f«UJ» HO1 OWONI PtTBBLJCfTA ITALIANA 8. A-. O0WCMHHIONAMA ESCLUSIVA per 1* ptrbUieiU d! Ujm: DNIONE FtTBBUCRA ITAJLIANA S. MILANO. Težki obrambni boji na Siciliji Italijanski motorni čolni so odbili ofenzivne akcije prati konvojem Važni sklepi vlade Vrhovno j>m Hjn'Ktv0. Vojno poročilo številka 1161: Na Siciliji m> obrambne tete Se nadaij. ▼ hudih borbah zaradi ponovnih silovitih napadov sov ra/.n'ka. V vzhodnih vodah ;vtoka so italijanski motorni čolnj (Klbili ofenzivne akcije »»na- kih sovražnih enot proti našim konvojem. Letalski napadi na nekatere kraje Lazi* in Campanie so povzročili lahke izjrube. Naši lovci so v spopadu z oddelkom, ki je letel nad Neapljem, sestrelili eno dvo- motorno letalo. General A m b r o s i a. Ponovno zavrnjeni sovjetski napadi pri Orlu Sovražni pritisk ob Ladoškem jezeru popušča — I0.1 tonski parnik na Atlantiku potopljen« dva nadaljnja poškodovana Novi udarci sovražnemu brodovju Berlin, 31. jul. s. Nemški bombniki za dolgre polete so potopili v zadnjih 36 urah na Atlantiku 6 trgovinskih ladij sovražnika z nad 50.000 tonami. Po poročilu mednarodne obveščevalne agencije je bilo nadalje poškodovanih tudi 5 prevoznih ladij s skupno 36 000 tonami. Podmornica sestrelila ameriški zrakoplov Buenos Aires. 21. jul. s. Ameriško mornari-ko ministrstvo poroča, da je bil na morju izdubljen nedavno zrakoplov »K 74«. Zrakoplov je hotel napasti sovražno podmornico, ki je plula na površini, toda streli s topov podmornice so ga zadeli in moral je pristati, nakar se je potopil. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jul. s. Vrhovno povelj" ištvo nemške vojske je Gb-javilo danes naslednje poročilo: Na bojnem področju pri Orlu so bili zopet zavrnjeni silnj napadi sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov. Južno od Ladcskega jezera je napadalno delovanje sovražnika še bolj popustilo. Ponovni krajevno omejeni napadi boljše vi kov s podporo oklopnih voz jn bojnih letalcev so bil: krvavo odbiti. Nemške pomorske oborožene sile so ponovno obstreljevale sovražne postojanke ob reki Mius in poškodovale s topniškim za-derrkom oklopni vlak V Finskem z.alivu so nemške laStke pomorske »ile potopile lahko sovjetsko bojno enoto. Na Siciliji so nemške čete v srednjem odseku obnumbne fronte zavrnile sovražnikove poskuse za prodor z rzjruhami za nasprotnika. Pred južno obalo otoka je bila s težko bombo zadeta 8000 tonska prevozna ladja tako hndo, da so lahko računa z njenim u niče njem. Na Atlantika so letala potopila 10.000-tonsko trgovsko ladjo, dve nadaljnji veliki ladji pa sta bili hudo nadeti. Oddelki sovražnih bombnikov so včeraj podnevi napadli Helgoland in nekatere kraje aa sevemonemškem obalnem ozemlju, med njimi Klel, preteklo noč pa so ponovno izvedli hud teroristični napad na Hamburg-, ki je povzročil nadaljnja razdejanja v mesta. Prebivalstvo je Imelo hude Izgube. Protiletalska obramba Je sestrelila 54 sovražnih letal. Nemška bojna letala so metala v noči na SO julija bombe na cilje v južni Angliji Otmlne zaščitne enote vojne mornarice so potopile preteklo noč en angleški brzi ooin. Berlin. 30. jul s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava: V prvih jutranjih urah so nemške obalne edinice potopile severno od Terschelinga angleški torpedni čoln. ki je pripadal skupini torpednih čolnov. Iz kratke borbe so se vse nemške edinice vrnile v svoja oporišča. Berlin, 30. jul. s. Jata lovcev Molders pod poveljništvom podpolkovnika Nord-manna. odlikovanega s hrastovim listom viteškega križa reda železnega križa, je sestrelila te dni na vzhodni fronti 6.000. letalo. Došle] je bilo izločenih iz borbe že nad 7000 sovjetskih tankov Berlin. 31. jul. s. Po vesteh, ki so snoči prišle z vzhodne fronte, se naglasa, da so me tako na odseku kubanskega predmostja kakor Miusa, srednjega Donca in Bjelgo-roda zopet razvnele borbe zaradi nemške reakcije. Glavne točke sedanje poletne bitke so Se vedno okrog Orla. kjer skuša sovražnik ojačujoč izčrpane skupine tankov in pehote, za vsako ceno doseči odločilni uspeh. Spričo trdnega odpora branilcev se boljseviški napori končujejo v krvavih izgubah in hekatombah tankov. Od 106 včeraj izgubljenih tankov so Sovjeti izgubili 99 tankov na bojišču pred Orlom. V celoti je nemška obramba od 5. Julija do včera-izločila iz borbe nad 7000 sovjetskih tankov. Glede borb, ki so v teku okrog Orla, se omenja silovit napad Sovjetov na ozkJ. fronti s podporo štirih motoriziranih brigad, Id so razpolagala z 200 tanki. Navzlic silovitosti napadalnega sunka, ki se je včeraj ponavljal, so biil boljše viki odbiti z znatnimi izgubami. Nekaj skupin sovražnih motoriziranih elementov, ki so vdrle v nemške črte, je bilo nato uničentfc s takojšnjo intervencijo nemških rezervnih čet. Obrambni zid na jugovzhodu Evrope Bukarešta, 30. jul. s. Evropski jugovzhod je kar najbolj odločen in trden, piše »Viacac v Lanku o položaju na Balkanu. Stalno dovajanje ojačenja je pretvorilo balkanski polotok v velik obrambni branik, kjer so ob strani čet Osi pripravljene tudi edinice zavezniških držav vsega področja. Bolgrarska vojska je dosegla visoko stopnjo pripravljenosti in tudi albanske sile so razvile svojo vojaško učinkovitost. Razen te človeške bariere obstoja se bari era utrdb in varnostnih sistemov, katere je nedavno inapieiral nemški general Jacob ter ugotovil, da so primerni za nalogo, katero naj opravijo. Za primer resnih dogodkov so bili izdani tudi previdnostni ukrepi v zaledju. Lahko torej zaupamo v obrambni zid evropskega jugovzhoda, kajti pripravljen je na sleherno možnost. Odhod Majskega iz Londona znova razkriva „tesno" sodelovanje Moskve Balel. 30 jul. s. Neki dopis listu »Basler Nachnchten« iz Londona opozarja na odstranitev Majskega iz angleške prestolnice ki je zadela in užalostila politične kroge angleške prepoln i ce in zlasti one. ki so blizu vlade, kajti Majski je bil precej popularen po 10-letnem bivanju v Londonu ter je bil v posebno prisrčnih odnosih z Edenom. Zato ie razumljivo, da ie njegov odhod povzročil neugodje, ker se ne more pozabiti da je zvezništvo iz lete 1942 med Anglijo in Rusiio v veliki večini pripisati njemu ter predstavi" t^korekoč kronanje njegove kariere. Značilen je glede tega neki uvodnik »Timesa«. ki zatrjuje, da bi morali Anglija in Rusija strogo razlikovati svoje interesne sfere. Toda Rusija, dodaja »Times«, se ne posvetuje v ničemer z zavezniki, tako da Anglija ni svobodna v svoiih odločitvah, dočim Rusija dela. kakor ji je drago. >Times* zaključuje, da zaradi tega ni pristnega sodelovanja. Dopisali hal« »Basler Nactaichten« rja zaklju- čuje, da gre za svarilo »Timesa«. ki je znano blizu vlade. Moskvi, da bi se prepr^ čila nevarnost novih sporov med obema državama. Silovita etep*>xi}a ▼ Buenos Aires, 30. jul. ft. Is San Franc isca se doznava, da je nastal« slovita eksplozij« v nekem skladišču dinamita v Aironu Moun-tainu v Kaliforniji. Eksplozija je povzročile silovite požare. Z današnjim dnem je militarizirano vse osebje prometnih ustanov ter poštne, telefonske in radijske službe Na J Tokio, 30. jul. 8. Novo bogato žilo kroma so odkrili t okrožju Ssraban*. Po poročilih radarski dražbi mm0m v ~~ ' nov* žila povprečno Ukl % Rim, 30. jul. s. Uradni list objavlja naslednji ministrski dekret z dne 30. julija 1943, ki stopa v veljavo z današnjim dnem: ČL 1. Med sedanjim vojnim stanjem je osebje državnih železnic ter pošte m telegrafa militarizirano v smislu člena 2. Kr. dekreta z dne 30. marca 1943 št. 123. Za izenačenje čina z vojaškimi čini tega osebja veljajo obrazci v Kr. dekretu z dne 20. marca 1941 št. 401. in v razgiasih dne 4. in 16. junija 1943 o militarizaciji železniškega, telegrafskega, brzojavnega in telefonskega osebja na otokih Siciliji in Sardiniji. prvo dejanje akcije, ki bo dovršena šele tedaj, ko bodo lahko, defTHrsE pted adečo trdnjavo v Delhi. ce v trgovini skupni prispevek 14.80' c itd. Za vpoklicane nameščen ce (uradnike in delavce), katerim se družinske doklade izplačujejo neposredno iz pckrajinsluh ustanov za socialno skrbstvo, se ne zahteva nobeno novo vplačilo od delodajalcev, razen tistega, kar je bilo zgoraj omenjeno glede plačevanja prispevkov. Nasprotno pa morajo delodajalci za vpoklicane nameščence (uradnike in delavce), katerim izplačujejo normalne družinske doklade delodajalci sami, predložit; Zavodu za socialno skrbstvo seznam plačil izvršenih na ta naslov, in obenem poslati imenski seznam vpoklicanih nameščencev, ki mora bjti napisan na posebnih formularjih, ki so na razpolage pri pokrajinskih usianovah za socialno skrbstvo. O priliki predložitve novih for-mularjev morajo prizadete tvrike in podjetja upoštevati prispevke, ki jih morajo vplačati za dobo do 1. novembra 1942 nazaj do 30. septembra 1943. da s tem omogočijo vpisan je v dobro dodatnih doki a. 1 za naznačeno dobo v kerist posameznih vpe-klcancev. Vpoklic pod erežje Rim, 30. jul. s. Agencija Štefani objavlja: Z ukrepi, ki so jih predlagali vojni, mornariški in letalski minister, so bili bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tvorni-ški zaupniki in skvadristi, pripadajoči organizacijam razpuščene PNF, poklicani pod orožje. Razpust fašističnih organizacij v Franci]! Parh, 30. jul. s. Spremembo italijanskega političnega sestava po odločitvi ministrskega sveta so doznali Italijani v Franciji v duhu popolne discipline. Povsod So manifestirali svojo gorečo privrženost materi domovini ter svoje navdušenje in vdano ljubezen do vladarja. V Parizu je bil fašij razpu^čen ob