PoSnlno ploČona v gotovini teto LXXIII., št. s Ljubljana, ponedeljek S. ianaar]a 1940 Cena Din 1.— LflfEHS Iziiaja vsaK dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. — in sera ti do 80 petlt vrst a Din 2. do 100 vrst a D1d z 50 oo 100 do 300 vrst 4 Din 3. večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni daven posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UMUVNMTVO LJUBLJANA, Knafljerm oliea itrr. i Telefon: SI-22, 31-23. 31-24. IMS ta 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10351. ©nad en povratek grofa Csajgrja Po dvodnevnih razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah je madžarski zunanji minister prekinil svoje bivanje v Italiji in se vrnil v Budimpešto - Uradni komunike poudarja enakost nazorov obeh držav glede na mednarodni položaj Benetke. 8. jan. br. Beneški se^ta^ek grafov Cana in Csakvja. ki je trajal dva dn.. je v precejšnji meri prispeval k raz-čiščenju položaja v Pod mavju in na Balkanu, ki se je v zadnjem času razvijal v senc: nove velesile ki se je pojavila na neposredni severnovzhodni meji Podunav-skega bazena To dejstvo je dalo sestrnku v Benetkah tudi glavno obeležje Razgovori so se. kakor ugotavljajo sinočnj: listi, v prvi vrsti nanašali na položaj v srednji in južnovzhodni Evropi, ki bi ga bilo treba z vidika nove nevarnosti od severoma čim prej in čm temeljiteje ur.di-ti. da bi se omogečila skupna akcija vsega tega področja v obramoo pred morebitno nadaljnjo ekspanzijo sovjetske Rusije Iz izjav in komunikejev, ki so bili objavljeni v zvezi s sestankom, sicer ne :zha;a n:č konkretnejšega, vendar kaže, da so sklepi, ki so bili sprejeti v Benetkah, zelo nujni, ker srof Csakv iz Benetk nI kren"l na napovedani osemdnevni dopust v San Remo, temveč se je nenadno vrnil v Budimpešto. Kakor znano, je prišel C aky v Benetke že v petek. V soboto dopoldne ob 10. se je iz Rima pr.peijal še zunanji minister Cia-no. Ob 11. dopoldne sta se ministra prvič sestala Kakor je bilo pozneje naglašeno, je potekel že prvi sestanek v najprisrčnej-šem duhu. Po sestanku ie ital ianski zunanji minister izjavil novinarjem? Le kar naglasite, da je bil razgovor zelo prisrčen in da je pomenil utrditev temnega sodelovanja cbeh prijateljskih držav ter da je pr'šla na njem do izraza absolutna enakost stališč obeh vlad glede na mir v Evropi in še tesnejše sodelovanje med obema drŽavama. Ponoir»ne sta se zunanja nVn:stra v salonu Doževe palače znova sestala Razgovor je Lra^a. sKca; poldrugo uro Tudi po tem drugem sestanku so novinarji cbkclili Ciana, ki je naglas 1, da se je tudi pri po-pcldanskem razgovoru pokazala pop: lna sk^fi -c*"t stališč glede vseh obravnavanih vprašanj. Včeraj dopoldne je bi! tretji, zaključni sestanek, ki ie traial dobro uro. Po končani konferenci je bil izdsn naslednji URADNI KOMUNIKE Zunanja ministra Italija in Madžarske sta na svojem sestanku izmen j la mi li o splošni politični situaciji v Evropi. Z a ste p-nika obeh držav sta tudi to pot ponovno lahko z zadovoljstvom ugotovila trdnost nj-inih prijateljskih odnosov in težnost delovanja obeh držav, ki temeljijo na strogo enakih nazorih, ki vladajo v vladah obeh držav. Po končani konferenci je grof Ciano izrazil zastopnikom tiska svoje zadovoljstvo o poteku konference in je poudaril, da vlada popolna skladnost v gledališču obeh držav ne samo na političnem, ampak tudi na moralnem polju, kar se tiče vprašani, ki zadevajo vso Evropo. Italijanski komentarji o sestanku Italija ne bo dopustila nadaljnjega širjenja ko-^nunirtna v Evropi — Rim za popravo krivic ovnih pogodb na Balkanu — V Budimpešti so zadovoljni Benetke, R. januarja AA (Štefani O priliki sestanka v Bcrrtkah sta itaH'an ft: zunanji m'n?Fter ik ^ država sama od-lo^pti svoji '^odL Nočp se vmešavati v no^ra'iie 'adeve -<">>*j^tske R*isi;e, is^otako pa ne dopusti, da bi se sovjetska Rusija vmešavala v zadeve evropskih držav. Vsak tak poskus bj naletel na skupen odpor Italije in vse ostale Evrope. V prmeru, da bi sovjetska Rusija napadla Rumunijo in se hotela po last ti Be-sarabije. bi prišle v nevarnost tudi mnoge narodne manjšine v Rumuniji. Zaradi .ega je treba urediti predvsem to vprašanje med Rumun.jo in Madžarsko Kot vzor naj bi služili v tem ožim odnosa ji med Madžarsko in Juge« a v. jo, ki s a manjšinsko vprašanje med seboj uredili v obojestransko zadovoljstvo. Sploh se Italija zavzema za popravo krivic mirovne pogodbe na Balkanu. Zaenkrat Italija ni za ustanovitev bloka balkanskih držav dokler ne bodo odstranjeni vzroki za spore in sumničenja med posameznimi balkanskimi narodi. Rim, 8. anuara. AA. (Štefanih Mussolin: je sprejel armijskega generala Caracciolo. ki mu je zaupal vrhovno nadzorstvo nad vsemi vojno-tehničnimi strokami artileri-jo. inženirskimi oddelki in motoriziranimi enotami. Zadovoljstvo v Budimpešti Budimpešta, 8. jan. AA (Štefani) Uradno poročilo o konferenci v Benetkah, ki oc-novno poudarja tesno solidarnost med Italijo in Madžarsko, je naletelo na veliko odobravanje v madžarski javnosti kakor tudi na odobravanje v političnih in novinarskih krogih Budimpešta, 8. jan. i. Današnji madžarski listi prinašajo obširna poročila o beneškem sestanku :n razgovorih grofa Csa-kyja z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. vendar brez vsakih komentarjev. Listi citirajo edino poročilo italijanskih listov ter hkrat: prinašajo uradni komunike. Doda.] a jo, da bo sodelovanje med Italijo in Madžarsko v bodoče spet tesneje, ker se je na .