažjih delovnih mestih v industriji, odhajajo pa tudi na delo v tujino, v zadnjem času pa se tudi delavci iz drugih republik zaposlujejo vedno pogosteje v domačih krajih. Zato je razumljivo, da gozdnemu gospodarstvu vse bolj primanjkuje sposobnih delavcev, s katerimi bi si zagotovili uresničitev zastavljenih proizvodnih planov. Pri tem se zavedajo tudi svoje družbene odgovornosti — manjše količine gozdnih proizvodov od predvidenih bi pomenilo ogroziti proizvodnjo lesne industrije, ki je na tem področju močno razvita. Da bi si pridobili čimveč domačih in drugih delavcev, jim nudijo dokaj visok „družbeni“ standard. Imajo dobro urejene stanovanjske razmere na obratih, dobro organizirano prehrano in prevoz na delovišča, nudijo jim vse možnosti za pridobivanje različnih kvalifikacij in podobno. Kljub temu pa jim delavcev čedalje bolj primanjkuje. Tega pomanjkanja ne morejo dovolj hitro nadomestiti niti z boljšo organizacijo dela niti s povečano mehaniziranostjo gozdnih opravU. Od leta 1960 se je število zaposlenih zmanjšalo že kar za 200 delavcev, obenem pa je gozdnemu gospodarstvu vendarle uspelo povečati proizvodnjo. Temu ustrezen je seveda tudi učinek dela: če je leta 1971 sekač proizvedel 700 kubičnih metrov lesa, potem ga je v prvi polovici letošnjega leta že več kot 1.000 kubičnih metrov. Vendar pa v zadnjem času opažajo zmanjševanje storilnosti. Kje so vzroki teh problemov? V GG Postojna pravijo, da so vzroki različni, neposredni krivec pa so nestimulativni osebni dohodki. Relativno nestimulativni, kot pravijo v Postojni. Pri tem gre v bistvu za premajhen razpon v primerjavi z drugimi osebnimi dohodki. Industrija in druge dejavnosti na Postojnskem so se namreč s svojimi osebnimi dohodki približali osebnim dohodkom v gozdarstvu. To ima seveda za posledico, da se delavci, če se le morejo, zaposlijo v industriji in drugih dejavnostih, kjer je delo veliko lažje. Ni tako velikih fizičnih obremenitev, ni takega ropota in tresljajev in tudi pod streho so. Analiza težavnosti delovnih razmer, ki je bila izdelana za beneficiranje delovnih mest gozdnih delavcev, neizpoditno kaže, da težaki v gozdarstvu ne zaostajajo veliko za rudarji. Nagrada za njihov trud pa je precej manjša. Tudi delavci iz Bosne se čedalje manj zanimajo za delo v gozdarstvu; deloma zato, ker najdejo delo doma, posebno če so kvalificirani, deloma pa zato ker jih razlika med ,,domačimi“ Občinski svet Zveze sindikatov Slovenske Konjice čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi še veliko delovnih uspehov! osebnimi dohodki in tistimi, ki jih lahko zaslužijo v Postojni, ne stimulira več za zaposlitev daleč od domačega kraja. Zmanjšan razpon med osebnim dohodkom industrijskega in gozdarskega delavca v postojnski občini ponazarjajo tudi naslednji podatki: poprečni mesečni osebni dohodki delavcev v gozdarstvu so bili leta 1969 za 44 odstotkov večji od dohodkov delavcev v industriji, leta 1970 za 34 odstotkov, leta 1972 za 16 odstotkov in v prvi polovici leta 1973 le še za 4 odstotke večji. Ali drugače povedano: če so se osebni dohodki na delavca v obdobju od leta 1969 do 1973 povečali denimo v lesni industriji JAVOR v Pivki za 107 odstotkov, so se v enakem obdobju v GG Postojna le za 47 odstotkov. V Gozdnem gospodarstvu Postojna trdijo, da so na Zahodu plače gozdarskih delavcev najmanj še enkrat tolikšne kot v industriji. Absurdno pri tem pa je, da se ni povečala samo produktivnost dela, kot smo že zapisali, temveč tudi ekonomičnost poslovanja. V primerjavi s poprečjem leta 1972 se je v prvem polletju letos povečal dohodek na zaposlenega za 13 odstotkov, družbeni proizvod prav tako za 13 odstotkov, skladi za 37 odstotkov, osebni dohodki pa le za 4 odstotke. Tako zaostajanje osebnih dohodkov za rezultati dela in poslovanja seveda povzroča v Gozdnem gospodarstvu Postojna vrsto nevšečnosti: delavci godrnjajo, tehnični kadri se namesto s svojim delom ukvarjajo predvsem s pomirje-vanjem delavcev, prihaja do manjših spontanih prekinitev dela in podobno. V Gozdnem gospodarstvu Postojna krivijo za te razmere predvsem samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gozdarstvu. Glavni „grehi“ tega sporazuma so po njihovem mnenju predvsem naslednji: — dodatki za težke delovne razmere so v primerjavi z dodatki v drugih samoupravnih sporazumih prenizki; — faktor stimulacije, katerega formula je povzeta po sankcijskem delu družbenega dogovora, ne zagotavlja stimulativnih osebnih dohodkov, ki bi bili sorazmerni z doseženimi poslovnimi rezultati; — sedanje razvrščanje delavcev v skupine KOD je nesmotrno, ker ne stimulira zmanjšanja števila zaposlenih in s tem večje produktivnosti; — sporazum tudi ne omogoča hkratnega izplačevanja dodatka za ločeno življenje in terenskega dodatka. S tem so posebno prizadeti delavci iz Bosne, ki dobijo tako le terenski dodatek — enako kot delavci, ki prebivajo na postojnskem območju. Po izmenjavi mnenj so se udeleženci konference dogovorili za akcijo, ki naj bi naštete težave omilila. Gre za naslednje ukrepe: — V soglasju z drugimi podpisnicami sporazuma je treba preveriti delovanje faktorja stimulacije, posebno v pogojih gospodarjenja, kot jih imajo v Postojni. Faktor stimulacije bi moral vsebovati tudi elemente, ki bi zagotavljali za enako delo vsaj približno enake osebne dohodke. To pa pomeni, daje treba vnesti v njegovo formulo elemente, ki bi izenačevali različne pogoje pridobivanja dohodka. Nekatere take elemente gozdarski faktor stimulacije že ima. — Dodatki za težavne delovne razmere, ki znašajo manj kot 10 odstotkov na seštevek denarnih sredstev, pridobljenih s kalkulativnimi osebnimi dohodki, kažejo, da so za gozdarstvo prenizko ocenjeni. V nekaterih industrijskih panogah, kjer so precej lažje delovne razmere, je znesek teh dodatkov večji. Za realnejšo oceno dodatkov imajo gozdarji odlično osnovo v gradivu „Beneficiranje delo\ ____1_J __________LL lovne dobe neposrednih gozdnih delavcev.1 — Skladno z določili novega zakona bodo gozdarji pričeli pripravljati nomenklaturo značilnih delovnih mest ter njihovo ovrednotenje. S tem bodo odpravljene pomanjkljivosti sedanjega sistema razporejanja delavcev v skupine KOD, ki destimulira proizvodnost dela. — Gozdarji si bodo prizadevali za ukinitev sedanjega določila v njihovem samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru, ki izključuje izplačevanje dodatka za ločeno življenje in terenskega dodatka. S tem bodo povečali interes za zaposlovanje delavcev iz Bosne, ki zavoljo sedaj veljavnih določil niso dobili ničesar za svoje „damnato vdovstvo11. In slednjič, postojnski gozdarji so opozorili predstavnike sindikatov še na en problem, kijih teži že mnogo let — na beneficiranje delovne dobe neposrednih gozdnih delavcev. Menili so, da bi rešitev tega problema v veliki meri pripomogla k boljšemu materialnemu položaju delovnega človeka, ki si v naših gozdovih služi svoj težki vsakdanji kruh. MARJAN ZUPAN Variant ni! Samo ena možnost je, če po oceni ugotovimo, da v kateremkoli dosedanjem podjetju lahko in moramo oblikovati temeljne organizacije združenega dela. Če naj bi delavci gospodarili s sredstvi, s katerimi delajo, je brez-pogojna, z ustavo in zakonom utemeljena zahteva, da je potrebno razdeliti vsa sredstva družbene reprodukcije med TOZD. To pomeni, da moramo razdeliti, še pravilneje bi bilo vrniti, združenim delavcem v temeljni organizaciji sredstva za delo, stroje, naprave, dalje predmete dela, zgradbe, denarna sredstva, zaloge, terjatve pa tudi dolgove - z eno besedo vse! Prav bo storila oziroma je storila tista delovna organizacija, ki bo za osnovo take nujne in brezpogojne razdelitve vzela tako imenovano bilanco stanja in bodo pri tem nosilci tega računanja tudi pošteni V osnutkih pa tudi v že podpisanih sporazumih ta razdelitev največkrat (!) ni opravljena dosledno. Odkrivamo najrazličnejše primere površnosti, nedoslednosti, v razdelitvi pa se skrivajo tudi različne težnje. Včasih so prikrite, drugič spet očite. Tole pisanje ni niti poskus natančne analize tega vprašanja, marveč le opozorilo ob konkretnem primeru, ki naj pove, kaj je nedopustno in kaj je treba z vso ihto preprečiti, dokler je čas. Gre za takle primer: v osnutku