navzočnosti zastopnika italijanske vlade, medtem ko so podporne in športne organizacije prešle v odvisnost Kr. konzulata. Prav tako se je zgodilo v drugih francoskih mestih, kjer obstoje italijanski konzulati. Fašistične organizacije so bile razpuščene in \sa oblast je bila izročena Kr. konzulatom Prenos je potekel povsod v popolnem redu in disciplinirano v skladu z resnostjo uro, ki jo preživlja domovina. Italijani v Franciji tvorijo sedaj enoten blok. Vse razlike v tendencah in vsa nasprotja so izginila in prepustila mesto čustvu za usodo domovine, katero predstavlja plemeniti lik vladarja, ored katerim se vsi brez razlike poklanjajo v globokem spoštovanju. Kazni za kršenje vladnih odredb Bologna, 30. jul. s. Vojaško sodišče v Bologni je obsodilo delavca Antonia Caz-zolo iz Bologne na 3 leta ječe zaradi zločina po odredbi z dne 26. julija 1943 po-veljništva teritorialne obrambe, ki prepoveduje zbiranje več ko treh oseb ter sprevode in zborovanja in druge podobne manifestacije na javnih prostorih. Firenze, 30. juL s Teritorialno vojaško sodišče v Firenzi je izreklo prvo sodbo po zadnji spremembi, ko je obsodilo Alfreda Simoa-cinija iz Ankone, upokojenega železničarja in sedaj postrešeka, ki je bil obtožen, da je prekršil uredbo vojaške oblasti, čl. 93 kazenskega vojnega vojaškega zakonika, ker je pretekli torek razširjal vznemirljive vesti v nasprotju z javnim redom. Simoncini je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Inozemski odmevi Budimpešta, 30. jul. a Madžarski listi 3» naprej posvečajo mnogo prostora novemu položaju v Italiji. * Pester LJoyd< piSe, da je maršal Badoglio naletel na odobravanje vsega itlijamskega ljudstva in da je p«»lož ij v Italiji zdaj normalen. Maršal Badoglio je prevzel oblast v kritičnem trenutku, toda je hraber vojak in bo izpolnil zapoved, ki mu jo je zaupal Nj. VeL Kralj za blagor države. Kar se tiče Madžarske, nada'juje list, so bili njeni odlični odnosi z Italijo vedno neovisni od notranjega režinia ▼ državi. Zaradi tega so ti odnosi trajni in ne morejo utrpeti nobenega pretresa. V ostalem je madžarski tisk. naglasajoč v tukajšnjih političnih krogih, od pi-vegtu dne po umiku Mussolinija. izrazil svoja nespremenljivo prijateljstvo cU> prijateljskega italijanskega naroda. Pariz. 30. jul. s. V lfctu »Ocuvre« piše M.ir-cel Deat v uvodniku o Italij in Evmpi. Pravi, da še ni mogoče soditi o pomenu italijansko notranje polit'čne krize, toda gotovo je, da bo Italija ostala zvesta evropski stvari. Ponosno italijansko zadržanje je hudo razoč.tr.inie za Angleže in Američane, ki so upali v lahko zmago. Pre\zem oblasti po mar^Uu Badogliu je stori! čudež, ki se je zgtxiil v preteklosti ko nekajkrat v francoski zgodovini s svetim odirt-stvom naroda v najhujših trenutkih. Y*a Italija se je strnila okrog vladarja ter nudi hraber odpor vsem poskusom pritiska in ustrahovanju s strani sovražnika. Bukarešta. 30. jul. s. >Cuvontul objavlja naslednji dopis: Marsul Badoslio, novi šef italijanske vlade, je dobro poznan v Rumuniji, kjer se je mudil kot izredni odposlanec takoj po prejšnji vojni. Leta 1921 je obiskal Romunijo in je bil tudi v Galaciju. kjer je bil navdušeno sprejet in kjer mu je bilo podeljeno častno meščanstvo. Ob svojem obisku je Badoglio izročil mestu Galaciju italijanski vojni križ. katerega je Kralj Viktor Emauel podelil mestu zaradi poguma, s katerim se je opiralo 'iolj.ševi^iranim ruskim arm idam. Globoko zanimanje na Hrvatskem Zagreb, 30. jul. s. Itaibjnnska politična sprememba, ki se je pokazala v Bgodovfc*-skih dogodkih zadnjih dni. je se naprej predmet najsilnejsega zanimanj i v tukajšnjih političnih kix>gih. Tisk £e naprej posveča tem dogodkom cele stolpce porooH na prvih straneh s slikami Kralja in Ce-sarja ter maršala Badoglia. Glede manifestacij v vsej Italiji se ugotavlja, da so izraz hvaležnosti naroda Sav< jski nisi in oboroženim silam ter pristen izraz najčistejših patrioti čnih čustev. Finski odmevi Helsinki, 30. jui. s. Finski listi se ša vedno bavi jo z živim zanimanjem z italijanskimi dogodki, naglašujoč zlasti, da jo vse prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem proglase Vladarja in maršal« Badoglia. Pripominja se, da ni bilo revolucije ne državnega udara, temveč gre samo, kakor zatrjuje finski tisk, za ustavno ki izo^ ki je bila ustavno rešena. V Aziji Šanghaj, 30. jul. &. Listi navajajo proglasa Nj. Vel. Kralja in Cesarja in maršala Badc*-glie in poudarjajo v zvezi s tem, da predstavlja sprememba v Italiji zgodovinski dogodek. Ta sprememba, pripominjajo listi, je predvsem notranje gibanje, ki noče oslabiti, temveč povezati vse sile naroda pod viso-kim vodstvom vladarja. Razen tega bo odstranitev notranjih nasprotij okrepila narod. Listi objavljajo tudi življenjepise maršala Badoglie in novih ministrov ter poudarjajo, d« so bili pozvani k sodelovanju mo/je. katerih strokovne sposobnosti so prav dobro znane v Italiji in v inozemstvu. Veliki uspehi japonskega letalstva Nanking, 30. jul. s. Med tednom so bile obširne operacije letalskih edinic japonske vojske na Kitajskem proti sovražnim opo. riščem. To so bile najbolj vidne japonske operacije. Običajni tedenski pregled, ki ga objavlja glavni stan japonskega ekspe-dicijskega zbora na Kitajskem, posveča pooebno pozornost dnevnim napadom na dolge razdalje. Pregled kaže, da so japonske letalske edinice od pričetka sedanje le- talske ofenzive likvidirale 35 sovražnih le«, tal, med njimi mnogo lovcev >P-40«, nenadni napadi na važna sovražna oporišča Hengijang, Ligling, Kihkijang, Paoking, Kinov in Kvajling so imeli velik uspeh* Uničene so bile važne sovražne vojaške prometne zveze in nekaj letališč. Poročila pravijo, da kopne sile japonske vojske tesno sodelujejo z letalskimi edinicami v očiščevalnih operacijah v raznih krajih. Portugalski list ostro obsoja napad na Rim Ltebona, 31. jul. s. List >Korreio do Min-ho«, ki izhuja v mestu Bragi, največjem katoliškem središču RortugaLske piše: Nt 5e zabrisano v omikanem svetu vznemirjenje, ki ga je povzročilo bombarc^ranje Rima. Ameriško letalstvo je napadlo večno mesto in uničilo umetniške ter verske relikvije, zažgalo sveta oblačila- porušilo častitljive grobove, zadelo moralne in duhovne sile, ki vodijo še sodobni svet sredi ma-terijalistiene nezdravosti. V nobenem teh primerov m mogoče ruševin popraviti. Nove rane so bile zadane slavnemu telesu Rima, Id vzdržuje v svoji vzvišeni večnosti ustvarjalni plamen latinskega duha. Vse, kar je plemenitega tn nepokvarljtvega T našem življenju, se simbolizira v Rimu* preteklost in bodočnost Evrope živita v Rimu in zaradi tega ne more noben razlog zmanjšati bolečine spričo dejstva, da je bil Rim bombardiran in žaljen v bogastvu T-n spominih tisočletij. Po omenitvi, da Aten<3 in Kairo nista bila napadena, dodaja list, da je res. da v Rimu niso samo umetnižlci s pomenila, toda Rim je podoba krščanstva in goreča baklja latinstva. Raniti Rim znaci oskruniti vse, kar je najvišjega na zen>» 1 ji r Vero, umetnost in zgodovino. » Hudi spori v Rooseveltovi Buenos Atres, 30. jul. s. Iz \Vashingtona se doznava, da je nastal spor med najvišjimi voditelji Rooseveitove demokratične stranke in tudi med člani vlade, kakor kaže spopad med Wallacejem in Jonesom. Wallace noče spoštovati tradicionalne vloge, ki pripada podpredsedniku republike ter je onemogočil svoje ponovno izvolitev. Mislijo, da bo moral Roose-vek pred ostrim spopadom z republikanskim nasprotnikom izvesti borbo s člani v svoji lastni stranki, če bi hotel biti zopet izvoljen prihodnje loto. Mpfc Arabcev proti nadaljnjemu Ankara, 30. jul. s. List »Al Misri« poziva vse arabske narode, naj narede gospo-darsko-finančni blok, s katerim bo mogoče postopoma odpraviti tuji gospodarski vpliv na Srednjem vzhodu, Akcijo naj bi pričele vse banke no skupnem načrtu. ♦eto« Slov. ........ Stran 2 Zgodovinski dogodki pred 29 leti že dva dni po avstreogrski vojni napovedi Srbiji je sledila splošna mobilizacija in balkanski konflikt se jc spremenil v evrapsko vojno aSrOVENSKI NARODc, ***** 31. ftma 1W* Ljubljana. 31. julija. V sredo smo opozorili na 29 obletnico napovedi vojne po Avstro-Ogrski Srbiji, ker ni izpolnili zahtev ultimata v zve/i s sarajevskim atentatom. Ljubljančani, ki so se merali tistega dne odzvati pozuu delne mobilizacije, še niso slutili, kako črni oblaki so *e zbrali nad Evropo in vsi so. kiknr mnr.nokjc draejc. upali, da bo še v zadnjem trenutku preprečen večji ob-croženi spor Vlnoe in stališča pa so bila že opredeljena Začetek vsecvnvpskcca in kasneje svetovnega konflikta ie bi že :zkaljen. V nekaj dneh so s!cd;le vr.jne napovedi >e drugih držav. Fvrrrpa je bila notei»njcna v vrtinec kakor ce«tn- prnh v nevihti ("'c noč so sc ljudje zavede!