^e^r.-.ku pokaza-a r-o-c'n . solidarnost med obema državama, a hkrati i^ažaio prepričanje, da bo to sodelovanje še okrepljeno po razgovorih, ki bodo sledili z Beogradom Pariz, 8. jan. A A. (Štefani) V«ri snočnji pariški časopisi objavljajo- pod debelimi naslovi uradno poročilo o sestanku v Benetkah. Francosko časopisje poudarja veliko važnost tega sestanka. Odmev v Berlinu Basel, a jan. s, vBasler Nachrichten poročajo iz Berlina, da v nemških diplomatskih krogih k razgovorom v Benetkah pripominjajo samo da bodo ti razgovori preprečili razš rjenie voine na jugovzhod Evrope. Izogibajo pa se v Berlinu vsakih aluzij glede italijanskega načrta, da prepreči sovjetski prodor v Podunavje. Po odstopu angleškega vojnega ministra Njegov naslednik je dosedanji trgovinski minister Oliver Stanley — Pravi razlogi ostavke Hore Belishe niso znani — Pred važnimi izjavami ministrskega predsednika Chamberlaina London. 8. jan. t. Tik pred prazniki sta odstopila anglešKi vojni minister Hore Be-lisha In minister za informacije Mac Milan. Vojni minister je postal Oliver Stanlev, do-seaanjl minister za trgovino na njegovo mesto pa je bil imenovan sir Andrevvs Dun-can. Ministrstvo za informacije je prevzel John Reith. Vest o odstopu obeh ministrov, zlasti pa vojnega ministra Hore Bclisha je v Angliji pa tudi drugod po svetu izzvala pravo senzacijo, vendar se splošno poudarja, da vzrok ostavke niso bila nikaka politična vprašanja. Hore Belisha je svojim volilcem v Devonportu poslal pismo, v katerem se zahvaljuje, da so ga vedno podpirali v vseh 16 letih, odkar je bil izvoljen za poslanca. Trdo je delal v raznih resorih, nazadnje pa v vojnem ministrstvu, na kar je najbolj ponosen. Tudi v bodoče bo vse svoje moči posvetil delu v korist domovine in njegova edina želja je, da Anglija v tej vojni zmaga. Tudi ministrskemu predsedniku Cham-berlainu je Hore Belisha poslal pismo, v katerem mu zagotavlja, da mu je tudi v bodoče na razpolago ln naglasa, da ni med njim in ministrskim predsednikom nobenih političnih diferenc O spremembi vlade je agencija Reuter objavila naslednje službeno poročilo: Ker sta minister za vojsko Hore Belisha ter minister za informacije lord Mac Millan podala ostavki, ju je Nj, Vel kra-j sprejel in ie podpisal ukaz o imenovanju novih m nistrov Za vojnega ministra je bil imenovan dosedanji trgovinski minister Oliver Stanlev. za trgovinskega ministra sir Andrevvs Duncan. a za ministra za informacije sir John Reith Hore Belisha, pravi poročilo dalje, je zavzemal položaj vojnega ministra od 1 1937 Pred tem je bil prometni minister Novi vojni minister Stanlev je bil od L 1937 trgovinski minister, seda i Da je prevzel resor, ki ga je imel za svetovne vojne njegov tast lord Derbv. Novi trgovinski minister Andrevvs Duncan ie znan industrijec in ravnatelj Angleške banke, pred kratkim pa ie bil imenovan tudi za pred>edn ka odbora za kontrolo vojnih dobav Sir John Reith je znan kot bivši glavni ravnatelj družbe British Broadcasting Corporation, pozneje pa je postal predsednik nacionalne skupine angleškega civilnega letalstva Niti sir Andrevvs Duncan niti sir John Reith nista člana parlamenta, pričakovati pa je. da bosta oba v kratkem dobila mandata v spodnji zbornici London, 8. jan. s. (Havas). Bivši vojni minister Hore Belisha bo imel takoj na prvi seji parlamenta dne 16. t. m. govor, v katerem, bo. kakor uradno poročajo, pojasnil vzroke svojega odstopa. Ameriške informacije o vzrokih odstopa vVashlngton, 8. jan. i. Uradni ameriSki krogi zatrjujejo, da so vsi glasovi v zvezi I demisijo vojnega ministra Hore Belishe netočni, resnica je najbrže tale: 1) Hore Belisha ni demisioniral prostovoljno, nego je bil k temu prisiljen. 2) Ni pričakovati, da bi se iz njegovega govora, ki ga bo imel 16. t. m. v parlamentu, izvedeli razlogi odstopa, temveč šele po končani vojni. 3) Zaenkrat je gotovo le to, da je od začetka vojne do danes nepretrgoma imel nesoglasja z raznimi strankami in naposled, da pomeni njegova izločitev iz vlade zmago nekaterih konservativnih krogov. Chamberlain bo govoril jutri, po drugi verziji pa ie danes London, 8. jan s. Ministrski predsednik Chamberlain bo Imel jutri popoldne v Manslon Houne važen t H četrt ur ni govor, ki ga bodo prenašale vse angleške radijske postaje. Diplomatski urednik »Dailv Telegrapha« piše, da je treba pripisovati temu govoru kar največjo važnost. Pričakujejo, da bo ministrski predsednik Chamberlain govoril v podrobnostih o politiki zaveznikov, da pa bo tudi sporočil angleškemu narodu, naj se v prihodnjih mesecih pripravi na nove žrtve. Zelo verjetno je, da bo Chamberlain v svojem govoru odgovoril tudi na posamezne mieli predsednika Roosevelta, Izražene v govoru pred kongresom preteklo sredo. London, 8. januarja. AA. (Havas) Politični urednik »Daily Telegrapha« poudarja, da bo govor, ki ga bo imel Chamberlain danes, izrednega pomena. Novo ministrstvo za narodno obrambo London, 8. jan. s. »Daily Mail* piše. da bo morda ministrski predsednik Chamberlain v zvezi z najnovejšo rekonstrukcijo svoje vlade ustanovil novo ministrstvo za narodno obrambo, ki bi prevzelo vrhovno kontrolo nad vsemi tremi vojnimi ministrstvi ter vršilo vlogo koordinacije kopne vojske, mornarice in letalstva. List naglasa, da bi bil na mesto tega vrhovnega vojnega ministra nedvomno imenovan sedanji mornariški minister VVinston. Churchill, ki uživa nedeljeno zaupanje tako merodajnih političnih krogov,, kakor tudi angleške javnosti. Lista navaja 116 mrtvih, 11 pogrešanih. 