sporazuma smo našli člen, ki sicer pravilno sporoča delavcem, da samoupravljavcem v temeljni organizaciji združenega dela pripadajo družbena sredstva in da zato določajo s sporazumom osnove začetne bilance. Kakšna je ta bilanca? Osnovna sredstva, to so stroji, naprave, obrati in vse drugo, bi hoteli razdeliti tako, da bi pripadlo temeljni organizaciji združenega dela skupne službe (od kod so skupne službe v tem primeru temeljna organizacija, seveda ni razvidno) 47,5 % v denarju izražene vrednosti teh sredstev. To je pravzaprav fantastično, tehno- loški fenomen. V delovni organizaciji naj bi bjj sicer še šest velikih proizvodnih temeljnih org nizacij združenega dela in vse te skupaj naj imele potemtakem v rokah upravljanje s P1 lovico sredstev za delo. Vsaka posamezna f celo nekaj manj kot 10 %. Vrag razumi, odM taka razdelitev. Želja „centra“ pa je očitna Vir osnovnih sredstev: poslovni sklad * krediti za osnovna sredstva so razdeljeni taki da bi pripadalo skupnim službam 47 % sklada > 40 % kreditov? TOZD skupne službe so si žtf'’ vsem začetku pridržale pravico, da upravljaj0 26 % rezervnega sklada, približno s 26 % Sr do v skupne porabe itd. Vsako naštevanja l odveč. Če bi tako načelo razdelitve družbed sredstev obveljalo, bi bila to velika prevara lovcev v vseh drugih TOZD. Ostane torej at nje, da bo v sprejetem sporazumu začef bilanca precej drugačna. . Taka razdelitev očitno pelje v ponovna 0$ kovanja anonimnih skladov na ravni podjetij Taka razdelitev osnovnih sredstev bi dala legatom temeljne organizacije skupne službe^ sejah skupnih organov odločilno in prer dujočo moč, ki ne bi počivala na prispevku,j ga sicer dajejo. Še zlasti je očitno, da bi v primeru skupne službe, pravilneje rečeno f. samezniki v teh službah, ostali center moči f i nosilci odločanja. S tako razdelitvijo ob Wj i stituiranju in tako pridobljena sredstva, ki fr lahko posojajo kot kredit drugim TOZD, P j menijo tudi nenehno večanje teh sredstev. C4 ob visoki stopnji akumulativnosti v proizvodi temeljnih organizacijah združenega dela j skupne službe samo z „zaslužkom“ na mirni k’ delu imele še leta in leta „komandni“ poloM Tako so hoteli in tako so izračunali \ j To je prevara in TOZD na papirju! i r MITJA 5l/-4i 1 ODMEVI Ulivanje korenin je najtežje p Pod tem atraktivnim naslovom je objavila Delavska enotnost v 37. številki članek o Cestnem podjetju Novo mesto. Nad vsebino sestavka se je treba zamisliti, nujno pa odgovoriti na- slednje: Nekaj posameznikov ne more predstavljati kolektiva v celoti. Ti glasno nastopajo v njegovem imenu in v javnosti izjavljajo, da imamo zaostrene odnose z občinskimi skupščinami, kar negiramo s tem, da izvajamo dela za vse občine na Dolenjskem, razen Kočevja in Ribnice. To pa zaradi tega, ker imamo že tako presežen pogodbeni obseg del glede na plan za približno 14.000.000,00 din. Ali se očitano stagniranje odraža v doseženem dobičku 3.434.707.00 din ob koncu Vili. meseca, kar je enako več kot 10 % dosežene realizacije? Res bi bilo potrebno, „da bi nekdo naredil red11, kot pravi pisec članka; pri posameznikih, ki negirajo zakonodajo, omalovažujejo samoupravne sklepe ter se poskušajo neopravičeno gmotno okoristiti na račun kolektiva. Kot direktor podjetja sem se zavedal te naloge, zato sem tudi vodil podjetje in zahteval, da se spoštujejo zakonitost in sklepi samoupravnih organov. Tedaj pa se začnejo nesporazumi. Ker pa iz članka ..Ruvanje korenin je vselej naj-težje“ izzveni osebno obračunavanje med menoj kot direktorjem podjetja s tovarišem Janezom Vodopivcem, sem dolžan podati javnosti informacijo o stanju, ki je resnično v našem podjetju. Vprašam se, ali zato nimam moralnopolitičnih kvalitet, ker sem kot direktor podjetja preprečil tov. Vodopivcu neupravičeno izplačevanje kilometrine, dalje zavrnil podpis pogodbe za dokončanje njegovega študija, ki traja s presledki že enajsto leto, končati pa bi ga moral v roku dveh let, ko je zahteval za šolsko leto 1972/73 81 dni plačanega dopusta za ponoven obisk predavanj, ki pa so bila pretežno popoldne, od 15. ure dalje, ko je zahteval povrnitev potnih stroškov za enkratni prevoz z javnim prevoznim sredstvom v Ljubljano in nazaj po 30.00 din, čeprav je takrat tarifa znašala le 22,00 din, ter končno še „nagrado“ za izdelavo programov, kot kritje materialnih stroškov v vrednosti 500,00 din, čeprav teh stroškov dejansko sploh ni imel? To pa še ni vse, so še druge stvari, ki tov. Vodopivcu ne dajejo hka moralno politične neoporečnosti. Doslednost pri opravljanju funkcije direktorja je vzbudila v tov. Vodopivcu odpor in celo politično gonjo proti meni, kar je tudi jasno izražal osebno meni in pred kolektivom, češ, kako si upam njemu, kot predsedniku sindikata, oporekati kilometrino, ko mu je bilo očitno dokazano, da vožnje niso bile opravljene, dalje, da zaviram samoupravljanje, ko mu nisem podpisa! pogodbe o šolanju, katero je načelno odobril odbor za medsebojna razmerja, kateri ^ predsednik je on sam, delavski svet podjetja! * je na osnovi mojega pojasnila pogodbo ocenil , nesprejemljivo, ker so bile v njej njegove zah1'. ^ neupravičene. Podpis novosestavljene P‘ . godbe — po sklepu delavskega sveta — je t°' Vodopivec zavrnil. L Vse to kaže, da ima tov. Vodopivec ?j. čudna gledanja o samoupravljanju, o vseh'1 v_ pisma tov. Tita, na kar se ob svojih akcijah s^1 cuje, ko pa hoče hkrati iz funkcije predseduj sindikata organizacije izvleči neupravičene f1] terialne koristi. Sprašujem se, ali lahko tov. Vodopivec nekaj njegovih privržencev, ki ga ognjevito h1’ nijo, z metodo pritiskov jemljejo pravico °i janja suverenih mnenj in dajejo negativno o moralnopolitični kvalifikaciji ljudem, ki ^ Ža podjetju zavzemajo za red, pravičnost, & slednost, neposredno samoupravo in delavno* ^ Očitajo se mi slabi odnosi s tov. Vodopivcefli govori se celo o šikaniranju z moje strani. Odlof ® zavračam takšne obtožbe, saj je tov. Vodopivec i desetletnemu študiju užival enake ugodnosti kot os18 p( delavci podjetja, ki se tudi izobražujejo. Dolžan s1* j0 skrbeti, da bi bili pogoji šolanja za vse delavce ena kar pa tov. Vodopivec ni hotel razumeti. Kot h* • ori 11,1 tudi ni jemal resno zapisnika republiškega inšpektor^ ^ dela in njegove odločbe z dne 19. 6. 1973, ki je ra vala, da delovna organizacija do 31. 7. 1973 or ga nn službo varstva pri delu tako, da jo bo vodila oseb* lag potrebno strokovno izobrazbo. Šele na odločbo sv,8 njj enote kot samoupravnega organa o njegovi * Ul; aM poreditvi na drugo delovno mesto se je pritožil, n1 je odbor za prošnje in pritožbe njegov ugovor zavrbj Tedaj pa sc ni poslužil nadaljnje pravne poti za vars „svojih pravic11, temveč je angažiral vse politične -za svoje cilje in za dosego le-teh niso ne on ne nje§' , zagovorniki izbirali sredstev, poslužujoč se cel° j resničnih navajanj o stanju podjetja, samo da Sta diskreditirali mene in vodstvo podjetja. ,, Je Mislim, daje iz povedanega dovolj jasno, h: po, je pravi vzrok, da so mi izrekli moralno?0idaj lično nezaupnico. Primer Vodopivec je v Cestnem vzbudil različne reakcije. V dosedanjih objav zti; •gC^.-rfp v sredstvih javnega obveščanja so bile izn enostranske ocene, ki so lahko zavedle te po, širšo javnost, zato sem bil dolžan tudi j3'#** odgovoriti. Še naprej pa se zavzemam za t0’Jha družbenopolitične organizacije in delavski j , dajo kolektivu in javnosti oceno resričncgaS iOž nja v podjetju. Direk1^ CESTNEGA PODJETJA NOVO MES^ STRMŠEK MIRKO, dipl- gr- ^ s j* ■ ‘Tdj, »lip' •• V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE i i a# 0 e n ijo ef obl' let* ■m n J 0 či V k°l aJ| ,Pi Cel M 'a 1 ulet ioiei Zanimivo bi bilo vedeti, koliko razprav, sestankov, seminarjev in podobnih zborovanj smo v Jugoslaviji že spravili pod streho, in to takih, ki so poskušali dati spodbudo inventivni dejavnosti v delovnih organizacijah. Kadar spremljamo take razprave, moramo skoraj po pravilu poslušati, da »položaj ni zadovoljiv« in ga moramo na vsak način bistveno izboljšati. Pri tem se v ponazoritev pojavljajo podatki iz razvitih dežel sveta, s katerimi se moramo primerjati, če hočemo kam naprej in tudi sami postati razviti, ki z vso nazornostjo pokažejo, kako naši delavci pri strojih in sploh tehnični strokovnjaki vseh stopenj in strokovne usposobljenosti niso niti približno dovolj prisotni v inovacijski dejavnosti. Kaj je narobe, se vprašujemo in poskušamo najti zadovoljive izhode iz nedejavnosti, ki nam ni v prid. Ne posamezniku in ne skupnosti. Saj na sestankih in seminarjih ne gre samo za govorjenje. Dobronamernih in strokovno podprtih predlogov za izboljšanje ne manjka, vendar - zdi se - ne prinesejo pravih učinkov. Teorijo imamo torej dokaj razvito, trudi se in »vleče naprej«, praksa v delovnih organizacijah se pa le stežka premakne. Seveda ne povsod. Poznamo tudi nekaj primerov - prav gotovo ni naključje, da gre za velike delovne organizacije - kjer si je inovacijska dejavnost že priborila polno domovinsko pravico in vsesplošno priznanje. Ena takih organizacij je prav gotovo tovarna avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru. r— v «*» iX« j P1 a11!0 sPrejeli novi ; to’ lela pot navzgor. rr: Sedanji 'm tempom naprej.