*, da so na nrarru nam*odncjMh časov, čeprav «*c bili le redki, ki so /c domnevali, kaj bodo prinesli. »Slovenski nnrr.d* ie r> nadaljnjem razvoju politične krize m ra/*:ritv; vojne tudi na Rusijo in Nemčijo poročal takole: 30. julija 1914 Vojna se je začela. Srbi so včeraj ob 130 minut pognali most med Zemunom :n Bel2rako pomagati z vsemi svojimi voj-n:mi silami in sklepati mir samo v vojnem sporazumiicnju. C^len prvi stopi tudi v veljavo, čc bi Rusija podpirala državo, ki bi napadla Nemčijo ali Avstro-Ogrsko bodisi v obliki aktivne kooperacije, bodisi z vojaškimi odredbami, ki Ogrožajo napadeno državo. Se istega dne cb 3. popoldne — bil je petek — je bil na ljubljanski no*ti nabit razglas o splošni mobilizaciji. Zbudil jc ogromno senzacijo. »Narodov« komentator je v poročilu, ki ie bilo objavljeno naslednjega dne. pripomnil: Fouličn; modrijani so, po*teno pripomogli, da je postalo oh;:neno. ie stopila za njim. Tedaj je pa Janezek doslovno navalil na njo, jo odvlekel in se sramotno snoprijel z njo. In kdo ve zakaj — diktatorsko ji Je zabrani! dostop v senik. Pri tem ruvanju si je Hanka raztrgala krilo. Zbežala 1e lz senika in se malone zaletela v svojo mater in blagajnika Pavla. Mihajlovega tovariša. Mihajlo — to je namreč najboljši Človek na svetu, vsaj za Hanko — a Pavle, blagajnik v tovarni, je Študiral skupaj z njim. Mati se je zelo ie-alla. Pavle tudi, oba sta godrnjala in mati jo je poslala takoj domov, k punčkam In njihovim oblekcam. Hanka je bila užaljena. Kakor da bi se ie igrala a punčkami! To not se ie skoraj objokana odpeljala z ©toc!?* 1 Toda to Se nI bilo vse. Pavle je povedal Mihajlu. Pravkar je bila dobila pismo od Mihajla: Ali je res, da je bila z Janezkom na otočku? Kaj zdaj? K sreči pozna Hanka dobro zdravilo za ranjeno dušo. K očetu pojde. Sedel je v svoji delovni sobi za mizo, ko se je stisnila k njemu: »Očka!« Očka ni odgovoril. »Očka, čuj, jaz vem. kaj čitaš. Toda zakaj si poslal brata v rx*iružriico?« Očka se zdrzne in si z roko pogladi kakor mleko bele lase. »To so težke stvari,« vzdihne. »Mislil sem. da bi šest in dvajset let stari sin pač lahko pomagal očetu v podružnici. Zato sem ga poslal tja in kolikor mi je znano, je Jurij rad Sel. Celo zelo rad.« »Da, toda kaj bo z menoj?« je vprašala. »Jaz ga potrebujem tu.« Nekaj je v hčerkinem glasu prisililo očeta, da je odložil časopis. »Zdi se mi. da te tarejo skrbi in da ne veš. komu bi jih zaupala, ko Jurija ni doma.« »Res je. očka,« Je pritrdila. »Ali bi jih ne hotela zaupati meni? Imela bi novega, še nerabljenega prijatelja, kakršnega more najti samo malo deklic,« se ji je ponudil smeje. Zagledala se je v očeta in iz njegovega obraza so jo gledale vesele, črne Jurijeve oči. »Hočem, očka.« Oče se je nasmehnil. »Tore] na dan z besedo!« »Za Mihajla gre. Globoko me Je razžalil in tega gotovo ne bom preživela.« »Imela boš kratko življenje starke. Saj 1 ko sta nam gospoda pridgarja z gorečo besedo v serca segla. Sta riši blagoslovljeni od sinov dvojčkov, — bratje in sestre od bratov dvojčkov! — zares kamen nafnest serca bi mogel v persih imeti, de bi per tako slovesnim ob ha janji take posebno pri-godbe činjen ne biL Bere se, de so v letu 1759 v Ljubljani pri sv. Jakobu trije bratje — grofi Hohenvarti — na enkrat nove maše Imeli* te vesele pri godbe so tudi zju-tranii gosp. pridigar opomnili, ali de bi bila kje dvojčka na en dan novi maši imela, tega — so djali — saj jaz še nikdar slišal nisem. Kaj taciga je vredno, da se našim naslednjikam v večni spominik sporoči. V tisti štev. objavljajo »Novice« poročilo o požaru na Viču: Oginj na Viču poleg Ljubljane. Pretečeni četerteic ob eni popoldne je vstrelel čuvaj na Gradu, in oznanil, de na Viču gori. S pomočjo pridnih oornagavcov in gasivnih brizgel se je ogin.j vstavil, de ni več ko 5 hiš in nekaj hlevov pogorelo. Posebno pridno smo vidi i gosp. patra Bertvariuta in gos p. Malica obnašati se, in v sili ognja na vse strani pomagati. Vsi kmetje imajo sicer svoje pohištva pri Graški družbi zapisane, tode trije med njimi niso Se letaš letni ga plačila odra j tali, torej jim tudi ne bo škoda povem j ena. Se bojo pač kesali! — Nekteri pravijo, de je neka dekla pepel nod streho spravila, med kterim je žerjavica bila, — nekteri na. de se je zabelja vnela. Ie malokrat se v tacih rečeh resnica zve. Naj že bo kakor hoče — pepel pod streho spravi jati zasluži vselej ojstro kazin! V štev. 41 istega letnika: (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes. ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. Živahen tržni dan na zelenjadnem trgu Gospodinje in prodajalke so prišle že zelo zgodaj in je bila sočna povrtnina hitro pokupljena Ljubljana. 31. julija. Čeprav je zadnji dan v mesecu, je bil zelen jadni trg davi že zelo zgodaj izredno živahen. Gospodinje in zelenjadarice so prihajale v vedno večjem številu že pred 7. Do pol 8. je bila desna polovica tržnega prostora že skoro popolnoma zasedena in prodajalke so začele nolniti rudi mizice na levi strani. Med mizicami in vozički je vrvelo kakor ob pravem sejmskem dnevu. Krakovčanke in Trnovčanke, pa tudi druge VTtnarice iz mesta in delno iz njegove okolice, so pripeljale danes obilo vseh vrst najlepše zelenjave in sočivja. Ker je bilo kupovalk mnogo, je blago šlo naglo v denar, naj so ga prodajale na kg ali pa polnile cele vreče. Vrste kupovalk so se oblikovale okrog večine prodajalk, ki so tehtale in prodajale kumarice, stročji fižol, domačo čebulo, češenj in zlasti, kjer je bila na prodaj solata. Opaža se, da glavna ta solata naglo izginja s trga in da prevladuje že zelena endivija. Znak, da se -o-ri^ bližamo jeseni. Gosnodinje kupujejo endivijo večinoma z enako vnemo, kakor so kupovale glavnato solato. L« nekatere dajejo še vedno prednost poletni solati in stikajo neumorno za prodajalkami, ki jo imajo na prodaj. V zadostnih količinah je bilo ponuiane tudi druge povrtnine. Spinače. ki je nekaj časa skoro ni bilo dobiti, je sedaj vedno več. Prav tako je mnogo na prodaj lepega zelja, ohrovta in tu pa tam tudi nekaj sladke repe. Bolj cenijo gospodinje kislo zelje, nekatere pa so si nakupile tudi kisle repe. Manj je na trgu paradižnikov. Prevladuje še vedno uvoženi paradižnik. Upoštevati je namreč treba, da so pri nas doslej dozorele le najbolj zgodnje vrste paradižnika in da tega zgodnjega pridelka ni bilo mnogo. Kasnejše vrste se prav lepo razvijajo in so obilo obložene, tako da bn kasneje tudi domačih paradižnikov precej. Res je, da je za paradižnike povpraševanje večje, ker jih gospodinje vkuhavajo. Poleg zelenjave za juho — korenja, pe-teršilja, zelene in drugih dišavnic — je sedaj mnogo na prodaj tudi buč in bučk. ki vedno najdejo dovolj interesent in j. saj so okusna orikuha. Trnovčanke okrase svoje vozove tudi z domačimi rožami in najdejo zanje vedno dovolj hvaležnih kupovalk. Le malokatera gosr>odinja se vrača brez njih s trga. Če jih ne dobi pri zeleni ada-ricah. si kupi šopek rož na stojnicah pri trimostju. kjer so dnevno na prodaj najbolj pestrobarvni šopki. Davi so poedine prodajalke prodajale tudi nekaj piščancev, kokoši in zajcev. Cene pa so visoke in jih pokupijo le naj-petičnejse. Sadja razen malenkostne količine jabolk za kuho ni bilo. Ignac Rozman 80 letnik Vrhnika, 31. julija. Danes pred 80 leti se je rodil na Vrhniki Ignac Rozman. 2c kot deček je kazal mnogo žilavosti in odpornosti proti trdemu življenju. Kakor mnogim našim ljudem tudi njemu ni bila pot skozi življenje postlana z rožicami. Moral je s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko, kjer si je s težkim delom služil vsakdanji kruh. Prihranil je toliko, da si je mogel po povratku domov ustanoviti skromen dom. Oženil se je in žena mu je rodila devet otrok. 2ivi jih še šest in vsi so preskrbljeni. Nace Rozman je po poklicu tesar in najbrž pri nas najstarejši. Mnogi tesarji so se izučili pri njem. Skromno in tiho proslavlja naš Nace, najstarejši vrhniški občan, svoj praznik pri svojem sinu v krogu njegove družine. Vsi njegovi prijatelji in znanci mu k lepemu življenjskemu jubileju prisrčno Čestitajo z željo, da bi ostal čil, zdrav in zadovoljen do skrajnih meja. človeškega življenja! Spodnja štajerska — Prvi dan krajevne skupine. Danes in jutri imajo v Celju prvi dan Štirih krajevnih skupin Ostrožno, Hotinje, Lisce ln Za-grad. Vse štiri krajevne skupine prejmejo zastave v zna-k priznanja za njihovo uspešno delo. Svečanosti se prično danes ob 14. in bodo zaključene jutri ob 20. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli železničaarjeva žena Alojzija Drevensek, stara 29 let, žena strojevodje Terezija Veršič iz Nove vasi, stara 57 let, in zdravnik dr. Hermann L ic h ten eg-ger, ki so njegovo truplo prepeljali v Soštsnj. V Vidmu pri Krškem je umrl uradnik E. V. Viljem Lovrenc ič. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Graz. — Nesreče. Petletni sinček delavca Antona Cara Iz Selnice ob Dravi se je dotaknil električne žice visoke napetosti in za-dobil zelo hude telesne poškodbe. 201etni posestnikov sin Franc Spelec iz Radozela si je zasadil med kidanjem gnoja vile v desno nogo. 661etna viničarka Neža Mulec iz okolice Gor. Radgone je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Ponesrečence so pripeljali v bolnišnico. — Dunajska mladina v St. Kupe rtu v Slov. goricah. Hitlerjeva mladina z Dunaja je te dni posetila St. Rupert v Slov. goricah, kjer je bila prisrčno sprejeta. Obisk jc trajal Štiri dni. — Anhaltska dekleta na Spod. Štajerskem. Večja skupina deklet iz Magdebur-ga in Anhalta se mudi že od 17. t. m. v Ponikvah pri Celju, kjer pomaga okoliškim kmetom pri delu na polju. Iz Hrvatske — Nova imenovanja v ustaškem glavnem stanu. Poglavnik je imenoval v vrhovni svet ustaškeaa pokreta, ki šteje po statutih največ 12 članov zunanjega ministra dr. Mile Budaka, veleposestnika Adein Aga Mežica, kmetovalca Miška Račana in ustaškoga polkovnika dr. Mate Vrkoviča. Za glavna pobočnika, ki jih je največ sedem, sta bila imenovana ustaški polkovnik Midijo Bojik in Miro Vrličak-Dugački. — Novi hrvatski poslanik v Sofiji. Za novega hrvatskega poslanika v Sofiji je bil imenovan dosedanji hrvatski poslanik v Rimu dr. S. Peric. — Ustaška čitalnica. V Zagrebu je bila te dni svečano otvorjena čitalnica in knjižnica ustaškega pokreta. — Trgovinska pogodba s Slovaško. Slovaški zunanji minister je sporočil, da je stopila 6. t. m. v veljavo nova trgovinska pogodba med Hrvatsko in Slovaško, podpisana že 16. oktobra 1941. Ratifika-cijske listine so bile pa izmenjane šele letos, 22. junija. — Stiki med Zagrebom in Budimpešto. Zagrebški župan Ivan VVerner je posetil nedavno Budimpešto in v pogovoru z novinarji je izrazil iskreno zahvalo za prijateljski sprejem, ki mu je bil prirejen v madžarski prestolnici. V kratkem poseti Zagreb budimpeštanski župan ln tako bodo navezani tesni stiki med cbema prestolnicama. pravkar praznovali tvoj šestnajsti I d dan. Toda nadaljuj!