106 ranjenih in 2 ujeta mornarja. „Columbusa" se vrača v Nemčijo Tokio, 8. jan. s. (Reuter) List »Asahi Sin-bun« poroča, da je v soboto odpotovalo iz San Frančiška 40 članov posadke nemškega prekomornika »Columbus« na neki japonski ladji v Nemčijo. Vračajo se domov preko Japonske in sovjetske Rusije Danes odide na isti način v Nemčijo druga skupina posadke 200 mož. Nesreča japonskega parnika Tokio, 8. jan. AA. (Havas). Neka japonska ladja, katere Ime še ni znano, se je potopila na poti proti Japonski. Plula je iz Koreje. Rešili so samo 14 potnikov ln sicer jih je prevzela na krov neka britanska ribiška ladja. Boje se za usodo 120 Korejcev, o katerih domnevajo, da so tudi utonili. žrtve pomorske vojne vhoda v fjord Sog. 60 km severno od Ber-gena potopil. Dva norveška letalca, ki sta bila na ladji >Frankenwald«, je prevzela neka druga norveška ladja na krov. Dva angleifca in en ameriški parnik potopljeni London, 8. jan. s. (Reuter). Angleški par-nik >Tovvneleyc (2900 ton) je včeraj zadel ob južnovzhodni angieškl obali na mino in se potopil. Vseh 24 članov posadke je rešenih. Ob škotski obali je zadel v soboto na mino 8300 tonski angleški parnik >Clty of Marseillec. Ladja je bila težje poškodovana, vendar se jo je posrečilo spraviti v pristanišče. Pri nesreči je bil en indijski član posadke ubit, 13 pa ranjenih. Neko letalo je aviziralo rešilne čolne, da so rešili nekaj članov posadke. Pri Gibraltarju je v soboto trčila angleška ribiška ladja >Kingston Comelian« s neko francosko ladjo ln se potopila. Vseh 17 članov posadke je prt tem Izgubilo življenje. Oslo, 8. januarja. AA. (Reuter). Parnik družbe »Hamburg America Linec, »Fran-kenwald« (5000 ton) ee Je včeraj v bližini ladja London, 8. jan. AA. (Reuter). Britanskim oblastem v Gibraltarju so poslali nalog, naj spuste na svobodo ameriški parnik Manhatan, ki je bil preteklo noč odveden v nadzorstveni pas. trtve bitke z London, 8. jan. a (Reuter). Angleška admiraliteta objavlja nov seznam žrtev v vojni mornarici. Seznam vsebuje tuđi žrtve pomorske bitke, m silnih elemi Graf Spee. Churchill na zapadni fronti Pariz, 8. jan. br. Prvi lord admiralitete VVinston Churchill je na obisku pri angleških četah na zapadni fronti, Včeraj zjutraj se je nenadoma pripeljal v Francijo preko Rokavskega preliva in je takoj nadaljeval svoje potovanje na vzhod. Spotoma se je ustavil na več angleških letališčih. Potoval je z avtomobilom in po francoskih vaseh so ga ljudje takoj spoznali ter mu priredili navdušene ovacije. Churchill ostane tudi danes na fronti, kjer bo pregledal vse angleške postojanke in obiskal še nekaj letalskih oddelkov na raznih letališčih. Kanadska vojna industrija Ottawa, 8. jan. a (Reuter) Kanadski transportni minister Harl je imel včeraj predavanje po radiu o sodelovanju Kanade v vojni. Dejal je, da je izvršila kanadska komisija za oboroževanje že za 14 in pol milijonov funtov naročil za vojne svrhe. Nadaljnih 5 in pol milijona funtov je bilo porabljenih za ureditev prometa v Kanadi. Po programu za vežbanje letalcev iz vsega angleškega imperija v Kanadi bo potrebnih 4000 letal. Od teh j h bo 1300 iz-gotovila Kanada, razen motorjev, ki bodo uvoženi od drugod. 900 letal bo uvoženih iz Anglije, 600 pa iz Zedinjenib držav. Kanadske tovarne bodo sedaj z izjemo motorjev izdelovale po 3000 do 4000 letal let- Iz notranje politike J L-GO SLO VENSKA MISEL Beograjski »Srpski Glas« prinaša na uvodnem mestu članek Slo-bodana Jovanovica, ki pravi med drugim: Srbi moramo razumeti, da je pred nami dvojna naloga. Predvsem moramo braniti s rim t v o. Ko se zaznamuje hrvatska etnična celota, tedaj se mora neogibno zaznamovati tudi srbska etnična celota. Nesmiselna bi bila trditev, da Imajo v tej državi samo Hrvati nacionalno zavest ln da Imajo samo oni zgodovino. Kakor hitro se Je načelo hrvatsko vprašanje, se je načelo tudi srbsko vprašanje in Srbi morajo z zdru i« niini močmi hraniti, kar Je njihovega. Toda Srbi bi grešili, ako hI mislili, da je njihova naloga samo obramba srbstva. V skrbi za ureditev svoje banovine so Hrvati skoraj prenehali mUliti na državno celoto. Oni se ne zanimajo mnogo za organizacijo centralne oblu.,ci, ki se jim zdi ali kot luk-sus ali kot nekaj, kar jc potrebno samo Srbom paradi njih hegemonije. Toda bas zato, ker Hrvati ne uvidevajo potrebe inoA-ne centralne oblasti, se moramo ml Srhi brigati ne samo za interese srbstva, temveč tudi za pravice centralne oblasti. Za trajnost nase skupne države nI dovolj, da imamo skupno dinastijo, skupno vojsko in diplomacijo, imeti moramo tudi parlament. Izvoljen po splošnem glasovanju, ki bo predstavljal narod Jugoslavije brez ozira na razlike med Srbi. Hrvati in Slovenci. Te razlike bodo prišle do izraza v njihovih lokalnih parlamentih, v centralnem parlamentu pa mora priti do izraza njih skupnost ln ne razdvojenost. Tak parlament obstoju v Švici ln v severnoameriški fede-iaciji — in sploh v vseh federacijah. Celo tako konservativen driavnik kakor Bis-marek je ob priliki ustanovitve nemškega cesarstvu IM\ smatral tak parlament kot neogibno potreben za okrepitev nemškega edinstva. Iz krogov Jugoslovenov so se večkrat čoli glasovi, da se srbski nacionalizem, kakor