*' ec SOLIDNI UČINKI ri f , na1, lavra /arsf. NAGRADE „VLEČEJO“ :neJ ”^aj najbolj „vleče“? Nagrada? “ "o wo” rav §otovo- Navsezadnje ni brez pomena, dalah-da inovacijskega predloga dobi tudi 3 je s m'iijone nagrade, kar seje pri nas že primerilo in l0,^keveda imelo izreden propagandni učinek. Seveda iop° dajer .0 za to’ da v našem tovarniškem časopisu .C° inovacijski dejavnosti vidno mesto, da vedno »djelLproJ sP0nnnjamo delavce nanjo in dajemo tistim, ki bjaV ?nan' i°11 s Podlogi- mdi potrebno moralno pri-rečc|®PteDJe.’ Pao po načelu „čast tistemu, ki jo zasluži** e t^potC,10,311' smo, da so prav spodbudne nagrade pri-jav(llto ^e> d3 gre krivulja inovacijskih predlogov vztraj-t°AnanaV-Z«0r *n uPamo, da se bo ta praksa obdržala tudi svf gast‘ pžite £ b’ primerno, da nam podrobneje raz-ttiiPredl ’ ^šna je pot, ki jo mora prehoditi inovacijski iccTOPravji0®; da ie sprejet. Je ta pot težka? Dolga? Je v b iiižfekri • U na*;ančno določena? Tako, da niso možne iu kavjJm.lnacije, zaviranje ali omalovaževanje zaradi { 1 *n podobnih nečednosti? “ OBRAZCI ZA NA POT ,,Zaradi poenostavitve in točne evidence, ta je vsekakor zelo pomembna, imamo tri obrazce, ki praktično „spremljajo“ inovacijski predlog na vsej poti od predlagatelja do odločitve. Prvi obrazec — prijava inventivnega predloga prinaša podatke o značaju predloga in oceno vodje delovne enote ter direktorja sektorja, če predlog morda ne sodi v redno delovno obveznost predlagatelja.** ,,Je ta ocena pomembna? “ „Vsekakor, saj delo, ki sodi v redno delovno obveznost, ne more kandidirati za inovacijsko nagrado. Seveda ocena ne sme biti subjektivna, temveč se opira na opis delovnega mesta. No, spori in različni pogledi na stvari niso izključeni, zato imamo trasirano tudi pritožbeno pot. Drugi obrazec — obravnavanje inventivnega predloga — vsebuje strokovne ocene služb, ki so sodelovale nizacij ali strokovne literature, „koristni predlogi** so pa vsi preostali predlogi, ki še pomenijo za podjetje čisto gospodarsko korist. “ „Kako določate višino nagrade? “ ,,Dobe jo seveda samo predlagatelji uresničenih in-vestivnih predlogov. Osnova za preračunavanje je čista gospodarska korist, ki jo ima podjetja od uresničevanja predloga. V pravilniku imamo posebno tabelo, ki določa delež participacije — v odstotkih -od ugotovljene gospodarske koristi. Odstotek je seveda različen, tako jedo 5000 novih dinarjev gospodarske koristi 25%, do 20.000 20%, do 100.000 15 %, do 500.000 12 % ... in tako naprej do 4 % za čisto gospodarsko korist nad 5,000.000 dinarjev. Poleg tega dobe inovatorji še posebne dodatke od 250 dinarjev do 20.000 din gospodarske koristi — do 139.250 din za gospodarsko korist, ki presega 5,000.000 dinarjev.** J ”|n kakšni so bili praktični učinki predlogov? 0 „ 84’jT3^ -ie b^a sprejeta inovacija, ki je prinesla °L?e Sat v dinarjev čiste gospodarske koristi (predla-' d** grad v P° 15.264,00 dinarjev na- noi SfK 1 Potern 8 racionalizacij s skupnim učinkom ^ -163,00 dinarjev (nagrad je bilo za 35.416,00 din) Aplavzi in nagrade za domiselnost • Krivulja inovacijskih predlogov gre v TAM skrajno navzgor Podpredsednik komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge strojni inženir I. stopnje Milan Bojanič: „Za gospodarjenje v TAM je izrednega pomena, da je odločitev, ali inovacijski predlog sprejeti ali ne, docela strokovno utemeljena in objektivna. Naša komisija se je v slabih dveh letih sestala že enain-tridesetkrat." NIČ BREZ PRAVILNIKA Natančnejši vpogled v obravnavanje in vrednotenje ovacijske dejavnosti v TAM smo dobili v pogovoru s •y/\ ^“Predsednikom „komisije za izume, tehnične iz-°0|jšave in koristne predloge** strojnim inženirjem L jopnje Milanom Bojaničm in vodjem dokumentacij-■ ^^formacijskega oddelka dipl. inženirjem Ivanom D Najprej smo se pozanimali, zakaj so v TAM sprejeli pravilnik o pospeševanju in premiranju inventivne de-J vnosti. Vedeli smo, da tak pravilnik imajo, vendar D 2aSrri0 poznali njegovih praktičnih učinkov. Točneje, -C I Hrzalo nas je, kakšna je njegova resnična ,,prisot-^ °st * v najširših krogih delovnega kolektiva TAM. »Na vprašanje bo najlaže odgovoriti z nekaj zelo :ere- j°0v9rnimi številkami. Čeprav smo že pred desetimi tja P 1 imeli soroden pravilnik, 1963. leta nismo regi-n (1 ' niti enega inovacijskega predloga, naslednji dve Srn^sta se pojavila samo po dva in šele 1966. leta, ko torej sedanji pravilnik — se je za- jn baniJe bilo vseh predlogov 54, od tega 1 izum, 1 c * k°Vacija, 44 racionalizacij in 8 koristnih predlogov, sebj v?et°s se krivulja inovacijskih predlogov še vedno h a*" (irfe,nfa’ saj se jih je pri komisiji že zbralo 74 in jih bo df1 konca leta prišlo še najmanj 20, če bo šlo s e^«t Va Pristna predloga - 235.215,00 dinarjev P^arske koristi in 13.818,00 dinarjev nagrad. t os0 p0’’^o*'fior smo se v drugih delovnih organizacijah m st o sorodni temi, smo slišali največkrat pri- ena. j. Vanje> da si želijo predvsem čimvečjo udeležbo ; !n0P0Srednih proizvajalcev", delavcev pri strojih, v aSpg3c9ski dejavnosti, vendar jim prizadevanja prav ne 5laJ‘nas Je zadeva bistveno boljša, saj so med pred-3 sv«1 nitj e" tudi pravočasno; ali z drugimi ^ sedami: če kdaj, potem je republb odbor tokrat zlasti osnovnim sln dikalnim organizacijam, da sam0 upravnih organov, komisij za Pf1 pravo samoupravnih sporazumOv območnih odborov tega sindil® ne omenjamo, nedvomno V°, sredoval take napotke, na pod1* katerih bo dejansko možno vse - dikalno članstvo zainteresirati razreševanje vprašanj, ki naj bi)1 uredili v sedanji fazi izpopolnjevan samoupravnega sporazumevanja delitvi dohodka in osebnih “ hodkov. | ZA ENOTNO PROMETNO POLITIKO V razpravi o obeh novih ustav01 s V 1. tu, pl UTI 1 1 KJ T m v«'-- O so člani plenuma poudarili, ^ svoja sprejemajo stališča, izreče11 za okroglo mizo sindikatov o ust31 . nih vprašanjih (o tem smo poroc J v zadnji št. DE), da pa se kot piefi stavniki kolektivov, ki opravljajo 0‘ V javnost posebnega družbenega P H mena, zavzemajo za to, naj bi 1111 9 ustavi zagotovili trdnejše osnove |. hitrejše nastajanje enotne prome1 jj Inles ribnies ; | PRODAJA POLKNA VRATA OK\NA . NA KREDIT 1»X1 politike po samoupravni P® čeprav sta se za to zavzela že za (.Iva kongresa (republiški in zv0^ \ sindikata delavcev v promet11 , ^ zvezah, pa po mnenju članov J ^ sindikalnega organa sedanje bes° j ^ obeh ustavnih dokumentov p010,! 65 precejšen odmik od takega sta11^ V našem listu smo podrobneje že poročali o seji predsedstva RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, na kateri so razpravljali o nalogah sindikata v zvezi z zakonom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Poudarimo pa naj, da je predsedstvo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam in delavskim . svetom ter komisijam za sklenitev samoupravnih sporazumov in območnim odborom sindikata delavcev prometa in zvez razposlalo posebno pismo, v katerem jih je opozorilo na njihove naloge. Iz tega pisma, ki ga je plenum v celoti potrdil, povzemamo, da so posamezni napotki, denimo tisti, ki govore o sklicu prvega zbora delegatov, kandidacijskem postopku za te delegate, novih določilih samoupravnih sporazumov o tipičnih po- S to svojo ugotovitvijo bo plellU111. posebej seznanil vse tiste deja',fl ^ j ki naj bi sodelovali pri nastaja11)11. 