« smo rojstni Hanka je sedla na rob očetovega naslanjača in resnega obraza ter nagubanega čela je priznala očetu ves svoj greh. storjen tam v seniku. Oče je simpatiziral z njo. Zdaj pa zdaj je med njenim pripovedovanjem skrivnostno za mrmral: »hm« ali »glej, glej«, malo glasneje je pa izprego-voril Sele, ko je slišal o Pavlovem vedenju ln njegovem izdajalskem pismu Mihajlu. »To je grdo. Hanica.« Pozneje se je spomnila še nekaterih podrobnosti, ki so ji bile ušle iz spomina. »Ali ve5, očka. da je Janezek v seniku nekoga skrival? Spominjam se. da sem slišala glasove. Menda ga je čuval Pavle. * »Samo Janezka nikar ne sumniči,« jo je opozoril oče. »Poleg Mihajla je najboljši in najpoštenejši fant vse okolice.« »Zakaj me pa ni pustil v senik, očka? Kaj pa, če je skrival tam — hm — ljubico?« Oče se je zgrozil. »Da mi takoj nehaš govoriti kakor odrasla ali te pa naSeškam!« »Pa ne bom več govorila. Janezkov! ljubavni doživljaji me orav nič ne zanimajo.« je odgovorila. Toda takoj jo je obšla žalost. »In kako se je mati razjezila name! Bilo mi je žal, da misli ona slabo o meni...c »Ne bodi sentimentalna,« je dejal oče prizanesljivo. »Morda se je mati lezila zaradi svojega uničenega klobuka. Pozabila ga je bila pri psičkih in eden ji ga je popolnoma raztrgal,« »Maša bi morala bolj paziti,« je zamr-mral oče. »Na kaj?« »Na svoje klobuke. Dragi so, zlasti tisti njen slamnik.« *Saj prav tistega j: je psiček raztrgal.* »Pustiva to,« je dejal oče. »Mihajlu bos pa pisala ...« »Fuj, očka! Menda vendar ne bom prosjačila in moledovala ...« »Zaradi ponosa si boš zlomila hrbtenico. Pusti torej vso stvar, da se poleže. Poznam tebe in Mihajla — se bo /e kako izteklo. Zdaj pa pojdi in poSlji mi Pavla. Gotovo igra tenis.« »Dobro, očka.« Vstopil je Pavle. Nekaj časa sta se moška merila z očmi. Starejši — visok, koščen. mlajSi — širokih ramen in mišičast, tip športnika. Mladenič je teatralično padel na kolena in sklenil roke: »Gospod šef. nikar me ne uničite! Saj bom — vse...« »Mar ste kaj poneverili?« Glas je zvenel kakor udarec z bičem. Na mladeniče-vem obrazu se je pojavilo presenečenje in groza, potem pa — zmagoslaven smehljaj. Vstal je ln pazljivo stresel prah s polika-nih robov svojih hlač. »Pet sto, gospod šef...« »Odbijem vam jih od plače. In da v bodoče ne boste izpostavljeni taki izkušnjavi, vas pofljem k svojemu sinu v podružnico. Ste zadovoljni?« »Jutri?« Ntovl cfvOni . v Črnomlju Ljubljana, 30. juHja. S pravkar objavljenim ukazom jc bil pomočnik komisarja javne varnosti dr. Pepe Ferdi-nando pooblaščen, da začasno in do nove odredbe prevzame posle civilnega komisarja v črnomcljskem okrožju. KOLEDAR Danes; Sobota, 31. julija: Igfnacij Lojolivld. Juari: Nedelja^ 1. avgusta; Vezi sv, Petra, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; 2elim si ljubezni. K*no Sloga: Mala poreznica, (.danca). Mana MaJibran (nedelja). Kino Union: Učitelj g-lasbe. Kino Moste: Prepovedana glasba m Luči v megli. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DE2URNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek Rerljeva cesrta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; Narla Kornotar. Vič, Tržaška cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od s>>!x>to od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj meMni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mi», Poljadska cesta 15, telefon iJ2-S4. GLEDALIŠČE OPER A Sobota, 31. julijat ob 17.30: Prodana nevesta, laven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja. 1. avgusta, ob 17.30: Thais. izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. članice beograjske Opere. Cene od 35 lir navzdol. Ponedeljek, 2. avgusta, ob 17.30: Mrtve oči. Red A. Rdeči križ poroča V piaami IRK, Via Ariclla Rca 2/11 se naj zglase mod uradnimi urami: Branrrlj Marija (Strahomer), Jurešič Ivan (Moste), Babic Frančiška in oseba, Id je poslala paket Zupan Karlu, dalje Jelšcvar Amalij:*.. Icić Micdiag1. BVOjci Lakaij.i Stanka, Pirš Karlo, Šfi-ah Otrn.-.r in Cof Emil. Radio Ljtsblfana NEDELJA. 1. AVGUSTA 1943: 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15: Orgelski koncert Lulgi-ja Renzi-ja. — 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Ozn a n en j a V Fire-nzi. — 12.00: Razlaga Evangeiija v italijanščini (O. G. B. Marino.) — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič.) —■ 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesmi in napevi. — 13,00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva. — 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Maano. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10; Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šiianec. Slovenska glasba — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Kafol Franc: Preprosta domača uporaba sadja — predavanje v slovenščini. — 17.35: J^hka glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved Čai?a. — Poročila v italijanščini. — 20.10: Italijansko glasbo vodi dirigent Armando I^a Rosa Parodi. — 20 50; Koncert tria Sla j s—Burger—lapovšek. — 21.10: Predavanje v slovenščini. — 21.20: Koncert Adamičevega orkestra. — 21.45: Pipana glasba na ploščah. — 22.00: Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 2. AVGUSTA 1943 7.30: Slovenska glasba. S.OO: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved Časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva. 13.12: Simfonični koncert vodi dirigent Morelli. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec; orkestralna giasba. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.10: Koncert Malega orkestra, vodi Stane Les-jak. 17.45: »Govorimo italijansko«, poučuje pref. dr. Stanko Le bon. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Plošče. 20.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.10: Simfonična glasba. 20.40: Koncert violinista Leona Pfeiferja; pri klavirju Bojan Adamič. 21.10: Koncert sopranistke Ga-brielle Gattl. 31.40: Koncert radijskega orkestra, vodi D. M. šijanec; sodeluje so-pranistka Valerija Hcvbal. Operna glasba. 22.10: Pisana glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. »Nikar se ne norčujte, fant! Dovolj je že tega. kar ste zagrešili.« »Prosim, gospod Šef.« Zagledal se je na stezico na vrtu. posuto z rdečka.-tim peskom. Po nji je prihajala svetlolasa, sloka žena s tenom, vzdrževanim z električnimi masažami in parnimi kopelmi. Njegova žena. Imel je čudno navado, govoriti samemu sebi. >Maša. Maša — ko bi vsai najinega otroka ne vznemirjala!« ^Presenečenje ti prinašam! Pomisli, ta Mihajlo me še do danes ni prosil odpuščanja. In minilo je že deset dni!« »Tudi jaz ti prinašam presenečenje. Darilo od matere.« Ps čka!« vzklikne Hanka radostna »Stellinega mladiča! Ze davno sem si želela imet: psa. Toda vidva me oba obsipavata z darili. Zadnje čase ste vsi dobri z menoj...« »To je darilo za slovo. Mati je odpotovala. Bilo ji ie težko brez Jurija. Pavle potuje z njo in poskrbel bo za njeno udobnost. Premeščen je tja, da te ne bo nadlegoval, draga...« »Kdai se pa mati vrne?« »Odkod pa naj jaz vem to? Ko se bo naveličala biti z doma.« »A vendar...« Tedaj ji pa ni pustil, da bi izgovorila svoto misel. »Kakšno ime bova dala temu psičku? Sama odloči!« »Zakaj pa tako kričiš, očka?« Je sala začudeno. Stev. 172 •SLOVENSKI NAROD«. ***** 5"Hja 1M3 Stran 3 »Umetnost" Je zaključila VH. letnik Zaključna trojna Številka« Id ]e pravkar IzSla, je posvečena nedavno umrlemu slikarskemu mcjstru Rihardu Jakopiču 1*1:1 »/V H'41 ' klMTEMATOCRAPi Ljubljna, 31. julija Prejeli smo črtrti let-anji trojni zvezek mesečniki za umetniško kulturo >Umet_ nostK. Z njim je ta naša revija zaključila, že sedmi letnik. Kljub težavam, ki jih zastavil s. vojni čas. uredništvo trdno vztraja na začrtani poti Kratko obvestilo na pJatnic.