tudi hrvatski nacionalizem, ne sklada z jugoslovenstvom niti tedaj. Če se jugo-slovenstvo razume samo kot državna In ne tudi kot nacionalna ideja. Po našem mnenju izvira ta zmeda odtod, ker se misli, da se morata nacionalna in državna ideja vedno ujemati druga z drugo. Potemtakem hi bil srbski nacionalizem dovoljen samo v srbski državi, v jugoslovenskl državi pa bi bil nasprotno mogoč samo jugo-slovenski nacionalizem. Toda v zgodovini so primeri, ki jasno kažejo, da nI treba, da hi se morali državna in nacionalna ideja popolnoma ujemati. Poskus, da hI se s pomočjo državne oblasti v čim krajšem roku ustvaril jugoslo-venski nacionalizem, ki bi zadušil tako srbski kakor hrvatski nacionalizem, nI uspeL Toda to nam ne sme ubiti vere v bodočnost jugoslovenstva. Ako Je jugoslovenstvo kot nacionalna ideja zadelo na težave v srbskem In hrvatskem nacionalizmu, to ni dokaz, da mora zadeti na Iste težave kot državna Ideja. Da-li se bodo velike silo ▼ srbskem in hrvatskem nacionalizmu postavile v službo jugoslovenske državne misli, to je na koncu koncev odvisno od politična daljnovidnosti ln širokogrudnosti Srbov in Hrvatov. Te vrline pa so odvisne od politične vzgoje Srbov in Hrvatov. Tej vzgoji je treba posvetiti glavno pozornost. Treba je tako Srbom kakor Hrvatom govoriti, da njih rešitev ni v plemenskem egoizma in fanatizmu — to Je bilo vedno ovira ustvaritvi velikih držav — temveč da je nji* rešitev v državni skupnosti. Uredimo to zajednico tako, da se bodo v nji tako Srbi kakor Hrvati čutili kakor v lastni hiši, toda Istočasno jim odplrajmo oči, da morejo ostati brez lastne hiše, ako ne bodo hoteli živeti skupaj. NI« srbski niti hrvatski nacionalizem nas ne more pripeljati na pravo pot, ako ne bo združen z Jngoslovensko državno idejo In niti jugoslovenska državna ideja ne bo Imela življenjske sile, ako se ne združi s srbskim in hrvatskim nacionalls-mom. ST. RADIO _ O NARODNEM EDIN ST V U L. 1897 Je Stjepan Radič zapisal v praški »Hrvatski Misli«: »Popolno narodne edlnstvo Je naš Ideal. Nočemo sloge, kompromisa. Slogo sklepajo različni elementi-Naša narodna dnša je ena. Zdaj je treba te edlnstvo samo manifestirati. Narodno edlnstvo »postoetručuje« narodno mod. Ono Jo prvi pogoj, da narod ne propade...« To besede Je St. Radič 1.1904 nn«*avii v nro-svoje Hrvatske seljačke stranko> Droga točka tega programa se namreč gW-sl: »Hrvati In Srbi so en narod«. IZ LISTOV NASE NEMŠKE MANJŠINE »Dle Donau«, glasilo nemških katolikov V Jugoslaviji, piše: Odločno odklanjamo vsako oboževanje rasizma, čeprav spoštujemo narodnost, kateri pripadamo. Za nae narodnost ne pomeni nekaj, kar nas loči od drugih ljudi. Ml zavestno težimo preko ozkih narodnostnih mej k skupnosti vseli ljudi. — »Deutsches Volksblatt«, glasile Knltnrbunda, priobčnje dopis Iz Berlina, t katerem trdi, da je Maginotova linija zastarela, d očim Je Siegfriedova črta čudo moderne tehnike. List zatrjuje, da ima nemška črta približno 20.000 utrdb, Maginotova pa komaj 5000. Novosadski »Dan« pripominja k tema: Zares Je potem pravi čo> g>ž, da Maginotova linija ie ni probita! tolerirajte ▼ „SI. Naroda"! Hud mraz ovira vojaške operacije na Finskem Sovjetske čete kopljejo Jarke v neposredni bližini Mannerheimove črte - Finci odbijajo povsod sovražne napade Helsinki, 8. jan s. (Reuter) Na Karelijski I zemeljski ožini so skoro vse vojaške operacije zastale zarad: hudega mraza. Temperatura je znašala včeraj —27° C Dopoldne ni bilo na tem odseku fronte sploh nobenih borb. Popoldne jc stopilo za nekaj časa v akcijo sovjetsko topništvo Sovjetske čete še vedno kopljejo jarke v neposredni bližini utrdb Mannerheimove linije. Zaradi hudega mraza se je pri kopanju več sovjetskih vojakov onesvestilo ter so Finci zajeli več ujetnikov. Do manjših bojev je prišlo v soboto na severovzhodu Ladoškega jezera. Sovjetske čete so bile odbite in Finci so zavzeli nove ugodnejše položaje. Pri Salli, kjer so sovjetske čete pred dnevi doživele poraz, so poskusili sovjetski smučarski oddelki z boka napasti finske postojanke. Po finskem uradnem poročilu so izgubili sovjeti pri tem 3(K> mož Po finskjh uradnih poročilih je sovjetsko letalstvo od začetka vojne dalje izgubilo sedaj že okoli 200 letal. Finci so izgubili doslej samo 20 svojih letal. Finsko vojno poročilo Helsinki, 8. jan. s. (Havas) Snočnje finsko vojno poročilo pravi: V noči od 5. na 6 januaria je bil na Karelijski zemeljski ožini med Kahtalahtijem in Sumo odbit sovražni napad 6. januarja je sovjetska arti-Icrija nadaljevala z običajno aktivnostjo. Na-c topništvo je razpršilo neko sovražno kolono na pohodu, kakor tudi transport tre na. Sovražnik je pričel kopati jarke ter se je pred svojimi postojankami utrdil z bodečo žico. Sc.crnov/hopoboljševanjom« ustreli mimo cilja, v tem filmu pa je težak problem ločitve z vsemi svojimi trtigičnimi in smešnimi plat mi podan s dovršenostjo, spontanostjo, nevsiljivostjo in prav zaradi tega prepričevalno močjo, ki se očituje v vseh vrednih stvaritvah francoskega duha. V nekem odi' čnem penziona tu so dekleta premožnih »modernih« očetov in mater, ki so jim otroci v nadlego zaradi zaposlenosti v poklicih m zaradi nesoglasja v zakonu. Dekleta sama spoznajo, da imajo in nimajo očeta in matere, da imajo po več očetov in po več mater, usodno spoznanje za doraščajoča dekleta, kateremu spoznanju sledi ustanovitev lige za pobijanje ločitve. V filmu se