'enotne prometne politike. in ■ Š1 § oblikovanju njene vsebine. , ^ njimi so bili na seji še posebej ^ ^ njeni vsi skupščinski organi, i^jj ^ svet in Gospodarska zbornic3 § Slovenije. V zvezi z ustavnimi vprašanj11 1 je plenum ugotovil tudi to, d3 os113 i status in vloga sindikatov po L i: ku republiške ustave obravnavan3 ^ način, ki jih postavlja v ^ ložaj, kot pa ga imajo po sed j ureditvi. Zato plenum RO Sind1 ^ j delavcev v prometu in zveza1'7 | venije podpira stališče, naj bi z 1,0 S: republiško ustavo uzakonili sta11!^ zapisana v XXXI. ustavnem ^ polnilu k sedanji republiški us g -ntg VPRAŠANJE: Ker sem od organizacije združenega dela prejel sklep, v katerem je le nevedeno, da je možen ugovor na odločbo, ne pa tudi v kakšnem, roku, me zanima, ali so roki za pravna sredstva enaki, kot so bili v starem zakonu, ali morda novi zakon določa drugačne roke R. L. - LJUBLJANA vložitev zahteve 15 dni od vročitve sklepa. Roki so torej 1: enaki, prav tako je zakon ohranil 30-dnevni rok, v katerem se v temeljni organizaciji dokončno odločati o zahtevi delavca.^ je v veljavi tudi 30-dnevni rok za varstvo pravice pri prist0J sodišču, torej za vložitev tožbe, če v temeljni organizaciji del^uj zahtevo ne bi uspel ali če v 30 dnevih slednja ne bi o z odločala, kot jo zavezuje zakon. ^ LlPT^ ODGOVOR: Ker niste navedli, kakšen sklep ste prejeli, ne vem, ali ta sklep lahko izpodbijate v 8 ali v 15-dnevnem roku. Če gre za uveljavljanje pravic v zvezi s postopkom oziroma pogoji za pridobitev statusa delavca v združenem delu — razpisni postopek — je rok za vložitev zahteve 8 dni od vročitve pismenega obvestila o izbiri kandidata: če pa gre za kršitve prav;c delavca v združenem delu, je rok za ut i3' )ie )ia' pf iV lVi« / Jel" be- li« s«* .in0 pP lVif kaB P" dla? sil* i P lij*1 iaiij ja ' d<* )VS: • AVSTRIJA Ostrejši predpisi Avstrijska vlada pripravlja predpise, s pomočjo katerih namerava preprečiti neorganizirano zaposlovanje tujih delavcev. V njih bodo določene tudi kazni za tiste delodajalce, ki bodo nezakonito zaposlovali tuje delavce. Hkrati razmišljajo o lem, kako bi delodajalce prisilili, da bi tujim delavcem Preskrbeli človeku primemo prebivališče. Posebno srednji ter manjši avstrijski delodajalci so se doslej izogibali temu, da bi jugoslovanske delavce zaposlovali prek pristojnih jugoslovanskih in avstrijskih služb. Veliko Jugoslovanov se je namreč v Avstriji zaposlilo brez delovnih dovoljenj, pa tudi ne da bi bili • prijavljeni za socialno ter zdravstveno zavarovanje. Obilo možnosti za gospodarsko sodelovanje Devalvacija dolarja povzročila zastoj v gospodarskem sodelovanju s Sovjetsko zvezo • Veliko možnosti za sodelovanje zlasti na področju strojne industrije Obseg blagovne menjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo naj bi letos znašal 656 milijonov dolarjev. V letošnjem letu bo jugoslovanski izvoz v Sovjetsko zvezo večji kot lani predvsem zaradi odplačevanja anuitet že izkoriščenih kreditov, ki sno jih najeli v tej državi. Kljub temu pa bo obseg naše blagovne menjave s Sovjetsko zvezo letos kar za 6 % manjši, kot je predvideno z dolgoročnim trgovskim sporazumom, ki sta ga Jugoslavija in Sovjetska zveza podpisali za obdobje od 1971 do 1975. leta. Do tega je prišlo zaradi zastoja v industrijskem sodelovanju in zaradi zapoznele dobave ladij, kar pa je spet posledica nepravočasno sklenjenih pogodb. Do preložitve sklepanja poslov na začetku leta 1973 je prišlo tudi zaradi devalvacije dolarja in pričakovanja novih cen. Do devalvacije dolarja je bilo namreč sklenjenih dve tretjini izvoznih pogodb, uvoznih pa le za tretjino. Sovjetski trg nudi še veliko možnosti za še večjo blagovno menjavo. Naši gospodarstveniki pričakujejo, da si bosta obe strani prizadevali, da bi dolgoročen trgovski sporazum za obdobje od leta 1971 do leta 1975 ne le uresničili, temveč tudi razširili. Gre predvsem za prodajo opreme in strojev za gotovino. V Jugoslaviji bomo tako raziskali možnosti za večji uvoz opreme iz Sovjetske zveze in ugotovili, ali je zanimanje za te stroje na jugoslovanskem trgu, ugotovili pa bomo tudi Kolikšna je škoda zavoljo ekonomske emigracije Ogrožen gospodarski razvoj Organizacija za gospodarsko ^delovanje in razvoj (OECD) °Pozarja, da ekonomska emi-Stecija terja posebno pozornost 3ugoslovanskih upravnih orga-n°v, saj ogroža gospodarski raz-v°j Jugoslavije. Sedaj je v tujini začasnem delu kakih ,l£li ,di H 900.000 jugoslovanskih de-'eiiii lavcev, v Jugoslaviji pa je 4,5 bilijona zaposlenih. Poročilo poudarja, da je treba najti rešitve v Jugoslaviji s pomočjo ..strukturalnih sprememb in z reformo institucij, kar pa vsekakor zahteva daljši čas“. Slišati je tudi oceno, da bi kakih 800 milijonov dolarjev, ki jih naši delavci, zaposleni v tujini, vnesejo v Jugoslavijo, lahko investirali v privatna podjetja, privatne turistične objekte in za nakup tovornjakov. Tako bi s tem kapitalom odprli nova delovna mesta. Vendar pa bi s tem ustvarjali tudi dodaten uvoz, kar bi še povečalo inflacijski pritisk. Ekonomska emigracija razen tega niti ne zmanjšuje nezaposlenosti v Jugoslaviji, ki prizadeva približno 9 % aktivnega prebivalstva, saj številni delavci odhajajo v tujino, čeprav imajo zaposlitev doma. / W^I!llllll!llllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllillllllllllllllllllllllllllllllllllHI pogoje za njihovo prodajo. Od leta 1973 do leta 1978 pa bomo uresničevali sporazum o kreditu, ki ga je Jugoslavija dobila od Sovjetske zveze in ki znaša 540 milijonov dolarjev. V tem sporazumu je predvideno delno kreditiranje dobave opreme iz Sovjetske zveze za 38 objektov. Dobava opreme za en objekt naj bi se začela letos, za 20 objektov leta 1974, za preostale objekte pa leta 1975. V okviru teh kreditov so bile do sedaj podpisane le pogodbe za kredite TE Sisak, TE Skopje in za Koksarno Lukavac. Glede gradnje drugih objektov pa se domači investitorji s predstavniki Sovjetske zveze še dogovarjajo. Proizvodno sodelovanje med SZ in Jugoslavijo odpira nove poti za dolgoročno kooperacijo in specializacijo naše strojne industrije. Še zlasti bo pomemben razvoj jugoslovansko-sovjet-skega sodelovanja na področju strojne industrije v obdobju od leta 1976 do leta 1980. Še letos naj bi zato izdelali predloge za proizvodno kooperacijo in specializacijo do leta 1980. Naša država in Sovjetska zveza se prav tako dogovarjata o sodelovanju jugoslovanskih gradbenih podjetij pri graditvi turističnih hotelov v Sovjetski zvezi, o nadaljnjem povečanju turističnega prometa iz Sovjetske zveze, hkrati pa tudi o bolj organiziranem nastopu naših turističnih agencij na sovjetskem trgu. ^ llllllllllllllll!l!lllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|]|||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll i S i i KALEJDOSKOP KUBANSKI SINDIKATI SE PRIPRAVLJAJO NA KONGRES Kongres kubanskih sindikatov, ki bo meseca novembra, bo pomenil važno prelomnico v organizacijski graditvi in krepitvi sindikalnega gibanja na Kubi. V tem času teko v podjetjih in ustanovah v vseh šestih provincah na Kubi obširne razprave o tezah, ki jih je za kongres pripravila kubanska sindikalna centrala. Ocenjujejo, da bo v razpravi sodelovalo približno dva milijona delavcev; značilno za' razpravo pa je, da delavci dajejo številne pomembne predloge v zvezi s povečanjem produktivnosti dela, izboljšanjem kvalitete in z znižanjem proizvodnih stroškov. KOMUNISTIČNE PARTIJE V SVETU Iz podatkov nekega ameriškega instituta je razvidno, da je bilo v svetu 1972. leta 47 milijonov 700 članov komunističnih partij. Zanimiveje, daje število članov komunističnih partij v socialističnih državah sorazmerno malo naraslo, medtem ko so se zlasti japonska, italijanska in urugvajska partija obogatile z znatnim številom novih članov. Po drugi strani pa je opazen tudi upad članstva v komunističnih partijah Brazilije in Nepala. Od celotnega števila članov komunističnih partij v svetu 93,3 % članstva združujejo komunistične partije 14 držav, kjer so le-te na oblasti. Komunistične partije so še zmeraj prepovedane v 39 državah. EKONOMSKA RAST DRŽAV LATINSKE AMERIKE Po zadnjih