-.h zadnje številke pove. da pripravlja urednik slikar Miha Maleš že prvo številko novega letnika;. Tega poguma odpornosti m podjetnosti 3mo•vsekakor lahko veseli, saj je v čast našemu kulturnemu delu in življenju. Zadnja, zaključna številka. »Umetnosti« je v velikem delu posvečena nedavno umrlemu mojstru naših slikarjev Rihardu Jakopiču, v drugem delu pa je urednik dal prostora člankom. ki zavzemajo stališče do naše umetnostne kritike. Drobne vesti kot kronika domačega umetniškega življenja žalil juču je jo številko, ki ji je pridružena literarna, priloga iZiva njivam. Kot posebno prilogo prejme vsak naročnik tudi Alojzija Gradnika pesnitev: Bog in umetnik, natisnjeno v s: m- stojni publikaciji kot bibliofilsko izdajo. Čitanka o Rihardu Jakopiču uvaja celostranska fotografija pokojnega mojstra, ki je odličen posnetek Jakopičeve karakteristične zunanjosti, kakor se je očitovala v zadnjih letih pred smrtjo in kakršnega smo vsi pozn 1j iz bežnih srečanj po ljubljanskih ulicah. Pomen Riharda* Jakopiča dobiva prs »ilno obrise šele sedaj po njegovi smrti. Vrzel, ki je nastala za njim, daje možnost, da se pravilno oceni njegova v«>-dšteljska vloga* v našem novodobnem, modernem slikarstvu. Ob Jakopiču se ne bo ustavil samo umetnostni zgodovinar, njega ne bo - študirale samo slikar začetnik, nanj bo s ponosom pokajzal narod povsod, kjer bo govora o možeh, ki s:> bili največji tvorci njegove duhovne kulture. Jakopič je bil filozofska osebnost in je s svojimi mislimi globoko zajemal problematiko življenja. Kot slikan* je rasel pi-a.v iz svoje miselne osnove, saj je znal bolj kakor vsi drugi doslej s čopičem oblikovati na platnu svoje poglede na svet. Praviino poudarja dr. Franjo šij^nec v svojih uvodnih »Pripombah ob Rihardu Jakopiču«, da je Jakopičevo delo neizčrpen vir najpomembnej-š4i dogn m j o zskonih umetniškega ustvarjanja za naJčasovne vrednote nespremenljivih odnosov v naravi. Važno pa je tudi, da je bilo Jakopičevo duhovno in umetniško življenje najtesneje povezano z narodom in pi-epleteno s celotno usodo našega postanka in razvoja.0 modrecu, ki je v barvah mis'il in pel«. Pisec se ustavlja ob Jakopičevem univerzalnem duhu in ugotavlja, da ni bil samo slikar, ni bil samo mislec, temveč je bil tudi iznajditelj. Odkril ie govorico barv. iznssel batrvno petje in prisluhnil njihovi glasbi. Največja, čeprav zelo priprosta pa je Jakopičeva miselna formulacija življenja, o katerem je zapisal: življenje je in žrv jen je je vse! Slikar Stane Kregar objavlja polemični članek -Umetnostni kritik pri n^s«. v ka»-terem razpravlja o kritiki, ki je bila napisana o zadnji razstavi Kieg-rja, Muš ca. Omerse, Sedeja, Kalina in Putriha. Miri j Skaten pa navezujoč na izvajanja slik^ija Mušiča načelno razpravlja o problemu naših kritikov in ugotavlja med drugim, da je problemska naše kritike v mnogočem zvezana z njenimi omejenimi možnostmi za delovanje. Nato podaja svoje misli, kakšno izhodiščno stališče bi m< >ral zan.-zcti kritik napram vsakemu umetnostnemu pojavu, o lesterm piše. Vse članke krasijo številne reprodukcije slik naših slikarjev. Objavljena so Jakopičeva olja: Kopajoča deklica. Pravljica, Sreča, Južina. Gradba, Družina, dve študiji, dve Selitvi, Studija nog in Delo. Zoran Musi č je zastopan z gvašem Sedeča, žena. Nikolaj Ornem z oljno študijo, Maksim Sedej z oljem Dečka, Stane Kregar z oljem Otroci z ribami. Karei Putrih z mavcem Elza., Zdenko Kalin s Portretom gospoda M. B. in mavcem Špelco. France Gorše z mavcema Amaccnko in Težakom. Riko De_ benjak z oljem Čebulo in Bruno VavpoLič z akvarelom Cankarjevo nabrežje. Tuje umetnike predstavljajo v tej št e vi ki Fr. De Goyas s svojo znano ujedanko Bikoho.ba, ki krasi tudi naslovno str n. Amoli Bockl n z Vojno. František Bilek z Grozo in lesorezom Psalmistom. reproducirana pa je tudi ruska ikona iz XV. stoletja Gruzinska. M. B. Zbirko reprodukcij zaključujeta, poleg fotografije Putrihove in Kaliaove posmrtne maske R. Jakopiča dve olji: A. Sof-ficiji. Predmeti v svobodi in Steklenica s citrono. Literarna priloga bo zbudila tokrat posebno zanimanje. Oljivlja ne.mreč štiri doslej neznane pesmi pesnika Josipa Muina-Alekauidrova: Tožno samemu ..., O j le lijte!, Večer v Juki in Bajki. Anton Debeljak je posvetil sonet manom Ivana Vav-potiča, objavlja pa tudi pesem -Pajek in muha« ter nadaljevanje Omarja Hajami: Krilatec po Fitzger.klu. Zastopani so še Marij Skalan s Poslanico iz groba in Ljubeznijo. Pavel Karltrt z Večeram ob Gra— deščici. Leopold Stanek z Ženo in Friedii-jh Holderlin s Prednjo v prevodu B. Žerjava. Iz, ^Modeme španske lirike je pcvz.ta Ju3xn> Ramona Jimeneza: Pokr. jina -rca. Prilogo zakijuetrjejo aforizmi o ljubezni, številko pa kazaJo za ves letnik. Bibliofilska priloga AIcjzt Gradnika pesmi: Bog in umetnik kot samostojna publikacija je natisnjena v dvobai*vnem tisku in na finem papirju. V dognani besedi in obliki je Gradnik upodobil življenje resničnega umetnika, kakor je bil pokojni Jakopič, z vso svojo pesniško silo. Pesem je umetnina, ki spada med najboljša Gr£d-nikovo liriko. Na ovitku je reproducirana Jakopičeva slika >Večer na Sr-.vir. ob koncu pa. krasijo to edinstveno izdajo Jakopičeva »Krizanska cerkev*, in Milošev lesorez Mojstrova podoba«. KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke Jazz, smučanje in razkošne plesne revije Želim si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Ročk, Viktor Staal. Mady Raki Predstave ob: 16., 18.30; v nedeljo ob: 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes zadnjikrat MALA POREDMCA Jutri na splošno željo še enkrat film o srečnem z:\Vjenju in tragičnem koncu slovite pevke Maria M ali bran Sijajni igralci: Marija Cebotari, RoSano Brazzi, Renato Cialentc. Arije iz oper Rossinija in Bellin'ja Predstave ob: 14., 16. in IS. uri KINO UNION Telefon 22-21 Zabaven švedski film iz življenja današnje šolske mladine in njenih učiteljev Učitelj glasbe V glavnih vlogah: Adolf Jahr in In Alice Nelson Predstave ob: I6.0O in 18.30 KINO MOSTE Film odlične in umetniške vsebine. Arije iz oper: Sev:Ijski brivec. Ba-jazzo, Rigoletto, Ples v maskah Prepovedana glasba Fosco Giachrttl in Luisa Ferida v odlični drami iz delavskega življenja - Sodobna vsebina - Film po vašem okusu Luč v megli Delavnik ob: 6. uri; nedelja oh &3. in 1..6.; konec zadnje predstave ob 8. DNEVNE — Ita'fjanščina v portugalskih poročilih. Porrucalski vojni minister je vključil italijanščino v seznm tujih jezikov, ki so dovoljeni v rednih poročilih, nanašajočih se na Azore. — Novinarska vest. Ravnateljstvo fium-skega dne\nika »Vedetta d'italia« je prevzel pisatelj Mario Maurizi. — Dnevnik »Caffaro« je pričel na novo izhajati. Leta 1929 je prenehal izhajati stari genovski dnevnik »Caffaro«, ki je bil ustanovi;cn leta 1875. Izšel je na novo v svoji stari obliki namestu dnevnika »Gior-nale di Genova«. — Petrarkovi soneti v grščini. V najnovejši Številki atenske reviie »Nea Estia* je objavljenih več Petrarkovih sonetov v grškem prevodu Culisa Alepisa. — Vmrl sredi dela na polju. 70-letni kmetovalec Gervazii Meneghini iz kraja Nimis pri Udinti je šel delat na polje. Ko ga zvečer ni bilo domov, so ga šli domači iskat. Našli so ga mrtvega z motiko v rokah. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. — t">peh Gherardijevih komedij v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, so bile nekatere Gherardijeve komedije uprizorjene v zadnjem času v raznih nemških mestih z uspehom. Na odru mestnega gledališča v Augsburgu je bila predstava Gherardijeve komedije Beg iz gradu v zrak«. Na odru munstrskega gledališča pa so uprizorili »Ker vidim, kako uporno razmišljaš o njem. Pusti to. Hanka! Slišiš. Pusti!« Z verande so se zaslišali koraki in mlad. jasen glas: »Hanka. Hankica!« Vstopil je Mihajlo, ki ni mogel razumeti, zakaj mu ta stari gospod, ki mu je pred dobrim mesecem zatrjeval, da je Hanka še premlada in da je za fanta še dovolj časa, zakaj mu zdaj naenkrat stiska roko :'n »a treplja po rami... »Seveda ostanete pri nas na večerii. Mihajlo. To moramo proslaviti. Za vas od-mašim naistarejšo steklenico vina, kar jih imam v kleti.« Nič ga ni motilo, da Mihajlo ni razumel, kaj v?e to pomeni. Glavno je. da bo Hanka mislila na druge stvari. »Kako trmasta si. Hanka. Ce b: vedela. kako žel ino sem nričakoval vsa i nekaj vrstic od tebe... Toda ljubim te še bolj zato, ker si ponosno dekle.« * »Imela sva srečo. Maša. Da je tista tvoja mala padla v senik ...« »In vendar bi ničesar ne razumela. Pavle. Otrok je in glupa v odnosu do očeta. Pomisli: tistega večera sem se vrnila s senom v laseh in on me je glupo vprašal, ali sem pomagala spravliati seno na travnikih pred mestom. Verjemi mi. tako neverjetno brez sence nevarnosti niti ne ugaja človeku.« »Toda tistih pet stotakov mi boš dala.« >Saj veš. da nočem, da bi ti manjkali. Dam ti jih. Danes sem dobila denar za izredne potne stroške. Bože moj, zakaj neki jmam prav jaz tako bedastega moža!« njegovi veseloigri »Ljubezensko čtivo« ter "»Sinovi markiza Lucere«. — Dva utopljenca v jezeru Maggiore. Pri Castelle*tu Ticino pri Novari je terjalo jezero Maggiore dve človeški življenji. Pri taJcozvani Rotti je utonil 15-letni Ginncarlo Platini. Pri Vidoliju pa se je šel kopat v omenjeno jezero 28-letni Silvij Pucioli iz Busta Arsizia. Z ženo in svakinjo se je vozil s čolnom po jezeru. Nato sta šli obe ženski nakunovat neke stvari, Puciroli pa je izkoristil čas za kopanje. Zaplaval je proti kraju, ki je ves prepleten z algami. Verjetno se je zapletel pri plavanju med alge in se je začel potapljati, ko sta se žena in svakinja vračali. Nesrečni Puciroli se je potapljal pred njunimi očmi. V bližini ni bilo nobenega dobrega plavalca, ki bi ga bil lahko rešil. — Prisebna kmetica rešila dečkovo življenje. 26-Ietna kmetica Alda Chiozzi iz občine Mcmbasislio je pasla ovce. Pri tem ie opazila, kako drvi po nasipu na malem kolesu petletni fantek, ki bi nedvomno za-vozil v prepad ob nasipu, ko bi se ne bila Chiozzijeva v prisebnosti in hladni odločitvi zagnala proti dečkovemu kolesu ter ga zaustavila. V zadnjem hipu' je rešila dečkovo življenje. Pri tem pa se je sama poškodovala. Zdravila se bD 30 dni v bolnišnici. Dečkovi starši so jo primerno nagradili. — Na obrežju je rodila 10. sina. Iz Chi- oggije poročajo: Gospa Ada Boscolo, katere mož je pod orožjem, je začutila porodne belečine in se je pedala v spremstvu svoje hčerke in neke druge sorodnice v porodniški cddelek chioggiiske bolnišnice. Spotorrm so bile bolečine vedno hujše. Ko ie šla ob obrežju Vena. ni mogla več nanrej. Oglasila se je štorklja ter ji naklonila desetega otroka, zdravega, krepkega sinčka. Krstili so ga na ime Albin. Mater in sinčka so prepeljali v bolnišnico. Oba sta zdrava. Boscolova je stara 43 let in mati desetih otrok. — Lep razvoj konzervne industrije v Bolgariji. V letu 1942 se je zvišalo število novih obratov bolgarske konzervne industrije za 35. Take obratuje sedaj v Bolgariji 99 tvomic za konzerviranje živil. _ Železarska proizvodnja v Turčiji. Po porečilu agencije »Cen t ral eui epa« je proizvodnja železa in jekla v okolici Kara-buka v Turčiji tako narasla, da ne kri-samo državnih potreb, ampak da omogoča tudi uporabo 9000 ton za zasebne potrebe. _ Vercnska nagrada odložena. Otvoritev druge nagrade Verona. ki je bila napovedana za prvi avgust, je bila odložena. — BeneUijeva »Muha« v Pragi. Kakor poročajo iz Prage ie bila uprizorjena na praškem odru »Detitsches Theater* zanimiva veseloigra Sem Benellija »Muha«. V nemščino jo je prevedel Karol Lerbes. Kritika in občinstvo sta sprejela italijansko veseloigro s priznanjem. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju nagrad po 100.000 in 50.000 lir so bile izžrebane sledeče štev.: V seriji 35 dve nagradi no 100.000 lir za štev. 34,117 ter 654.058. Štiri nagrade po 50.000 lir z štev.4774.079, 910.504, 015.083 ter 1.255.541. V seriji 36 dve nagradi po IOO.OOO lir za Štev. 557.442 in 1.420.380. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 2S9.57.3, 293.873. 734.016 ter 1,200.593. IZ LJUBLJANE —Ij Za sadike je bilo držja dov°lj. Vročina nc popušča. Včeraj je živo srebro se-,^lo v toplomeru zopet nekoliko višje in se zelo približalo meji. ki BO jo vremenoslovci postavili med vročim in toplim dnevom. Nam je bilo zlasti popoldne, ko je pritiskala separica. pošteno vroče. Čutili smo, da se nekje zbira nevihta. In res se je pri-Mižala s severozapada in se najprej, kot po navadi, gnala ckoli Ljubljane proti vzhodu in jugovzhodu, šele okoli 8. so oblaki sklenili pollok tudi nad mestom in ga počasi preplavali. Ekskalo se je in grmelo precej, iz daljave se je tudi slišalo čudno vršanje kakor ob nevihtah, ki prihajajo s točo. vendar pa je bil dež. vsaj na južnem koncu Ljubljane, zelo pohleven. Dežja je bilo toliko, da vitnarjem ni bilo treba zalivati sadik. Maksimalna temperatura je bila včeraj 29.7 stopinj C, minimalna pa davi 13.8 stopinj Celz. Jutri je Porcijun-kula, ko rado dežuje. —!j Tatov- živilskih nakaznic so se snet oojavili v Ljubljani in so zadnje dni hodili posebno po šiŠkj in Zeleni jami, se izdajali za uradnike mestnega preskrboval nega urada ter z raznimi pretvezami od strank zahtevali živilske nakaznice, na i jih vrnejo. Ob enem ie slepar strankam naročal, naj se zaradi vzetih živilskih kart čez 1 nekaj dni zglase v uradu. Marsikatere : stranke so predrznem goljufom nasedle in iim karte res izročile. Mestni preskrboval-ni urad snet opozarja vse prebivalstvo, da nikdar nikoli k strankam ne pošilja po živilske nakaznice, temveč -stranko vedno oovnbi v urad. če je' kaj treba. Z vsem poudarkom opominjamo vse prebivalstvo, naj ne naseda sleparjem, da ne izgubi kart. ker novih ni mogoče dobiti. .............»«♦««♦»♦««.....♦......♦♦♦♦««♦< KOSOV SALON (prehod nebotičnika) Umetnostna razstava akad. slikarja EVGENA S A JO VICA —I j Zlato poroko sta v nedeljo prazr.n-vala na Stranski poti v Trnovem Martin Stibernik in njegova žena Marija, v krogu domačih in ožjih prijateljev, ki so ju prisrčno počastili, sta se spomnila nazaj ■na 23. julij 1393, ko sta kot mladoporo-j čenča odhajala iz cerkve sv. Janeza v Tr-j novem. Življenje obeh je bilo en sam de-j lovni dan in še danes se neumorno trudita za vsakdanji kruh. Kljub visoki starosti. — Martin Stibernik bo letos star že 78 let. njegova žena pa 75 — gta še vedno zdrava in čila. Jubilanta sta imela 8 otrok cd katerih pa živita samo še dva. lici Ivanka je poročena s posestnikom Bobom in gospodinji na svojem domu, sin Martin Da jc v Ljubljani dobro znan kot izvrsten nevec. Zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo, da bi učakala še mnogo let. —lj Umrli so v Ljubljani od 23. do 29. t, m.: Skodlar Anton, 15 mesecev, sin de-I vca. Podutik 41; Dancš Marija, 67 let, /asebnica. Ambrožev trg 3: Korošoc Frančiška. 58 let. delavka. Vidovda.iskn c. 9: Skubic Janez. 69 let. delovodja tovarne Bonač, Sv. Petra c. 12; Tmotelj Angela, s. Maksimira. 32 let. usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel, Slomškova ul. 20; Magolič Srečko, 83 let. ravnatelj Zadružne tiskarne v p.. Rožna ul. 31; Lozar Avgust. 49 let. elektrotehnik. Cesta 29. oktobra 23; Gart-ner Marija, senra Petronila 74 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel. Slomškova ul. 20. — V ljubljanski bolnišnici 90 umrli: Gmčner Josip. 71 let. tr- poslovodja, Ein-spielerjeva ul. 21; Smrekar Ana, roj. Vogelnik. 40 let, žena žel. zvaničnika. Reslje-vt c 29; Bizjak Pavla, rej Koi cŠ**e. 31 let, žena dimnikarskega pomočnik^, Smar-tins^a c. 6; Skofic Ana. mati Kref cencija. redovnica, Ciril Metodova uL 52; Selan Katarina, roj. K oš Čak. 65 let, zasebnica. Mišji dol 3, obč. Žalna; Sinkovic Alojzija, roj. Seifert, 74 let. vdova drž, gozdarja, Litijika c. 55; Pl tenza Erik. 44 let, načelnik banke. Levstikova ul. 21; Bcčaj Jože, 77 let. užitkar. Grahovo 33. obč. Cerknica; Platnar Ježe, 8 let, sin pose-tnika, Ig; Cerne Anton, 43 let. miz. pomočnik. Pla-ševica 68 pri Brezovici; Jereb Valentin, 63 let. kamnoseški pomočnik. Velika čolnor-ska ul. 8. —3 i Davčna uprava za mest^ v Ljubljani naproša vse davkoplačevalce, da ob pril'ki plačila davkov ; v: blagajni uprave prinesejo s seboj bedis; davčne knjžice, bodisi čekovne pclr.žnic^ al| opcminKke karte, iz katerih je razvidna številka raču~a davčne glavne knjlpe V sviho hitrega p slovanja bedo imele prednost one stionko ki bodo imele s seb">j eno izro.ed gorj oz^iač^nih i'-st:n. Poilovan^e s strankami, ki se ne morejo izkazati s številko svejega račura. je n-rnreč otežkočeno. ker mora likvidator iskati štev4lko po kartoteki, kar ov-ra hitro uradovanje zlasti ob velikem navalu davkoplačevalcev. —lj Dr. Kuhar Andrej javni notar, preseli 2. avgusta 1943. svojo pisarno iz Kolodvorske ulice v Dalmatinovo ulico št. 7. pritličje. —lj Izvrstna sortirana vina t°či gostilna »Lovšin«. Domača kuhinja, senčnat vrt« —lj Opozorilo! Obdelovalci mestnega sveta na bivšem športnem klubu Jadran in okoliški so najeli poljske čuvaje, čuvaji bodo prijeli vsakogar, ki bi ne vedel gesla tn bi posegel po pridelkih. Staral, rite otroke in pazite nanje, da ne bosta imeli sitnosti in potov. —lj Tečaj im popravne Izpite. — Turjaški (Novi) Uf 5. Tisti dijaki (in je), ki bo. do di olt septembra popravne izpite, so vablj« n da se udeleže našega tečaja za popravne izpite no Turjaškem trgu 5, ki sa začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-tesjrji-stiokovnjuki vse predmete. Temeljita, stre)-*i priprava. Honorar nizek. Prijave dne...o od 9.—12. ure dopoldne: Turja&ki (Nov*) tr« 5. In&trukeije. —I i Pravkar je izšla v slovenskem prevedu Jana Baukaita KipliiiKOva prva knj*sa o džungli, ki jo bo slovenska javnost, staro in mladi), jrolcvo tople pozdra-vils. Knjiga ima več prav posrečen.n SUk tn no&i zunanjo opremo inž. ar h. O Ga.rpa-ri;a. K-ijgo je izdala knjigarna T.sk»vne zadruge v Ljubljani in se dob; v njem trgovini \ ^elenburgcvi ulici 3. —li Nesreče. Ciril Štavrek. 14-letni sin kurjača iz Ljubljane, se je s srpom ure-zal v levico. Janez Vidmar. 29-letni delavec iz Kočevja, je pade! s tovornega avtomobila in si zlomil levo nop,o. A.ojz.ui Starcu. 44-letnemu kovaškemu mojstru iz 2lebiča. je pri kovanju odletel žebeli v desno oko. Marija Stritihova. 24-letna hči tesarskega mojstra iz Ljubljane, je padU in si zlomila levieo. Janez ZukovSek. 35-letni delavec z Vrhnike, -e ie vsekal v desno nogo. Vsi ponesrečenci so re zatekli po nnmoč v splošno bolni>n;eo, kjer se ;TxIaj zdravijo. Križanka šf. 105 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. nuspeh, poraz, 4. del besede, 6. sad in drevo, 0. medmet, 10. evropsko mejno gorovje. 11. domaČa žival, 12. erbij, 13. posoda. 16. Mojzeaov brat. 17. kultura, prosveta, 20. gora v Armeniji, 23. zbiika naslovov, kazalo. 26. dinarska denarna enota. 27. jesenska sprememba na listnatem drevju. 28. padavina, 29. majhen del suhe zemlje sredi morja, 31. postopen, v piesledkih. 33. moralna vrlina. 35. rusko mesto v črti sedanje fronte, 36. prav tako, 39. igTalna karta. 40. grški pesnik iz Fii-gija (živalska basni), 41. gora nad Kranjem, 42. začetek abecede, 4.3. del turškega, in arabskega pozd ava. 44. prav ta, 45. bivši predsednik španske republike. N. vpično: 1. ogrevalna naprava, 2. del voja, 3. teče skozi Gradec. 4. nahajališča dragocene kovino. 5. preganjalci, gonjači, 6. velika četveronožna ž-ivrl, 7. doba, razdobje, S. na iavek, predplačilo, 14. vrsta ple- miča, 15. grški muza. 18. nero;:uurknn, n*-divji, 19, sveta podoba, "Ji. del poaotto, 22. turški P'spodar < množina), 24. lurnj, 25. žensko ime, 30. Število. 32. del nc^e, 33. trak. del obleke. 34. žuželka. ::7. t a'a. s ki poglavar, 33. dva skupaj. kist. 1H. 2X 31. 40. REŠITEV KIJI/.ANKE šT. 131 Vodoravno: 1. koran 4. pristan, 7. 0. Aho, 11. lana, 13. bar, 15. gol, 16 /a!, kar. 19. mn. 20. Ana- JI. In, 23. ako, Oka, 24. uk, 25. ISA, 27. ali, 29, Aca. ime. 33. as, 33. tek. 36. kok 37. doft, 39, 40. pek, 42. oda, 43. pa. 44. upi. 45. oko, SK. 47. cfinamK, 47. šolarji. Navpično: 2. Oman. 3. nagubat1, 4. politika, 5. slak, 6. nekoliko, 7. karamela. 