podatkih OZN je med državami Latinske Amerike dosegla Brazilija 11,3-odstotno povečanje skupnega bruto proizvoda. Sledita Čile in Panama z 8,5-od-stotnim porastom, medtem ko je na zadnjem mestu Urugvaj z 0,6-odstotnim porastom. Gospodarstvo Latinske Amerike je kot celota doseglo 6,1-odstoten porast bruto produkta, kar je manj kot v letu 1971. Najbolj dinamični sektorji minulega obdobja so bili industrija in storitvene dejavnosti, medtem ko je kmetijska proizvodnja nazadovala. = = renomiran proizvajalec^ visokokvalitetnega usnja vseh vrst, usnjene in krznene konfekcije z mnogimi zlatimi odličji, poleg tega proizvaja še proizvode iz plastičnih mas, strojilne ekstrakte, furfural ter talne obloge - koson ČESTITA OBČANOM SLOVENSKIH KONJIC OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU - 12. OKTOBRU! - ŠT. 39 - 6. OKTOBRA 1973 STRAN 7 IZ ŠESTIH REPUBlIK ... v jugoslovanskih sindikatih SRBIJA VEČ PRAVIC UPOKOJENIM Sindikalna organizacija Tovarne železniških vozil v Kraljevu v teh dneh razpravlja, kako kar najbolj izenačiti položaj upokojenih tovarišev - vsaj kar zadeva nekatere elementarne pravice - s položajem aktivnih delavcev. Edina vez med kolektivom in njegovimi nekdanjimi delavci je trenutno le določilo tovarniškega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, po katerem delavcem ob odhodu v pokoj izplačujejo enkratno denarno nagrado. Sindikalna organizacija v Tovarni železniških vozil sedaj predlaga, naj bi upokojenim delavcem priznali pravico do regresa za letni oddih v enaki višini kot zaposlenim v tovarni. Predlagajo tudi, naj bi vsem tistim upokojenim delavcem, ki prejemajo nizko pokojnino, zagotovili možnost prehrane v tovarniški restavraciji po cenah, ki veljajo za aktivne delavce. Prav tako v sindikatu sodijo, naj bi upokojene delavce, ki za časa dela niso uspeli rešiti svojega Stanovanjskega problema, upoštevali pri dodeljevanju stanovanj z enakimi kriteriji kot vse zaposlene. Vojna napoved nelojalni konkurenci in monopolom TE DNI SO REKLI Kako do Trsta? Skupina avtorjev reškega ekonomskega inštituta je v svoji ekonomsko-prometni študiji predvidela tri variante avto ceste Reka-Trst. Po tako imenovani Južni varianti“, za katero tudi sodijo, da je najmanj ugodna, bi morali graditi predor skozi Učko, dolg 5250 metrov. Avto cesta naj bi bila dolga 73 km, izpeljana po trasi Ma- ‘Ob tulji—predor Učka-Buzet- Koper-meja. Gradnja ceste po tej varianti bi _ veljala 3.333.703.000 dinarjev. Druga, „direktna varianta11, predlaga cesto, dolgo samo 40 km, in to v smeri Jurdani — Šapjane - Obrov - Kozina -meja, to pa bi bila tudi najkrajša možna spojitev z italijanskimi avtocestami. Tudi na tej trasi bi bili predori, toda dolgi samo 855 m, stroški gradnje bi po ocenah znašali 1.517.215.000 dinarjev. Tretja ali „sevema varianta11, naj bi bila dolga 66 km, potekala pa bi naj v smeri Jurdani— Šapjane—Ilirska Bistrica-Di-vača—meja. Tudi ta cesta bi se spojila z italijanskimi cestami pri Opčinah. Predračunska vrednost gradnje ceste po tej varianti znaša 2.101,000.000 dinarjev. Vse kaže, da bo zvezna skupščina v kratkem sprejela zakon o zatiranju nelojalne konkurence in monopolističnih sporazumov. S pomočjo tega zakona naj bi opredelili dejanja, ki predstavljajo nelojalno konkurenco in monopolistični sporazum, kakor tudi ukrepe za njihovo zatiranje. Ustavno podlago za izdajo takšnega zakona vsebuje 30. ustavni amandma Zakon bo zadeval le monopolistične sporazume, katerih subjekti so organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in drugi gospodarski subjektu Kot je znano, je eno temeljnih načel našega gospodarskega sistema in enotnosti jugoslovanskega trga razvijanje svobodne konkurence na trgu. Pri uresničevanju tega načela pa ne bi smeli dovoliti takšne svobodne konkurence, ki bi bila v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Svobodna konkurenca mora biti lojalna, in sicer tako glede na druge udeležence v prometu, kakor tudi glede na potrošnike in družbeno skupnost. Prav tako je preprečevanje doseganja prednosti na podlagi monopola na trgu ena od temeljnih enotnosti jugoslovanskega trga. Nelojalna konkurenca in monopolistični sporazum sta po predvidenih določbah zakona dva negativna pojava, ki pomenita kršitev splošno sprejetih načel vedenja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in poslovno moralo. Omenjeni iti tudi drugi negativni pojavi onemogočajo neovirano kroženje blaga in storitev, s tem pa škodijo odprtosti jugoslovanskega trga tako v državi kot tudi v odnosih s tujino. Nelojalna konkurenca in monopolistični sporazum po- vzročata večje motnje na trgu in preprečujeta, da bi bile kakovost, cena blaga in korist potrošnika osnovna merila za prost in zdrav promet blaga in storitev. Z zakonom o zatiranju takšnih pojavov sta med drugim kot posebna dejanja monopolističnega sporazuma določena sporazum organizacij združenega dela - proizvajalcev, da enake protvode prodajajo le pod pogoji in na način, ki ga določijo — in sporazum organizacije združenega dela - kupcev, da enake proizvode kupujejo le pod pogoji in na način, ki ga določijo. V teh kot tudi v drugih.primerih si organizacije združenega dela zagotavljajo monopolistični položaj v primerjavi z drugimi organizacijami združenega dela. Prav tako sodijo med dela nelojalne konkurence zlasti reklamiranje, objavljanje oglasov ali ponujanje blaga z navajanjem netočnih ali dmgih podatkov ali z uporabo izrazov, ki lahko ustvarjajo zmoto, nadalje posredovanje ali prenašanje (neposredno ali prek dmgega) ugotovitev ali dajanje podatkov o drugih organizacijah združenega dela, o njihovem poslovanju, proizvodih ali o njihovih delavcih, če bi to škodovalo ugledu ali poslovanju te organizacije, kakor tudi dajanje blaga v promet z neresničnimi označbami o vim, proizvajalcu, kakovosti ali drugih lastnostih blaga. Vse torej kaže, da bo na trgu porabnih dobrin končno le zavladal večji red in da brezvestni trgovci ne bodo več nekaznovano bogateli na račun potrošnikovega žepa. V. K. FRANC ŠALI, član sekte; tariata CK ZKS na 35. seji ( CK ZKS: Priprav na Vil. kongres ZKS ne smemo pojmovati kot rutin-sko opravilo. Kongres bo osted' ■ nji politični dogodek za ZKS. delavski razred, za vse delovne ljudi Slovenije in pomemben pri" C spevek k boju Zveze komunistov t za samoupravni socialistični s družbeni razvoj Jugoslavije. Tes- j no bo povezan z razrednimi, so- 0 cialnimi hotenji, upanji, priča- Q kovanji in zahtevami delavskega ^ razreda in naprednih delovnih ljudi in na njem bomo sprejeli 1 idejno ter akcijsko osnovo Sl konkretno politično delo komu-nistov in vseh socialističnih ,sil v novih odnosov v delu lotni * ^ Trgovsko podjetje »DRAVINJSKI DOM« - Slovenske Konjice ustvarjanju združenem družbi. Na kongresu bomo lahko p0, novno ocenili, da je kot v P& teklosti tudi v sedanjih pre" lomnih trenutkih ZK, oprta na temeljne razredne in socialne interese in revolucionarno C>z’ položenje delavskega razreda, pi marksistično teorijo in lastne zgodovinske izkušnje, znala re pravilno sklepati in odločati te( s tem zagotavljati socialistični! revoluciji nadaljnji razvoj v k0'. . munizem. c Sedaj bomo storili vse, da se ^ kar najbolje v vseh družbenij1 okoljih, temeljni organizaciji hli združenega dela, krajevni skup- kc nosti, interesnih skupnostih, Up občini, združenem delu in v vsej uQ družbi, pripravimo na orga- S(( ra ki Poslej bolje založen trg? £ priporoča v svojih prodajalnah široko izbiro potrošnega blaga. Se zlasti priporoča • nakupe v svojih specializiranih prodajalnah tekstila, konfekcije, obutve, zaščitnih 0 sredstev za industrijsko obrt, kozmetičnih preparatov, tehničnega blaga, gradbenega • materiala, gospodinjskih strojev, pohištva itd. • Točna in solidna postrežba! VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK SLOVENSKIH KONJIC IN JIM ŽELIMO SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! niziran političen boj za uve- ^ [javljanje ustavnih norm, da bi ^ tako ustvarili nove pogoje za materialni in duhovni napredek in se s tem še bolj približali komunistični družbeni ureditvi. 