8. tank, 10. bor 12. mak, 13. Baku- 14. rama, 16. žaba, 17. lopa. 10. muka. 26. skr-.p. 28. leika. 30. cvek, 32. nicdra- 34. ^.vak, 37. dur, 38. žid, 40. put, 41. koi, 43. psi. preglej _ Corcordta tretji finalist. Pred dnevi smo zapisali, da bosta poleg Haška in G ladjarskega finalista letošnjega hrvatskega, nogometnega prvenstva verjetno še Concordia in Ličann. Za Conccrdio je sedaj to že gotovo, dočim je Ličanin na najboljši poti, da se prerine v finale, ki bo tako zadeva zagrebških klubov. Concordia je igrala najprej v Sarajevu, kjer ji je bil cdrejen za nasprotnika Sašk. Tekma je bila po krivdi SaSkoveev predčasno zaključena z rezultatom 0:0 m bo verificirana vkorist Concordie 3:0. Povratna tekma v Zagrebu se je preteklo nedeljo končala z zmago Concordie 1:0. Ličanin je igral v Osijeku preti Gradjanskemu. Tekma je ostala neodločena 1:1. Revanžna tekma bo v nedeljo v Zagrebu. — Hrvatsko veslaško državno prvenstvo, v soboto in nedeljo je bilo na Savi v Zagrebu veslaško državno prvenstvo. Zagrebški ? Gusara je zmagal v Štirih disciplinah, -Uskoka v eni. drugi klubi pa bo ostali br^z zmag. Gusar-: je zmagal tudi v mladinskem in junicrskem prvenstvu, v ženskem prvenstvu pa so bile prve člani, ce *Save« z Broda na Savi. — Pnnes !n V.tri državno atletiko prvenstvo. I-Irvatsk? atleti tekmujejo danes in jutri v- Zagrebu za dižavno prvenstvo, dočim je bilo zagrebško prvenstvo odgrdeno. — Ilafk v Vinkovcih. Na povratku ia zemuna so Haškovci nastopili v Vinkov-c'h. Igrali so z domačo sSl^go« in zmagali 7:2. _ Demisija zveznega kapetana. Hrvatski zvezni negemetni kapetan Bogdan Čuvaj je podal ostavko. Utemeljil jo je s preobložitvijo dela v svojem klubu Crn.cor- diji. — Reprezentanca Zagreba v Karlovcu. Nogometno predstavništvo Zagreba je v nedeljo nastopilo v Karlovcu proti tamošnji pedzvozni reprezentanci, v kateri je nastopilo nekaj dobrih italijanskih igralcev. Zagrebčani so zmagali 4:1 (1:0). — Hrvatski kolesarski dirkači v Bratislavi. Hrvatski dirkači Prosenik, šolman in Pckupec bedo nastopili 15. oktobra na ccenski dirki v Bratislavi. — Druga zmaga švedskih Iahkoatle-tov. švedska je premagala Dansko v meddržavnem lahkoatletskem dvoboju 131:72. Švedi so bili izdatno boljši od Dancev. Na sporedu je bilo 19 disciplin. Švedi so zmagal' v 16. Doseženi so bili trije letošnji najboljši rezultati v Evropi. Danec H. 86« rensen je zmagal na 1500 m v 1:50.4, Jen- sen je na 400 m čez zapreke dosegel 53 3, v troskoku pa je Šved Axcls.-on preskočil 14.93. Tekmovanje je bilo v K'.pimhagnu. — Šved EriekHson je vrgel kladivo 54.10 metra in s tem dosegel letešnji najboljši met kladiva. Dva dni kasneje pa ga je prekosil znani nemški metalec kladiva, ki je vrgel 56.7 m in se postavil na čelo evropskih kladivašev. Iz pokrajine Gorizle — Nezgodi. 48-ietni Anton Gubrielctc iz Vidrignana je padel z drevesa in si zlomil desno podlahtnico. 69-letni Josip Galante iz ulice San Gabriele je padel po lelek »Slovenskega Naroda«. KJ Vam 00 a 'ene ni m oglasom ts> Bol in tel je )o najvišji dnevni ee» nl kupuje A Kosata. pisalne ix računske stroje kupuje In plača najvišjo tey.""*o ceno — t: erest, Prešernova ulica št. 44. Stru 4 Barje lahko postane naša žitnica? Kako opisuje Barje barjanski zemlji Ljubljana. 31. julija Našemu Barju nekateri pripisujejo izreden pomen za kmetijstvo. 2e v prejšnjem stoletju, zlasti ob prvi naselitvi na samem Barju (ne na njegovem obrobju) so napovedovali Barju veliko prihodnost. V novejšem času so pa nekateri tudi začeli dvomiti, ali Barje lahko po^Ume »naša žitnica« in ali je njegov pomen za kmetijstvo sploh tako velik, kakor so sodili strokovnjak: in laiki. Resnica je. da je Bai^je še premalo raziskano, a tudi ne vse primemo osušeno. O osuševanju Barja so imeli nekateri strokovnjaku čudne pojme. ft~> nedavno je prevladovalo plošno prepričanje, da jo treba Barje čim bolj osušiti, to se pravi; znižati talno vodo. Niso poznali dobro lastnosti barjanske zemlje in so mislili, da je smisel osuševanja le. <_Ia odvzamemo zemlji čim več vlage. V resnici pa mera barjanska zemlja ostati pri_ merno vlažna, če naj rodi. Ce bd ae talna veda preveč znižala, bi se zgornje plasti T*re--eč posuš le ter bi se spremenile v nerodoviten prah. Zato ne gre zgolj za osuševanja Barja, temveč za urav-navanjc talne vode; gre tudi za namakanje barjanske zemlje, ne le za njegovo osuševanje. Zato je potrebna na Ljubljanici zp~x>mica. ki po jo postavili pri cukrarni. Zari.di tega bi pa bile potrebne tudi drenaže na Barju, gosto omrežje edvodnikov. ki bi sluzih prav tako za dovajanje potrebne vede, kakor za odvajanje preobilne. Voda je naJDomembncjši činitelj rasti Zdaj Čitamo v zadnji številki ^Kmetovalca*, kaj sedi o Barju strokovnjak; v lepi. precej izčrpni razpravi je opisal lastnosti in kakovost barjanske zemlje, njen nastanek, prnlen za kmetijstvo, kako jo je treba gncj.ti itd. To je ena najboljših razprav, ki je namenjena predvsem obdelovalcem B^rja. kar jih je izšlo v našem poljubnem slovstvu. Pisec pravi v uvodu, da je voda glavni rastni činitelj: če je primanjkuje, se zmlja spremeni v puščavo. če je je pa preveč, nastane močvirje. Da mora zemlja vsebovati primerne količine v de, so se zavedali že stari kulturni narodi in njihove vodne ter namakalne naprave so upravičeno slovele, že Rimljani so se lotili osuševanja našega Barja, po njihovem odhodu je pa bilo Barje zopet zamrevirjeno. Vendar so se pomena Barja dobro zavedali vsaj prejšnja stoletja, »saj je znano, da lahko postane (Barje«) naj-plodnei.Sn žitnica, če se s pravilno melioracijo regulira režim vode«, pravi pisec Zato je pa tudi bilo v dosedanji literaturi o Barju obravnavano skoraj samo hidro-tehniško vprašanje; pisec razprave v »Kmetovalcu« pa išče odgovor na vprašanja Barjanom. ki iščejo strokome nasvete za obdelovanje, gnojenje itd. Nastanek barjanske zemlje V davnini so se na kraju sedanjega Barja razprostirali pragozdovi, ki jih je pozneje preplavilo jezero, del velikega savskega jezera. Potoki in reke so naplavili na jezersko dno z bližnjih gričev mnogo proda. Ko je jezero začelo odtekati in je bila voda plitva, so se začele razmnoževati vodne rastline. Njihovi ostanki so se kupičili v dolgih dobah in začela je nastajati šota, ker niso mogli segnitl; voda je namreč preprečevala dostop kisika in bakterij. — Za lastnost zemlje je pomemben tip ~menine, ki je iz nje zemlja nastala. Ci.- • ir^iša so tla. tem bolj izrazit je nji-hc . ... Med podnebjem in vrsto zemlje je naj jša zveza; zimske padavine izpirajo pra. malo apna in druge rastlinske hrane, ker takrat počivajo tudi zemeljske bakterije. Poletni dež, kakor sploh pada- e v toplem času, med rastno dobo, pa iz a mnogo rudnin ha rastlinske hrane. T rudnine niso Ijene, ker jih rast L že. ko se^. > koreninami vlago iz : . plasti med sušo. Po tem, a M prevladuje pronicanje rudnin v nižje plasti nad vračanjem med sušo v zgornje plasti ali je v ravnovesju, razlikujejo strokovnjaki dve glavni vrsti zemlje. Glavne značilnosti barjanske zemlje Prva vrsta zemlje, ki pri nji prevladuje pronicanje rudnin v nižje plasti, se imenuje pcdzol (bleda zemlja) in nastaja v vlažnih krajih. Voda izpira rastlinsko hrano, predvsem alkalije. apno, v nižja plasti ln zato zemlja postane kisla. V suhih krajih pa, kjer je odtok vode v ravnovesju z dviganjem, voda ne izpira apna, da je zemlja skoraj vedno nevtralna, to se pravi, ni izrazito kisla in ne afkama. Takftno zamljo imenujejo na* strokovnjaki čmico oernozjom). Med tema glavnima vrstama aemlje Jih je še nešteto prehodnih vrst-Barjanska zemlja ni nastala normalno, to se pravi, pod vplivom podnebja, temveč pod vp'ivom stoječe vode. Ko bo po osuševanju odstranjena voda, se bodo ta sorazmerno mlada tla šele začela razvijati pod vplivom podnebja. Voda, ki je stoletja onemogoča'-. obdelovanje zemlje, je ven dar blagodejni činitelj, ker je nakupičila ogromen kapital v obliki organskih snevi — humusa sprstenir.e). Skoda le, da so mnogo tega kapitala porabil: za kurivo (dota >. Kai- je ostalo še šotnih plasti, jih je treba skrbno varovati. — Tudi lastnosti humusa niso vedno iste. saj sprstenina ni nastala povsod iz enakih vr**t rastlin, kajti, kjer je bilo v obilju apna. so uspevale ni :ke barjanske trave, ki se je iz njih razvila večina šote. Manj šote je pa nastalo iz visokih kislih trav. ki ne prenesejo apna. Zemlje se tako razlikujejo med seboj po tem. iz kakšnih rastlin je nastala šota. iNTa T> rju pa še razlikujejo tretjo vrsto zemljv barjanske trdine, ki obsegajo približno dobro tretjino površme Barja. Zemlja barjanske trdine je rumenkasta, naplavljena rudninska. Naplavila jo je voda v doigih dobah z obrobnega hri- Nizko in visoko barje Nizko barjansko zemljo ali nizko barje imenujejo tla. ki so nastala iz nizkih tal. in ki potrebujejo za rast mnogo apna. Nizko barje zavzema večino površine Barja. Reakcija zemlje je nevtralna ali slabo lužnata (alkalna). Ta zemlja torej vsebuje dovolj apna; organske kisline se spajajo z apnom v nevtralne soli ali humate. Takšna zemlja prija veliki večini kulturnih rastlin. Globina organskih plasti nizkega barja je različna, povprečno pa znaša meter. E>ež ne k^ari strukture zemlje; zemlja vsrka vodo in zato nabrekne. C?e je organska plast dovolj debela, je treba jeseni orati čim globlje, če je pa tenka, moramo biti pazljivi ter se ravnati po tem, kakšna je spodnja plast, če je spodnja plast jezrski glen, polževka, ni priporočljivo globoko oranje; polževka je namreč revna na rastlinskih h rani lih, vsebuje pa nad 40 kem je aretirala policija v mnogih gostilnah, kjer so se shajali verižniki. okrog 100 postopačem iz mesfn in pokrnvine. 20 med njimi je bilo poklicn'h veri/rv! kov in te so na policiji pridržali. Ze drugo jutro so jih poslali na prisilno delo. Avsdska znanstvena ekspedicija raziskuje že več mesecev sledove starih Inkov in njihove kulture v južnoameriškem pogorju Andov. Država Inkov se je razprostirala v starih časih ko so jeli prodirati v južno Ameriko Spanci na širokem pasu ob zapadni obali kjer so zdaj države Ecu-ador, Peru in Bolivija, poleg tega je pa obsegala severno polovico sedanje republike Chile. in severno zapadno Argentino. Nova raziskavanja so odkrila tudi ostanke starih mest tega visokokulturnega plemena, zgrajenih 4000 m nad morsko gladino. Zelo strme v živo skalo vsekane stopnice vodijo do teh gorskih mest, sega jočih visoko nad oblake. Zdaj pokrivajo Ande bujni pragozdovi in v njihovem naročju so odkrili ostanke starih mest kot nov dokaz visoke kulture Inkov, tega vladajočega razreda v pred-kommbovi državi Peru. Izkopanine kažejo, da so imele hiše Inkov že kopalnice in vodovode. Zlasti zanimiv je način gradnje teh hiš. Vse so zgrajene iz lepo rezanih kvadrov. Inki namreč Še niso poznali apna odnosno malte. Zato so polagali lepo obdelane kvadre drug na drugega, in jUi zvezali med seboj z močnimi železnimi spojkami. Sledovi kulture plemena Inkov z vsega področja njihove države so pokazali, da so znali Inki graditi tudi zelo močne trdnjave. V nedavno odkopanih mestih, zgrajenih visoko v planinah, so naleteli na mnoge ob strani stoječe zelo visoke stolpe. Učenjaki domnevajo, da so sluzih' ti stolpi svečenikom, ki so bili obenem zvez-doslovci. da so opazovali z njih večerno nebo. Inki so delili leto v luninih mesecih, in so torej računali čas kakor mnogi antični narodi po luninih letih. Enajst dnevna razlika med koncem zadnjega meseca m koncem volnenega leta je bila izpolnjena z velikimi svečanostmi. Malo je znano, da so imeli Inki tudi že svoje socialne ustanove, o katerih bi sko-raz lahko rekli, da so bile moderne, čeprav so nastale v pradavnih časih. Tako so bile dajatve in stortve posameznikov urejene po starost; in mečeh. Za bolne in staro ljudi je skrbela občina. Množice so delale Izključno za državo, za lastne potrebe so pa imeli ljudje vsako leto na razp-lago tri mesece, ko so lahko delali zase. Dižava Inko^* je bila torej osnovana na načelu skupnosti in poedinci so bili podrejeni skupnim interesom. Tudi v tem primeru vidimo, da pod solncem ni nič novega, temveč da se vse nehanje ljudi na svetu samo presnavlja in ponavlja. Križanka št. 104 n Španija hoče povečati trgovsko mornarico Komisija španskih inženjerjev potuje po švedskem, kjer si ogleduje ladjedelnice in tvornice ladijskih strojev, španska ladje-delniška industrija hoče namreč navezati tesne stike z isto industrijsko panogo na švedskem, kjer bi rada kupovala razne potrebščine. Komisija si je že ogledala ladjedelnice v Malmo, Stockholmu in Gb-teburgu. Pobudo za njeno potovanje je dala stockholmska tvrdka Henrv Wallen-berg, ki že več let dobavlja Španiji za gradnjo ladij potrebni material. Zanimanje španskih ladjedelnic za švedske dobave je posledica sklepa španske vlade v pogledu obsežnega novega gradbenega načita. Španija hoče povečati svojo trgovsko morna- Bescde pomenijo: Vodoravno: 1. muslimanska verska knjiga, 4. luka, 7. čopič. 9. finsko pristanišče. 11. žensko ime 13. zabavišče, 15. nag, neob-iečen, 16. škoda, obžalovanje. 18. oziralni zaimek. 19. črki. k; se v stenografiji pišeta z enim znakom, 20. žensko ime, 21. švicarski kanton. 22. pedredni veznik 23. ruska reka. 24. prprava. ^rudij. 25. država v Ameriki. 27. veznik. 29. okrajšano srbsko mo:ko ime, 31 naziv, cznačka. 33. igralna karta. 35. lahko-atletska panoga. 36. kos lesa. 37 nekdaj vladar Benetk, 39. ime filmske igralske Mirande. 40. obrtnik. 42. pesem. 43 veznik, 44. nade, 45. del glave. 46. špertna kratica. 47. močno razstrelivo, 47. učenci. Navpično: 2. državica v Arabiji, 3. z^rbaneiti, 4. državoslovje, umetnost, znanost o vladanju. 5. rastlina ovija:ka. 6 deloma, nekaj. 7. vrsta bonbona, 8. oklopni avtomobil 10. drevo. 12. poljska cvetlica, 13. glavno mesto sovjetske republike Aserbcjdžaja. 14 del telesa. 16. vodna živa!. 17. zasilna shramba* 19. bol, trpljenje. 26. neradodaren, sriskav. 2r. d i % j: grm. 30. slab red. 32. pametna, bistra, 34 sestrin mož. 37, glasbeni izraz, 38. jud, 40. telesna vlaga, 41. pletena posoda, 43. domače živali. FESITEV KRIŽANKE 5T. 103 Vodoravno: 1. kavamar. 8. cJSca, 9. nek, 11. las, 12. Metka, 14. ubežati, 16. Bata, 17. apel, 19. ami, 20. sporo, 21. Ra, 22 grad. 23. aau, 24. pi, 25. SN, 26. motiv, 29. Anatolija, 30. bot, 31. par, 32. pel ikoni, 34. šimel, 35. me, 36. oča, 37. et, 39. ca, 41. gnus, 43. Oman, 46. kepa, 48. Regrna, 50. Or, 51. IvalojokL Navpično: 1. Kolubarn. 2. Atebama, 3. viseti. 4. ak, 6. antipod, 7. rek, H). Karlovi Vr>ri. 13. etapa, 15. ža, 18. Er. 20. sramotilen. 22. ga, 23. anatema, 24. pijanec, 25. snopič, 27. ol. 28. tipam, 29. ab. 33. le, 34. šotori. 38. tukaj, 40. Avari. 41. gnil, 42. se. 44. mev. 45. aga, 47. pok, 49. no. P. 6. WODEHOUSE;"| 38 Tucala f>epita HuiiKnlsUčen Trajalo ni dalj kakor hip. Nato se je opameto-vala. krenila proti vratom in izginila. Jaz pa sem negibno obstal, kjer sem bil, prepaden od razodetja, ki mi je ta mah prevzelo duha. Telesni dotik, ob-entek njenih toplih, živih udov, je bil za zmerom razhlinil tisto dozdevno, površno prijateljstvo, ki sem mislil, da je tako močno. Ljubezni sem bil rekel: >Do tod, a ne naprej,« in zdaj me je bila zaskočila še tem mogočne je, ker sem jo prej hotel potlačiti. Čas rado voljne samoprevare je bil končan. Poznal sem samega sebe. XI Svet se deli na dva tabora: sanjače in ljudi dejanja; in po vsem, kar sem bil videl, sem prišteval Maca Ginnisa v to zadnjo vrsto. Vsak dan sem čakal, da bo nekaj napravi!, in prav prijetno sem bil presenečen, ko je minilo štiri in dvajset u*. ne da bi se bilo kaj zgodilo. Vedel pa sem, da se njegova ura bliža; in res je prišla. Od Bučka sem se bil pripravil na odkrit napad, ne na zvijačo; ko pa je napad prišel, je bil res odkrit, a hkratu tako silovit, da me je kar omamil in ohromil. Neverjetno se mi je zdelo, da bi se mogla zgoditi v miroljubni Angliji taka reč. ki je v vsem dišala po ameriškem »divjem zapadu*:. Dan je bil eden tistih neskončnih dni. ki so mogoči samo v šolskih zavodih, šola je namreč bolj kakor vsaka druga naprava podvržena vremenu. Vsi dečki vstanejo zjutraj z neko določeno količino nemira v telesu; če so ponoči dobro in zdravo spali, jo do večera nekako prebavijo. To je vzrok, da učitelji koprne po zadnjem razdobju šolskega leta, ko gredo učenci v presledku med dvema učnima urama pod milo nebo. Za učitelja 0*a zlepa ni bolj dobrodejnega prizora, kakor je i ogled na gojence, ki na solncu dajejo duška svoji prekipevajoči objestnosti, ne da bi bili komu v napoto. Tisti dan pa je bilo že zjutraj začelo snežiti. Dečki bi bili več ko srečni, da to mogli iti iz hiše, ali gospod Abnev jim je bil prepovedal. Bodimo pravični in priznajmo; noben ravnatelj zasebne šole ne želi, da bi se njegovi varovanci izpostavljali prehladu; gospod Abney pa je bil v tem oziru še posebno strog. 2e direndaj, ki je bil nastal ob nočnem obisku gospoda Maca Ginnisa v našem zavodu, je bil nakopal trem lordom, enemu baronu in mlajšemu sinu neke plemenite družine hud nahod. Sam gospod Abnev je moral zaradi prehlada ostati v postelji, kjer je solznih oči gledal okrog sebe in z bolečino v srcu poslušal nerazumljivo hreščanje, ki je bilo do nedavnega še njegov zvonki tenor. Nič čudnega ni. da se mu je zdelo ukvarjanje s snegom povsem neprikladno za mlade ljudi. Posledica tega je seveda bilo, da sva morala tisti dan z Glossopom krotiti trumo neugnanih dečkov, izmed katerih ni bil niti eden prebavil svojih odvečnih sil. Kako je opravljal to nalogo moj tovariš, sam ne vem: po tem, da je meni, ki sem drugače brez prevelike težave držal dečke v redu, nazadnje že sape zmanjkalo, bi sodil, da je Imel vse prej kakor lahek posel. Njegova šolska soba je imela izhod v predsobje, baš nasproti moje, in vsakih nekaj minut sem začul njegov razjarjeni glas. Polagoma se je trušč le nekako unesal, in dečki so se pomirili. Tedajci pa je pred glavnim vhodom zahrlel avtomobil: takoj nato se je oglasil hišni zvonec. Dobro se spominjam, da se tisti hip nisem kdo-vekaj zmenil za to. Mislil sem, da gre za. obi3k iz kakega sosednjega mesta, ali pa — kar je bilo ob tej pozni uri sicer manj verjetno — da heče kr.k avtomobilist povprašati za pot proti Portsmouthu ali Londonu; Take reči so se časih dogajale, kajti Sanstead House je ležal nekaj milj daleč od vil in vasi .sredi pravega blodnjaka glavnih in stranskih cest. Zame bi bila torej stvar ostala neopažena, ko bi bili učenci dovolili: a njim je pomenil ta dogodek zaželjeno prekinjen je enoličnega dne: sprejeli so ga z velikanskim krikom in vikom. En glas: »Gospod, ne zamerite, gospod ne zamerite, zunaj je avtomobil.' Jaz f strogo): >Vem, zunaj je avtomobil. Nadaljujte svoje delo.« Več glasov: >Čujtc, gospod, ali ste se kdaj vozili z avtomobilom ? Gospod, o veliki noči mi je papa dovolil, da sem nekoliko šofiral. Gospod, kaj mislite, kdo bi utegnil biti?« Osamljen umetnik (posnemanje hrlenje motorja)! *Hrrr ... hrrr .. . hrrr . .. Že sem hotel razdeliti nekaj črnih pik, ki so učiteljem priljubljeno orožje, ko me je presenetil ču-d