1113 i Ob i BENO ZUPANČIČ, pred 7ai sednik mestne konferenc* s ■ ■ SZDL Ljubljana, na posvet* s poslanci: VOJVODINA Sredi oktobra bo začela delovati „Jugotržnica“, poslovna interesna skupnost trgov in tržnic Jugoslavije ter drugih delovnih organizacij (proizvajalcev kme-tijsko-živilskih proizvodov in organizacij blagovnega prometa). Ustanovljena je bila ob koncu minulega leta, ko je bil izvoljen poslovni odbor, v katerem so predstavniki šestih mest, dogovor o poslovnem sodelovanju pa je pozneje podpisalo še devet članic. O delu in ciljih „Jugotržnice“ je bilo obveščenih še 60 organizacij, od katerih želi večina sodelovati s to skupnostjo, njena glavna naloga pa je izboljšati preskrbo industrijskih središč s kmetij-sko-živilskimi pridelki. Odkupovala bo vse vrste svežega ter predelanega sadja in povrtnin, živino in mesne proizvode. Prav tako bo posrednik v blagovnem prometu s kmetijskimi proizvodi, zastopala bo tuja podjetja, pospeševala uvajanje novih sort, zagotavljala skladiščne prostore, raziskovala tržišče in zagotavljala rezerve kmetijsko-živilskih proizvodov. Prodaja pod roko Po informacijah občinskega javnega pravobranilstva so v Subotici prodali od leta 1966 do 1972 privatnim osebam 349 družbenih stanovanj, od tega števila pa so samo štiri kupoprodajne pogodbe v celoti upoštevale vse zakonske obveznosti o prodajni ceni, višini udeležbe. odstotku ter roku odplačila. Niti eno od prodanih družbenih stanovanj za kredit ni bilo prodano z rokom odplačila do največ 15 let, kot predvideva zakon, temveč je znašal ta rok 20 pa celo 30 let. Le nekaj stanovanj so prodali za gotovino. Stanovanj tudi niso prodajali po veljavnih tržnih cenah, marveč mnogo ceneje. Nenehoma smo v nevarnosti ^ da se ustavni teksti razlagaj’ j,, pravno-formalno, kot da g[‘ predvsem za popravlja# tekstov samih, ne pa za neW kar bo jutri odločalo o nia1 sičem v našem družbenem žtv' Ijenju, kar terja in bo terjalo pt[ g obražanje marsičesa v tem živ' || Ijenju. Ta težnja oziroma »f ,’3 varnost nas navaja k razmišlja#1 o tem, kako kar se da hit*0 J obrniti razpravo v družbeno d6' javnost: kaj ukreniti, kaj P°" praviti v življenju samem, kak* H primerjati njegove izkušnje ustavnimi določili, kakor so z3-la pisane v osnutkih ipd. d '■ ‘ * - ■ Včasih se zdi, kakor da j ustava nekaj, kar je mogoče razdehti po razdelkih ali č1': teresih — kakor da bi delov*1* ljudi v organizacijah združene?'' dela zanimali samo družben0; ekonomski odnosi, učitelje f znanstvenike pa, denimo, sain0 HRVAŠKA te I Ji Zahtevajo popravek pokojnin Združenje upokojencev in invalidov dela na Hrvaškem zahteva povečanje pokojnin za 12 % od 1. julija letos dalje. Suša v skladu pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja, pravijo, ne bi smela biti razlog za zavrnitev zahteve upokojencev, da jim povečajo pokojnino, oziroma nadomestijo porast življenjskih stroškov. Ne sprejemajo namreč razlage, da sredstev primankuje ter da je treba čakati, da porav- najo svoje dolgove v skladu federacije tako republika kot delovne organizacije, ki so zaradi nelikvidnosti odklonile plačilo dodatka. Porast življenjskih stroškov je najbolj prizadel upokojence z nizkimi prejemki. Približno 96 % upokojencev na Hrvaškem prejema mesečno manj kot 2000 din, nekaj več kot polovica pa celo manj od 1000 din pokojnine. samoupravne interesne sM” nosti ipd. Gotovo je, da bo vs# do pokazal zanimanje za kak* ožje področje razmerij ali ^ ločil o njih, vendar pa moraf1 paziti, da ne bi njegovega z#' nimanja zoževali nasilno, od zf raj. Najbrž ne bo prehudo, če rt čem tudi tole: premalo je oPJ žiti organizirane zavzetosti 13 vse tisto, kar naj bi se hitro spre" menilo — spremenilo predvsem zaradi tega, ker nas je izkušaj* na to napotila, ker preprosto ac :: moremo ostati pri starem, 111 zato, ker je na temelju istih S kušenj tako zapisano v ustavn«1 .t osnutkih, ki ju imamo zdaj P1* 3 ložnost obravnavati in tudi pr# lagati, da se popravita, hp0, polnita ipd., nikakor pa ju ne S jemati kot dokument, ki bo šel mimo nas tako, kakor so šli1,0 kateri drugi družbeni # kumenti. - Ves denar si vzel iz banke? Boš kupil avto? - Ne, špecerijo za štirinajst dni! Spet uvoz pšenice? Po sporočilu zveznega zavoda za statistiko o letnem pridelku pšenice smo jo poželi na 1,696.000 ha ali na 13 % površine manj kot lani, skupaj smo je pridelali 4,703.000 ton ali 3 % manj, poprečen pridelek na ha pa je bil 27,7 metrskega stota, kar je za 2,5 % več kot lani. Gre za eno najslabših žetev zadnjih let: le težko bomo z njo krili vse potrebe. Če ne bomo omejili porabe, lahko pričakujemo tudi uvoz pšenice, vendar ne tolikšnega, da bi resneje vplival na našo menjavo s tujino in plačilno bilanco. Vendar pa smo lotos le dosegli rekord: na družbenih gospodarstvih je hektarski donos pšenice nad donosom do sedaj najboljše letine v letu 1971. 4 *( Pl G( m še de SINDIKATI OB DVEH POMEMBNIH STANOVANJSKIH ZAKONIH Novi stanovanjski odnosi Osnutek zakona o stanovanjskih razmerjih napredek v primeri s sedanjim zakonom, čeprav ne rešuje vseh nepravilnosti • V prehodnem obdobju zasebnim graditeljem več sape pri financiranju gradnje stanovanj : Sektor za ekonomsko in so- cialno politiko pri zvezi sindika-! tov Slovenije je organiziral posvetovanje z občinskimi sindi-kalnimi sveti o osnutku zakona r 0 stanovanjskih razmerjih in o 3 °snutku družbenega dogovora o i Upravljanju in gospodarjenju s li Sredstvi za kreditiranje graditve a stanovanj. V razpravi o osnutku zakona ^ 0 stanovanjskih razmerjih so i uienili, da pomeni osnutek napredek v primerjavi s sedanjim f Ekonom, ker v znatnejši meri - Preprečuje nekatere družbeno škodljive pojave in špekulacije v a! *vezi s preprodajo stanovanjske e\ Pravice, neupravičenim bogate-Ujem itd. Razumljivo je, da pod l’ Pritiskom velikega stanovanj-l3 skega primanjkljaja ni mogel ,r rešiti vseh nepravilnosti, ki izvidi rajo iz obstoječega stanja, vse-y I kakor pa bo moral z nekaterimi udločitvami poseči globlje v se sedanje odnose. i)1 Sindikati predlagajo, da bi ij' jUed drugim moral bodoči za-P' kon upoštevati obstoj samo-U’ Upravnih stanovanjskih skupil. Uosti in jim prepustiti več pri-;e. st°jnosti pri razdelavi posamez-bi uih določb tega zakona. Sindi-za kati menijo, da bi morali v no-ek ^em. zakonu postaviti družino o- kot osnovno enoto za določitev uiaksimiranega lastništva, in ne >(j. °bčana. Menili so tudi, da je ta icf Za!ron priložnost, da bi v sistem >{ll Pridobivanja družbenih stano-Vanj vnesli obvezen prispevek za sti Pridobitev stanovanjske pravice. 3jo ^a prispevek bi moral biti raz-gji učen, glede na vrednost stano-tP zgradil kolektiv tudi novo ^ je ^otlovnico in trafo postajo, s .0" ,.1Iner bodo zagotovljeni viri za V, 1 inja’;'toko čine proizvodno dejavnost. 3Vaa , r«: .eka) irad| nart 3 P3 i I I k\ l| I I > : , », Druga trim steza v Mariboru Minuli teden je dobil Maribor drugo trim stezo. Izgranja »telovadnice v naravi" je veljala nekaj več kot 15.000 dinarjev. Steza leži v Betnavskem gozdu ob močno naseljenem področju, tako da bo zagotovo dobro obiskana. Izgradnjo trim steze so omogočili občinski sindikalni svet Maribor, ki je finančno in strokovno sodeloval pri izgradnji, krajevna skupnost Jožica Flander ter delovna organizacija Agrokombinat. Trim stezo je predal svojemu namenu pred-sednik krajevne skupnosti Alojz Rat, o strokovnem pomenu »telovadnice v naravi" pa je spregovoril ob otvoritvi strokovni sodelavec občinskega sindikalnega sveta Maribor, Jože ‘Raišp. II. LUŠKE ŠPORTNE IGRE JUGOSLAVIJE LUKA KOPER Delavski svet Lesne industrije Litija ob tem predlaga, da bi s skupnimi močmi zgradili tu tudi plavalni bazen, saj bo za to na voljo večina potrebnih pogojev. Obenem delavci lesne industrije v Litiji predlagajo, da bi se kar najhitreje sestali vsi, ki se ukvarjajo s športom, rekreacijo delavcev, vzgojo mladine ter političnim in gospodarskim življenjem. Še prej pa naj bi posebna delovna skupina pripravila okvirni elaborat, v katerem bi bili podatki o lokaciji, idejni projekt za kopališče, potrebni energetski viri in seveda finansiranje tega objekta. Od 27. pa do 29. septembra so bile v Kopru II. luške športne igre Jugoslavije. Na ignih so sodelovali predstavniki osmih jugoslovanskih luk in sicer iz Vukovara, Pule, Beograda, Ploč, Bara, Splita, Reke in Kopra. Športniki so se pomerili v balinanju, malem nogometu, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, streljanju in šahu. Kljub slabemu vremenu, kije bilo konec septembra po vsej Sloveniji, so imeli športniki jugoslovanskih luk, ki so se zbrali v Kopru, izredno srečo. Že v petek, to je na dan glavnih tekmovanj, je na slovenski obali posijalo toplo jesensko sonce. Kljub temu je bilo sveže in s tem vremenski pogoji več kot primerni za naporna — čeprav rekreacijska — športna srečanja. Po slovesni otvoritvi na koprskem stadionu so se v petek ob pol desetih dopoldan pričela tekmovanja v balinanju, streljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in v kegljanju. V soboto so bila na sporedu finalna srečanja in seveda še tekmovanja v vlečenju vrvi in v šahu. Pod vodstvom Roberta Stropnika, predsednika komisije za šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu Koper in s pomočjo njegovih zvestih ter dolgoletnih sodelavcev, je celotno tekmovanje imenitno uspelo. Ob tem bi bilo prav povedati še to, da ima predsednik Stropnik vsako leto na svojih ramah precej takih in podobnih športnih prireditev in da zato v Kopru nekateri upravičeno predlagajo Roberta Stropnika za posebno nagrado, za posebno priznanje, kot enemu izmed najzaslužnejših občanov tega mesta. Skratka, tako nastopajoči kot številni gledalci so bili z organizacijo iger nadvse zadovoljni. Igrišča so bila v redu pripravljena, vzdušje na kegljišču v hotelu Galeb prijetno, pa čeprav je šlo vsem ne navsezadnje tudi za točke. In komu je uspelo zbrati na vseh športnih srečanjih največ teh „nesrečnih“ točk? Poglejmo najprej po panogah: Pri balinanju so imeli največ sreče oziroma so pokazali največ znanja Rečani. Slede tekmovalci Pule, Kopra, Vukovara, Splita in Ploč. Tudi v streljanju so se najbolj odrezali Rečani. Nastreljali so namreč kar 593 krogov in s tem pustili za seboj svoje kolege iz Kopra za celih 36 krogov. Na tretje mesto so se uvrstili Splitčani, na četrto predstavniki Bara, na peto Pule, medtem ko so na zadnjem, to je na osmem mestu pristali Beograjčani. V malem nogometu so bili najbolj spretni športniki Luke Koper. Slede predstavniki Splita, Vukovara, Ploč, Pule, Reke, Bara in Beograda. V namiznem tenisu so se spet najbolj izkazali Rečani. Zbrali so osem točk in s tem med osmimi ekipami zasedli prvo mesto. Na drugo mesto so se plasirali športniki Bara in na tretje Luke Koper. Na četrto mesto so se uvrstili predstavniki Pule, slede pa reprezentance Ploč, Splita, Vukovara in Beograda. V najbolj moški disciplini, to je v vlečenju vrvi, so zmagali oziroma bili najmočnejši Koprčani. Za petami so jim predstavniki Bara in Reke, medtem ko je imel najšibkejšo vrsto Vukovar, ki se je uvrstil šele na osmo mesto. Največ kegljev, to je 2683, so podrli športniki Reke. Koprčani so pristali na odličnem drugem mestu, Splitčani pa na tretjem. Za spremembo je Beograd zmagal v šahu. Na drugo mesto so se uvrstili šahisti Vukovara, na tretje pa Luke Koper. Kot je znano, so v skupni uvrstitvi zmagali Koprčani, saj so zbrali 43 točk. Slede: 2. Reka 39, 3. Split 27, 4. Bar 25, 5. Ploče 24, 6. Pula 23, 7. Vukovar 22 in 8. Beograd 13 točk. Prihodnje igre bo priredila Luka Split. Na teh igrah bodo organizatorji uvrstili v tekmovalni program še odbojko, rokomet in spretnostno vožnjo z viličarji. Na svidenje torej prihodnje leto na športnih terenih Splita! Ul. S^IRVIH ŠPORTNIH IGRAH DELAVCEV V PROMETU IH ZVEZAH LJUBU ANE iVastopil vsak drugi kolektiv * ^pi Podjetja za PTT promet Ljubljana zmagali v šahu in stre-J^ju z zračno puško, moštvo Sekcije za vleko Ljubljana med strel-J ’ekipa Cestnega podjetja, Ljubljana pa med nogometaši — Več spodbudno je, da se je že na prvih igrah predstavilo kar 420 i ^krtrovaicev iz 35 osnovnih sindikalnih organizacij prometa in »Ljubljani. zvez »bo organizaciji mestnega od-•l-^ Sindikata delavcev v pro- ' 1 in zvezah Ljubljana °n}etnih kolektivov Ijub- w rninulo soboto prve DŠI Četnih kolektivov Jakega območja. Kar 420 »l-^oikov iz 35 delovnih sindi-»i$viv organizacij je pomerilo m°oi v šahu, streljanju, %VCifjaniu 'n malem nogometu, na to, da so bile te de- lavske športne igre prirejene prvič v tej obliki in da je bil na njih zastopan, čeprav ne v vseh tekmovalnih disciplinah, vsak drugi kolektiv prometa in zvez v Ljubljani, lahko govorimo o več kot spodbudnem začetku, ki mu bodo v prihodnje nedvomno sledila še bolj množična in uspešna nadaljevanja. Med osmimi ekipami šahistov je bilo najspešnejše PTT podjetje, ki je nastopilo z dvema ekipama, ki sta zasedli prvo in tretjo mesto, medtem ko so drugo mesto osvojili železničarji s postaje Ljubljana Moste. Tudi najboljše strelce, nastopilo je pet ekip, so imeli v svojih vrstah predstavniki PTT podjetja, ki so tako pustili za seboj železničarje s postaje Moste in ekipo SAP Ljubljana. Zato pa so po najvišjem odličju med kegljači posegli tekmovalci Sekcije za vleko Ljubljana, torej železničarji. Drugo mesto v tej disciplini, ki je bila po poteku in rezultatih tudi najbolj dramatična in množična (14 ekip!), je pripadlo ekipi Javnih skladišč, tretje pa moštvu Viatorja. V malem nogometu, katerega tekme je sodil tudi mednarodni sodnik Vlado Tavzes, pa je med 8 ekipami zmagalo Cestno podjetje, drugi je bil SAP, tretji pa Prometni inštitut, ki deluje v sestavu Železniškega gospodarstva Ljubljana. Na prisrčni slovesnosti v Domu JLA v Ljubljani so najboljše ekipe prejele prehodne pokale, prva tri plaširana moštva spominske diplome, vse nastopajoče ekipe pa diplome o sodelovanju. _ -mG • IGRE STANOVANJSKIH PODJETIJ SLOVENIJE LOVORIKA SP DOM IZ LJUBLJANE V Mariboru so bile lil. športne igre stanovanjskih podjetij SRS pod pokroviteljstvom ObSS Maribor. Na tekmovanju je sodelovalo 16 delovnih organizacij v moški, ter 13 v ženski konkurenci. Največ uspeha so na tekmovanju imeli predstavniki in predstavnice iz SP DOM Ljubljane, ki so zbrali 36 točk v generalni uvrstitvi in zasluženo prejeli pokal pokrovitelja ObSS Maribor v trajno last. Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki gostitelja SP Maribor z 22 točkami, tretje mesto pa je osvojilo SP Novo mesto. Posamezni rezultati: Šah ekipno moški: 1. Dom Lj. 18,0, 2. Dominvest NM 15,5, 3. SP Maribor 14, 4. SP Fond Lj. 12,5, 5. Kom. pod. MS 10, 6. Biro Domž. 6,5. Ženske ekipno: L Dom Lj 8, 2. Maribor 7, 3. KSPMS 3. Namizni tenis moški: L Dom Lj, 2. Maribor, 3. Fond Lj, 4. Biro Domž. 5. do 6. KSP MS in Dominvest. Posamezno: L Vrhunec Dom Lj., 2. Rančigaj SP Kr., 3. Puhan KSPMS, itd. Ženske ekipno: L Dom Lj., 2. SP Maribor, 3. Sp Jesenice; ženske posamezno: 1. Podlesnik SP Maribor, 2. Alič Dom Lj., 3. Janežič Dom Lj. Kegljanje — moški: L Dom Lj. 232, 2. KSP MS 207, 3. Biro Domž. 198, 4. SP Ravne 187, 5. Fond 179, 6. SP NG 172. Posamezno: 1. Benčina Fond Lj. 421, 2. Marinček Biro Domž. 417, 3. Osebnik Maribor 380. Ženske ekipno: 1. SP Jesenice 159, 2. SP Kranj 141, 3. Dom Lj 134, 4. Dominvest 137, 4. SP Ravne 128. Posamezno: L Zupanič NM 186, 2. Kolmančič Ravne 176, 3. Vaupotič Jes. 174. Streljanje moški ekipno: L Maribor 412, 2. Kranj 410, 3. Dom Lj 399, 4. Dominvest 382, 5. Fond Lj 373, 6. SP Piran 347. Posamezno: 1. Poč kar Maribor 153, 2. Podgornik Piran 148, 3. Božič Ravne 148. Ženske ekipno: L Maribor 378, 2. Ravne 359, 3. Dom Lj. 340, 4. Fond Lj. 339, 5. SP NG 329, 6. KSP MS 270. Posamezno: 2. Smrekar MS 153, 2. Kolmančič Ravne 140, 3. LautNG 136. Odbojka moški: L Dominvest, 2. KSP M. Sobota, 3. Biro Domžale, 4. SP Maribor, 5. Dom Lj, 6. Fond Lj. Mali nogomet: L Dom Lj., 2. KSP Lenart, 3. KSPMS, 4. Fond Lj, 5. SP Maribor. Skupna uvrstitev: L Dom Lj. 36, 2. SP Maribor 22, 3. SP Novo mesto 11, 4. KSP M. Sobota 10, 5. SP Jesenice 7, 6. do 7. Fond Lj. in SP Kranj po 6 točk. Organizator IV. športnih iger stanovanjskih podjetij SRS bo SP Kranj. J. R. POJEM ŠIROKE IZBIRE. SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA “Podpisana nujno in lepo prosim, da sprejmete moja dva otroka v podaljšano šolsko bivanje. Janezek hodi v četrti, Matjažek pa v drugi razred. Sedaj sta otroka sama doma. Jaz hodim v službo in sem samohranilka. Oče mojih otrok mi nič ne plačuje. Jaz pa zaslužim 140.000 starih dinarjev. Kadar me ni doma, se otroka potikata okrog. Njun dom je največ časa dvorišče in ulica. Vedno se bojim, da bi se kaj zgodilo. Sicer pa sami veste, da v šoli nista dobra učenca. Naredila sem le tri razrede osnovne šole. Za svoja otroka pa nočem, razumete, nočem, da bi živela tako življenje, kot jaz. Preveč sem prestala v življenju. Prosim še enkrat, da jih sprejmete, saj sta moja dva ravno taka, kot tisti, ki so že v varstvu. Drugače res ne vem, kaj naj naredim ...“ Take in podobne prošnje prihajajo na šole širom po Sloveniji. Prošnje, ki niso samo prošnje, ampak tudi pozivi in obtožbe tistim, ki bi morali poskrbeti za vse, ki so varstva potrebni ali vsaj za vse enako. Res smo storili že veliko in šolsko podaljšano bivanje imamo že po večini šol. Stiska s prostori pa omejuje v največ primerih to varstvo le na prve razrede. Kaj pa ostali? Kako je s prostori in drugimi težavami podaljšanega bivanja učencev na štirih ljubljanskih šolah, smo zapisali že v prejšnji številki. Za danes pa smo skušali dobiti mnenje staršev otrok, ki hodijo na te šole. Tistih, ki otroke imajo v varstvu in tistih, ki bi to želeli oziroma, katerih otroci bi tako varstvo nujno potrebovali. Starše, s katerimi smo se pogovarjali, so pomagali izbrati socialni delavci na teh šolah. Upamo, da to niso poprečja, ampak da so nam socialni delavci izbrali največ le kritične primere. slabše. Ce ju ne bodo zopet sprejeli v varstvo, za kar pravijo, da nimajo prostora, bo pač tako ostalo. Fanta pa morda, morda, bosta le sama spoznala, da se morata učiti." NE LJUBI SE MI Nino, ki hodi v prvi razred, Tatjana obiskuje šesti in štiriletna Mojca Galič, stanujejo z materjo in očimom Jusufom v na črno zgrajeni hišici ob Cesti na Brdo. Silva je strežnica v porodnišnici in dela zaradi otrok samo dopoldne, Jusuf pa v Ljubljanskih opekarnah samo ponoči. „Najraje bi videla, da bi bili otroci samo doma,“ je začela mati Silva. „Za Tatjano šolsko varstvo ni bilo potrebno, saj je vseskozi dobra učenka. Nino pa, ta je bolj divji in se je prve dni pošteno upiral hoditi v šolo. Prav zato sem ga dala v varstvo. Tako se vsaj v varstvu nauči vsega, kar se mora. Doma mu gre vse drugo po glavi. Samo kakšno orodje bi vrtel po rokah in pa kavboja bi se šel. Sicer pa mu pri domačih nalogah tako ali tako ne morem pomagati. Saj veste, tista matematika. In tudi druge stvari sem že pozabila. Če pa sem čisto odkrita, se mi po osmih urah napornega dela, ko sem v službi vsa živčna, niti ne ljubi ukvarjati z domačimi nalogami otrok.“ )rJaz moram biti zaradi otrok vsako dopoldne doma,“ je povzel Jusuf. „Lahko bi šel med tem časom kam delat in bi lahko tudi zaslužil kaj več.“ KADAR SEM V SLUŽBI, NE SMEM MISLITI NANJ Mandičev Dušan hodi v tretji razred šole Borisa Kidriča v Savskem naselju. Njegova mati Marjana je delavka v tovarni dekorativnih tkanin. „V službi sem uredila tako,“ STARŠI TRKAJO NA ZAVEST DRUŽBE... V razgovorih z materami otrok pa se je prvotni namen, da bi ocenjevale vlogo varstva oziroma podaljšanega bivanja svojih otrok, v največ primerih spremenil v pripovedovanje žalostnih življenjskih zgodb, v katerih pa ima ravno varstvo njihovih otrok glavno vlogo. VSE GRE NAVZDOL V kletni sobi napol dograjene hiše ob Cesti Dolomitskega odreda sem našel Francko Žu-nič, ki se je pravkar odpravljala z doma. „V šolo grem. Dobila sem račun za kosila, ki ga moja dva sinova, Jožko in Zlatko, dobivata v šoli. Ne vem, kako to. Prejšnja leta nisem plačevala, saj zaslužim le 1.400 dinarjev na mesec. Ne morem plačevati. Sama sem že več let.“ Franckina otroka hodita v peti razred šole na Vrhovcih. Račun s polno ceno kosila je prav gotovo pomota, ki se bo hitro rešila. Saj pri njenih dohodkih bi bil to že kar precejšen znesek. Huje za Francko je prav gotovo to, da njena fanta nista več v varstvu. „Vsa prejšnja leta sta bila v šolskem varstvu. Čeprav so bili tam na tesnem, sem bila vsaj brez skrbi. Sedaj pa . . . Tudi delati ne morem več tako zbrano. Kar naprej moram misliti nanju. Kadar sta v šoli popoldne, se vse dopoldne potikata okrog in že večkrat sem slišala v šoli, da prihajata brez domačih nalog. Tudi učita se čedalje je pripovedovala Marjana, „da delam dopoldne, razen enkrat na teden moram delati ponoči. Sama sem in moj Dušan je bil do sedaj in je še vedno v podalj šanem bivanju. Je že kar resen in priden fant, tudi v šoli se dobro uči. Priznam pa, da me resno skrbi, kako bo drugo leto, ko zanj varstva ne bo več. Pa raje ne mislim na to. Če bi med delom razmišljala o tem, kaj vse se lahko Dušanu zgodi, prav gotovo ne bi mogla zbrano delati. Predvsem pa, in to se mi zdi glavno, ne bi prav nič spremenila." NEKATERI IMAJO MOŽNOST „Našo Ireno smo po enem tednu varstva vzeli raje do- mov," je pripovedovala Mirjam Porenta. „Veste, imamo smolo, ker je naša hči zelo rahlega zdravja. Prve dni, saj veste, otroci skačejo, se segrejejo, so na prepihu in bolezen je tu. Drugače bi težko ocenjevala varstvo, ker je en teden pač premalo. Sem pa od drugih mater slišala, da vse niso najbolj zadotaljne. In tudi naša Irena je skoraj vsak dan prišla domov vsa umazana. Veste, tudi s črnilom se oblivajo. Sedaj je doma in kadar sva z možem v službi, jo pazi nekdo od najinih staršev. Brez varstva res ne more biti, saj si tak otrok sam ne zna razporediti časa." BATINE NE POMAGAJO Erika Divjak je samohranilka in njena Daija hodi v drugi razred, Jožko pa v sedmega na šolo Ledina. „V službi sem pri Kuverti in so mi omogočili le dopoldansko delo. Jožko je v varstvu od drugega polletja petega razreda. Takrat mi je prinesel tri slabe ocene. Batine sicer pomagajo, dokler niso prepogoste. Potem sem ga dala v varstvo. In resje drugo polletje popravil vse slabe ocene. Ker imam nizek osebni dohodek, plačam varstvo le po 3,5 dinarja za vsakega, malico in kosilo pa imata zastonj. Čeprav sta otroka s hrano v šoli zelo zadovoljna, saj nista izbirčna, sta vseeno ob štirih popoldne, ko prideta domov, lačna kot volkova. In seveda takrat normalno kosimo vsi." BREZ VARSTVA NE BI ŠLO „Imamo tri otroke, Francija, Aleša in Heleno. Vsi hodijo na šolo Ledina. Varstvo za njih pravzaprav ni nujno potrebno," je pripovedovala Marija Rom-šak, „saj sem jaz stalno doma, pa mož tudi, ker je invalidski upokojenec. Vseeno smo se odločili, da damo Aleša, ki hodi v četrti razred, v varstvo. Kar naenkrat se ni hotel več učiti, ni več delal domačih nalog in kar naprej sem dobivala obvestila, da v šoli ne dela. Veliko predmetov je v četrtem razredu že takih, pri katerih mu jaz ne morem pomagati. In sedaj, ko je v varstvu, varstvo je po moje vse pohvale vredno, se je že znatno popravil. Tudi Franci je bil lani v varstvu in to predvse111 zato, ker je bil šest tednov'^ bolnišnici in razreda brez P° moči tovarišice prav gotovo f* bi izdelal. No, otroci sicer pr3 ^ vijo, da so tovarišice v varst''1'31} stroge, ampak veste, jaz mislil11:U1 da morajo biti, saj bi jih sicef11|( mladi divjaki odnesli iz razred311 Jaz vem, saj imam tri doma,P* r3 še te komaj krotim." PRIHODNJIČ OTROCI Mnenja staršev o podalj^3* nem šolskem varstvu so si 13 e' zumljivo različna. Kakor je f^n6' ličen njihov položaj v družbi v ali kakor lahko mirno rečeni0:r0s njihovo mesto na socialni lestvln^ ci naše družbe. .. Podaljšano bivanje šolsk1* otrok prav gotovo še ni orga13 zirano idealno in pa predvse1! § ne za vse. Še zelo daleč smo0! V( nej SVo ta tega. Komur je to varstvo edi^ izhod, je z njim nadvse zado^ ^ Ijen. Tisti pa, ki ima na ta ■ oni način druge možnosti, V ta prav gotovo našel številne naprtil družbi, to je, pHtU; pake in pomanjkljivosti, bo vsem. Tudi sebi? ! V prihodnji številki 'jt bomo skušali, seveda, če u bo uspelo, zapisati prip°v otrok o šolskem varstvu. Pf3 N * /ih zaprav pa so ravno oni tisti,^ »Ost katerih v teh sestavkih naj 80V°,im0' Teka in fojff*1!' A.AGN11 jiGlasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, glavni in JTTTTV, - -.-j-, j-.., i urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telelon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni ^ U* * 37 • V L-lubljani’ **• NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39,00 din — in letna 78,00 o Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP .Ljudska pravica«, Ljubljana