pre'stavi mlada generacija francoske filmske umetnosti, ki obe ta mnogo. — Kino UnJOn: Bel A ml. Maupaasant in mnogi drugi francoski pisatelji to z umetniškim mojstiktvom pr kazali v svojih delih sončne « senčne strani francoskega zasebnega m javnega življenja. Oblikovali so v pisane umetnine resnično življenje, kakršno ae nujno pojavi ▼ hipesrcl-vilizlranem središču naroda z ve? ko kulturno preteklostjo. Kos takega življenja je opisal Maupassant v »Lepem stričkuc m Nemci so pograbili po njem in ga pr kazali v filmu, ne brez namena, pokazati svojim ljudem, kako korumpirana in nemoralna je Francija. Z vzgojnega in etičnega stalidča tak film gotovo ni primeren sa publiko, ki živi v lasni morali in je duhovno nerazvita ter pripada de nizkemu kulturnemu organizmu. Za duhovno zrelega, notranje svobodnega človeka pa Ima tak film tudi svojo vrednost. V neprimernem času ga vsekakor predvajajo v Ljubljani, ne zaradi tega, ker ga nekateri lah- ko smatrajo za frivolen film, tem ve. > radi tega, ker je Francija danes v v< ni. Predvajanje tega filma bi bilo oprav čeno le tedaj, če bi podjetja takoj za nji; predvajalo nemški film, v katerem bi b lo prikazano dejstvo, da je Francija kljv vsemu v prvh vrstah, kadar gre za d^ hovno svobodo in neodvisnost, in da ; njena --demokracija« ne ovira pri kultui nem ustvarjanju. Napad in nesreče Ljubljana, 8 januarja Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico 62-letnega občinskega stražarja Roka Kralja iz Tržiča, ki je imel prebito lobanjo m več drugih poškodb na glavi ter po životu. Kralj je opravljal v nedeljo službo nočnega čuvaja in je v neki gostilni pozno ponoči napovedal policijsko uro. Pri tem se je z gosti zapletel v prepir. Med prerekanjem je neki pekovski pomočnik starega moža pograbil in ga z vso silo treščil po stopnicah, vodečih v klet. kjer je Kra'j pred \rati obležal s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami, Kralja so zdravniki v bolnici pregledali, sprevideli pa so takoj, da je vsaka pomoč zaman. Na nasvet zdravnikov so smrtno nevarno poškodovanega moža odpeljali z avtom nazaj na njegov dom v Tržiču, kjer pa je menda že popoldne umrl. V bolnico so med prazniki prepeljali več poškodovancev. Pred viško cerkvijo je včeraj popoldne padla na poledeneli poti 70 letna vpokojenka tobačne tovarne Marija Smuk ln si zlomila levo roko. V Zagorju ob Savi se je včeraj pri sankanju ponesrečil industrijalec Mirko Weinberger. Padel je in si zlomil desno nogo. Posestnikova hčerka Cecilija Gogala iz Begunj na Gorenjskem je tudi padla pri sankanju na bregu nad vasjo ter si zlomila levo nogo pod kolenom. Inkasantova žena Albina Na-drah iz Kamnika je padla doma na poledeneli poti in si zlomila desno nogo v gležnju. V bolnico se je snoči zatekel tudi 33-letni ključavničarski mojster Ivan Zor iz Ljubljane, ki ga je domov idočega nekdo na ulici napadel in ga poškodoval na glavi. SPOR Državno prvenstvo v klasični kombinaciji JZSS razpisuje državno prvenstvo v klasični kombinaciji v dneh 20. in 21. januarja v Bohinju. Tek na 18 km se vrši v soboto dne 20. januarja popoldne, skoki za kombinacijo pa v nedeljo 21. januarja dopoldne. Po končanih skokih na inž. Hanse-novi skakalnici z.i kombinacijo se vršijo še propagandni skoki. Opozarjamo vse klube, da prijavijo svoje tekmovalce na predpisanih tekmovalnih prijavnicah do 16. januarja Prijavnine ni. Tekmovalce za propagandne skoke ni treba prijaviti na prijavnicah, temveč samo na klubskih uradnih tiskovinah 1'ravico prijave imajo vsi pri Savezu verificirani tekmovalci, reknraje se po saveznih določilih v razredih, tako za tek kot za kombinacijo. Propagandni skoki niso v razredih, klubi lahko prijavijo po!cg seniorjev tudi bolj rutinirane juniorje, imeti pa morajo zadostni trening na inž. Hanscnovi skakalnici. Vodstvo tekme bo od 18. januarja dalje v Bohinju pri Sv. Janezu. Točen čas starta za tek se bo objavil naknadno. Darila: prvi in drugi v kombinaciji prejmeta darila, tretji plaketo. Prvi v teku darilo, drugi in tretji plaketo. Prvi trije tekmovalci v drugem in tretjem razredu prejmejo plakete, ako jih je prijavljenih najmanj 6 od vsakega razreda. V primeru, da je manj prijav v enem razredu, bo vodstvo nagradilo samo dva tekmovalca. Nadalje se opozarjajo klubi, da pravočasno rezervirajo prenočišča in prehrano, za kar naj se obrnejo direktno na Smučarski klub Bohinj, kateremu je Savez poveril izvedbo tega tekmovanja. Savez si pridržuje pravico izpremembe tega razpisa. — JZSS (službeno). Vsem, ki so se prijavili za savezni tečaj za skoke in alpsko kombinacijo, ki bi se morala vršiti od 8. do 18. za skoke in od 8. do 21. za alpsko kombinacijo, sporočamo, da sta oba tečaja radi tehničnih zaprek preložena na nedoločen čas. ~i AH~ Iz Centralnega šahovskega kluba — Prvenstveni in splošni biro turnir za januar bo v torsk 9 .t. m. ob 20. Prvenstveni turnir bo tudi določil igralce, ki bodo nastopili v četrtek 11 t. m. na brzotur-nirju za prvenstvo Ljubljane, kjer se bodo zopet pomerili najmočnejši ljubljanski šahisti . — I. redni občni zb°r Centralnega šahovskega kluba bo v četrtek 18. januarja ob 20. v klubski sobi Zvezde. Udeležba je članska dolžnost. — Ožji turnir je v polnem teka. Od mlajših igralcev se je doslej posebno izkazal Arrigler ml., ki po 10. kolu vodi s 7 in pol točkami. Sledi prof. C«op s 7 (1). Kavečič in Cobal 6 ln pol (1), Pintarič 5 in pol (2) itd. Turnir 2elezni£arskega Šahovskega kluba Železni carski šahovski klub v Ljubljani, ki ima svoje prostore v domu glasbene šole »Slogi« v Pražakovi ulici je pričel te dni s svojim vsakoletnim ožjim turnirjem. Splošni turnir pa se je začel že meseca oktobra. Udeležilo se ga je vseh šestnajst igralcev pod predsedstvom gospoda Kraglja, ki je obenem iniciator tega kluba. Za kapetana pa so si člani izvolili gospoda Bezrukova Pavla, zelo agttnega funkc* onarja in dolgoletnega člana tega | kluba. Da ne bi igralci trpeli na času, je j vodstvo kluba z žrebom razdelilo ta tur- j nir v dve skupini in sicer po osem igralcev. Kljub temu, da so igralci redno pose-čali igralne večere, se je splošni turnir končal šele o božičnih praznikih. V ožje tekmovanje so se iz prve skupine plasirali naslednji kandidati: Kragelj, inž. Dobovšek, Langus in KaT šn*k, iz druge skupine pa Osana, Sila, Sedej m To-potovec Za to borbo so se vsi temeljito pripravili in izvežbali. Prednost enemu al drugemu ni mogoče dati ,ker so moči prilično več ali manj izenačene. Prav zarad tega je pričakovati, da se bo razvila huda borba zp naslov pi\aka, Tatvine Ljubljana, 8. januari. Marija Leskovšek, stanujoča v Ciglarje vi ulici 41, je prijavila, da ji je tat odnese! tik pred prazniki za okrog 2000 din zlatnine, ki jo je hranila v skritem predalu. Ukradena ji je bila zlata zapestna ura z vgra-viranim napisom: »Moj; mamici«, zlata zapestna ženska ura s črnim trakom, zlata ovratna verižica z medaljonom, srebrna ovratna verižica. zTat poročni prstan in par otroških uhanov. Tudi v stanovanje Leopolda \"rbinca v Stepanji vasi se je vtihotapil te dni tat in odnesel 1000 din. V Jenkovi ulici je bilo vlomljeno v drvarnico Adolfa Hribarja. Tat je v drvarnici vse premetal, nato pa je odnesel žago, škarje za rezanje grmičevja, strojček za vrtanje lesa, dva velika svedra, več kladiv, pil itd. Hribar ima nad 1000 din škode. — Tudi v shrambo posestnika Ivana Robež-nika na Viču je pri-el ponoči tat in mu odnesel bakren kotel za kuhanje žganja. Kotel, ki drži 40 litrov, je bil vreden nad 300 din. Kaj podjetni so tatovi sukenj po kavarnah, kjer se ljudje zanašajo na poštenost gostov, zato tudi manj pazijo na obleko. Ivanu Gorjancu je tat odnesel iz kavarne »Evrope« 2000 din vredno, temno«.vo suknjo s črno podlogo ter zelen klobuk ;n šal. ki je bil v žepu suknje. Gor.ianc je oškodovan za 2230 din. Sivočrno suknjo, vredno 1000 din, je tat ukrade! tudi Leonu Genus-siju in sicer v kavarni »Leon«: iz kavarne »Union« pa je bila ukradena 1000 din vredna, temnosiva suknja dr. Ivanu Oolaku. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 8. januarja 1940. rjateče-Planic«, 870 m: —12. jasno, 5 cm pršića na 35 podlage, skakalnica uporabna. Planica-Slat ine (Dom Ilirija), 850 m: —12, barometer pada, jasno, mimo, 5 cm pršiča na 45 podlage, drsališie uporabno. Planica-Tamar, 1108 m: --12, jasno, mirno. 5 cm p:šča na 60 podlage. Kranjska pora, 810 m: —10, jasno, vetrov no. smuško tenšče spodaj 27 cm, zgoraj 37 cm snega .pršič, sankališče in drsališče uporabno. Bled, 501 m: —14. jasno, mirno, 25 cm. pršič. jezero za drsanje tu in tam uporabno. Pokljuka, 1300 m: —9. pooblačeno, mirno. 5 cm pršića na 70 podlage, Radovljica, 470 m: —14, pooblačeno, mirno. 26 cm pršića, disališče uporabno. B°hinj-Sv. janez, 530 m: —11, jasno, 40 cm snega, pršič. Bohinj-Zlatorog, 530 m: —9, jasno, 30 cm snega, pršič. Bohinjska Bistrica, 512 m: —12, jasno 32 cm snega pršič. Dem na Komni 1520 m: —7. jasno. 115 cm snega, pršič. Skalaški dom na Voglu 1540 m: —8, lasno. 115 cm snega, pršič. Polževo 620 m: —9, jasno. 10 cm snega, pršič. Sodražica 550 m: —14. iasno. 8 cm pršiča na 5 podlage. Dovje - Mojstrana 650 m: —11. iasno. skakalnica uporabna. Ribnica na Pohorju 715 m: —5. 6 cm pršiča na 10 podlage, skakalnica uporabna. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —9. iasno. mirno. 13 cm sne?a. osrenien. megleno Peca 1651 m: —10. 50 cm sneea. osrenien. Rimski vrelec 530 m: —6. megleno, 5 cm prš ča na 10 podlage. Koća pri Sv. Treh Kraljih, 1191 m: jasno 5 cm pršiča na 10 pcdlage. 7. I. 1940. Ruška koča 1249 m in Sokolski dom 1100 m: —6, megleno. 2 cm pršiča na 15 podlage. Lngarska dolina: —6. oblačno, mirno. 15 cm pršiča na 25 podlage. Z Jesenic — Življenje in umiranje. V L 1939 je bilo v jeseniški župniji rojenih 110 otrok, umrlo je 70 oseb, poročenih pa je bilo 58 parov. Naravni prirastek prebivalcev znaša torej 40 oseb ali nad eno tretjino. Zgornje številke zgovorno kažejo, da so Jesenice klub neznosnemu prahu in dimu zdrav kraj in da tu živi zdrav, močan in odporen rod. — Pomanjkanje vode. Radi izredno hudega mraza je Sava zelo upadla. Potok Uko-va je popolnoma usahnil in tudi Jesenica je tako majhna, da je njena struga od Čutar jeve žage navzdol popolnoma suha. Občutno je tudi pomanjkanje pitne vode. Na mestni periferiji in v višje ležečih mestnih predelih so nekatere hiše že nekaj dni brez vode. Občina bo morala iskati nove vire za vodovod, a jih bo težko našla, ker v neposredni bližini mesta ni dovolj močnih in čistih studencev, ki bi za vodovod prišli v poštev. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 8. januarja: zaprto Torek, 9. januarja: zaprto Sreda, 10. januarja: Tri komedije. Red Sreda četrtek, 11. januarja: George Dandin. Red B Petek, 12. januarja: zaprto (generalka) Sobota, 13. januarja: Profesor Klepec. Premiera. Premierski abonma. Krstna predstava Krstna predstava Izvirne slovenske Igre, kl jo je napisal Ferdo Kozak, bo v soboto 13. t. m. >Profesor Klepec« je zgodba lz I ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor idealist, ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega In ljubezenskega značnja, doMet 32 končn'. ne razvozlja v srečen konec. Igro pri-vlja dr. Kreft. OPERA Začetek ob 20 uri nedeljek, 8. januarja: zaprto >rek. 9. januarja: zaprto eda, 10. januarja: Nižava. Red A trtek 11. januarja: Figarova svatba. Red Četrtek •tek, 12. januarja: ob 15. uri: Glumač Matere božje. Dijaška predstava >bota, 13. januarja: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote. Izven KOLEDAR *>anes: Ponedeljek, 8. januarja: Severin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Večni zakon Kino Sloga: Ljubezen mladega princa Kino Union: Bel ami Kino Šiška: Župnikov križev pot Kino Moste: ^Ječa brez rešetka in Grace Moore v »Sisi-?: Klavirski koncert gdć. Pine Pitinl ob 20. v mali Filharmonični dvorani DBSURNB LEKAlRNB Danes: Mr Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-lnotar, Vič — Tržaška cesta 48. Iz Celja —c Table-teniški turnir z» prvenstvo mesta Celja. V soboto in nedeljo je bil v mali dvorani Celjskega doma table-teniskl turni«- za prvenstvo mesta Celja v piiredDi Lable-teniške sekcije SK Celje. Turnirja se je udeležilo 30 igralcev, ln sicer člani SK Celja, SK Jugoslavije, SK Atletika in Mladinskega doma v Gaberju. Table-u niska sekcija SK Celja je postavila sedrm moštev. Za turnir je vladalo živahno zanimanje, dokaz, da se smisel za to lepo i^ro čedalje bolj širi. Člani SK Cel ji so dosegli zelo lepe uspehe in so zasedli vsa prva mesta. Juniorski in obenem seniorski prvak je postal mali Edi, Član SK Celja, ki je z odlično igro povzročil pravo senzacijo. Priboril si je prehodni pokal, ki ga je doslej branil Furlan, član SK Jugoslavije. Med moštvi je zmagalo prvo moštvo SK Celja i Klajnšek-Rebevšek). ki je piemagalo moštvo Jugoslavije (Cob-FurlanJ s 3 : 0. Drugo mesto je zasedlo moštvo Jugoslavije . (čoh-Furlan >, tretje mesto pa drugo moštvo SK Celja (Latinovič-RebevSek). V doublu sta zasedia Milan in Sehlifer (O'ljt. ) prvo mesto. Premagala sta Edija in H ir-lija (Celje). Drugo mesto sta zasedla Edi in Karli. V singlu j unio rje v je zmagal Edi (Celje). Drugo m^sto je zasedel željko (Celje). V singlu seniorjev je spet zmagal Edi (Celje). Drugi je bil I.atlnovič (Celje), tretji Furlan (Jugoslavija), četni pa Coh (Jugoslavija). —c Na badnji dan v soboto 6. t. m. ob 34.15 je krenil badnji sprevod iz vojašnice kralja Petra skozi mesto na Spodnjo Mu-dinjo po badnjake. Sprevod je otvoril cficir na konju z državno zastavo, sledila je vojaška godba, nato pa so se razvrstili oficirji, podoficirji in vojaki na okraSenih konjih in vozovih. Sprevod je opazovalo na ulicah mnogo ljudi. Na povratku v mesto so oddali badnjake v vojašnici kralja Aleksandra ter v stanovanjih poveljnika vojaškega okrožja, prote g. Bulovana in poveljnika pogranične čete, en badnjak pa so pripeljali na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer so se zbrali oficirji, vojaštvo in mnogo domačega občinstva, med njim številni pravoslavni verniki. Po cerkvenem obredu je prota g. Bulovan po lepem m-govoru čestital oficirjem in vojaštvu b^žič. Sledilo je splošno čestitanje, nato pa so oficirji, podoficirji in vojaki ob zvokih vojaške godbe zaplesali kolo. Ob zaključku so bili gostje pogoščeni. —c Evropski dogodki vplivajo tudi na tujski promet v Celju. Lani je obiskalo Celje 12.776 tujcev (11.122 Jugoslovenov in 1654 Inozemcev) nasproti 13.7S8 (11.320 Ju^oslovenom in 2168 Inozemcem) v letu 193S. ter 13.208 tujcem v letu 1937. in 13.542 v letu 1936. —c Konzum alkoholnih pijač jo nazadoval. V mestu Celju so lani popili 6330 hI vina (nasproti 7000 hI v letu 1938 ). 2640 hI piva, 1750 hI sadjevca ter 630 hI žganja, konjaka in likerja. —c Poraba soli je znašala lani v celjskem srezu 1.242 065 kg. —C Celjani so lani porabili mnogo življenjskih potrebščin. V mestni klavnici v Celju so lani zaklali 129 bikov. 927 volov, 1285 krav, 291 telic jalovk. 2449 telet, 1975 nad 60 kg težkih prašičev, 1414 prašičev, težkih 30 do 60 kg, 119 do 30 kg težkih prašičev in 1 ovco. Po podatkih mestne klavnice so uvozili lani v Celje 13.214 kg govedine, 100.362 kg teletine, 161,607 kg svinjine, 2763 kg sveže slanine, 11.477 kg suhega mesa, 1153 kg suhe slanine, 4920 kg klobas in salam. 2347 kg mesnih konzerv, 5941 kg rib, 95 kg divjačine. 265 kg Derutnine, 10.232 kg masti ln 2795 kg so-ljens slanine. — Lani so uvozili v Celje 6200 vagonov premoga, 2910 sežnjev drv, okrog 480 vagonov moke, 120 vagonov sladkorja, 14 vagonov sadja, 50 vagonov krompirja, 240 vagonov železa, za 1.200.000 din konfekejskih oblek, 43 000 parov čevljev, okrog 160 vagonov tekstilnih surovin, 150.000 kg manufakturnega blaga in 40 vagonov bencina ln petroleja, _c Kajenje je visok davek. Glavna tobačna zaloga v Celju je prodala lani za 13.643.125 din tobaka in tobačnih Izdelkov ter za 180.200 din cigaretnih papirčkov. _c Celjska podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva je imela v nedeljo občni zbor v okoliški šoli. Lani je dobila podružnica nujno potrebno sadno sušilnico pri Mestnem zavetišču v Medlogu. Na občnem zboru je bila poudarjena potreba, da podružnica namesti strokovnjaka za nadziranje sušenja sadja in suš'lnice same. Lani so v sušilnici posušili okrog 8000 kg sadja. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo sadjarji in vrtnarji spremembo lovskega zakona. Na občnem zboru je bil izvoljen dosedanji odbor. _c Redna telovadba pri Sokolskem društvu Celje matica se bo pričela danes. Vabimo članstvo, naraščaj in deco, da se redno udeležuje telovadbe. Sorzna poročila C.;rib, 8. januarja. Beograd 10. — Patrfa ,3, London 17.525, New York 445.875, .uselj 74.62, Milan 22.50, An.slerdaan J 37.50. Berlin 178.62. Sttoekhijlm 106.175, Os'o, 101.35, ftpi" ' rt Sr. tn soflja5.30 EVum< . ??A* 3.30. DNEVNE VESTI — Odplačevanje kmečkih dolgov. Privilegirana agrarna banka objavlja poročilo o likvidaciji kmečkih dolgov. Do konca L 1937 je bilo plačano 143,475.000 din dolgov, do konca L 1938 130.425.000 din in do 2. decembra lani 327,627.000 din. Od te vsote odpade na ljubljansko podružnico lani 15,942.000 din. — Na Hrvatskem prepovedano ustanavljanje tr^ovs^ih hiš (veleblagovnic). Poročal, smo, da ni več v veljavi uredba, ki je prepovedovala ustanavljanje veleblagovnic. Za Hrvatsko je pa bila zdaj izdana na predlog bana posebna uredba, ki prepoveduje ustanavljanje veleblagovnic na podre-č^u banovine. Po tej uredbi je dovoljeno poslovanje že ustanovljenih veleblagovnic v dosedanjem obsegu. Prepovedano pa je r- Tl.^sbpnih in f lmskih predstav v teh lokalih ali opravljanja gostinskih P slov. S to uredbo bo poslej onemogočeno tudi ustanavljanje skupnih trgovin treh ali več strok v Istem poslovnem prostoru, če se obrnto**nn1r* že ni z.t*p!o. — V Xpmč:jo Sno l/.vozili Tfi.500 "vagonov pšenice. Mnogo blaga iz nase države gre v Nemčijo po vodni poti po Donavi. Zdaj je pa plovba ustavljena, ker je Do-nava zamrznila. Vendar to ne bo imelo r. benih hudih posledic kakor so nekateri rr.:.sili. Prizad je že odpremil v Nem Č jo vso kupljeno količino pšenice. 16.500 vagonov. — Italija je kupila znatno manj pšenice, in sicer samo 5.000 vagonov. Del tega blaga je že c-dpremljen. nekaj pa ga se čaka na prevoz na Sušaku. — Anketa o minimalnih mezdah. Minister za socialno polit'ko in narodno zdrav-Ster je sklical za 13. t. m. v Beogradu anketo o določitvi minimalnih mezd. An-1: • , a predvsem zaradi potrebe po 7 Sanju minimalnih mezd: minimalne mezde naj bi bile prilagođene draginji. Na anketo so povabljeni zastopniki delodajalcev in delojemalcev. — Pol ta voznlna za hockey teicmo v Ljubljani. Prometno ministrstvo' je dovolilo pol v zrino na državnih želez-r c: h ud ležencem hockey tekme, ki bo od 1'2. do 15. t. m. v Ljubljani. Vozna olaj- i b veljala od 10. do 15. za odhod in od 13. do 17. t. m. za povratek. Iz »Službenega lista«. iSluioem list kr. banske uprave dravske banovine< SL 2 z Ine 6 .t. m. objavlja uredbo o spre-r ?h in dopolnitvah določb § 19. finančnega zakena za 1. 1939-40 o posebnem 7 vku za narooni obrambni skladi, ure "bo o Spremembah in dopoln tvoh zn-k -a o sodnih taksah, uredbo o odpis-.i zaostankov davkov, taks m krzni za davčna hi taksna knzrJva dejanje cb koncu L 1937. oz. 1. 1939.. sspremernfoe m dopolnitve ] o načinu pobiranja skupn:h banovinskih tro-^aa^n. pojasnilo o taksira-nju priznanic za\-a.rovnlnih dru£b in od:oč- ■ *.: pruiačuiia Kmeti jake zbornice dravske banovine pa 1. 1940. — živalsko k"užne bolezni v dravski h*a-n°»ini. Po stanju z dne 3. t. m. je bila sli-: In • a: ka na 52 dvorcih, svlnj-b kuga na 29. svinjska rdečica na4. konj ski garji na 3, kokošja kolera na 2 dvor-cZl. — Teč^j ra vinarstvo In ■adjarstvo bo Od 1. marca do 30. novembra 1940 bo pri ki trsnici in drevesnici v Kapeli, p SI ina Radenci devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo c lobro razviti in zdravi mladeniči o i 16 let naprej. Prednost pri sprejemu h lajo sinov vinicarjev ln sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zav du brezp'ačno stanovanje ln hrano. Ini :n ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane prošnje, k: morajo biti opremljene z banovinskim kolkom za 10 din. je poslati najkasneje do 1. februarja 1940. upravi gornjega zavoda. — Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. Ljubljani, ki ga priredi kr. banska uprava se bo pričel 16. t. m. Interesentinje naj se prjavijo pri referatu za pospeševanje Obrti, Erjavčeva cesta 12. — Okrožnica banske uprave o krošnjar-stvu. Banska uprava je izdala na pobudo Zbornice za TOI okrožnico na sreska na-čelstva, mestna poglavarstva in policijske uprave glede zatiranja nezakonitega kros-njarstva. V okrožnici banska uprava opozarja, da je po naredbi o krajih, kjer je prepovedano ali omejeno krošnjar;enjo. dovoljeno krošnjariti v obmejnih krajih samo domačinom tistih okrajev. Po naredbi je točno določeno, kdo sme krošniariti in kjer ter so navedene poseb. olajšave za obmejne kraje. Toda nekatere oblasti prve stopnje so si te določbe razJagale preveč širokogrudno, tako da je privilegiranim kroSnjarjem dovoljeno v obmejnih krajih prodajati tudi drugo blaeo. na primer manufakturo. Zato je treba opozoriti, da smejo krešnjarji po čl. 3. naredbe kres/i jariti v obmejnih krajih in obiskovati sejme samo z blagem, ki je po naredbi taksativno našteto. Z drugim blagom torej, na primer z manufakturo, kakor se je tu in tam dogajalo, nikakor ne smejo krošnjariti. Zato naj oblastva. ki so prejela okrožnico banske uprave, predvsem ona v obmejnih o-krajih. izdajo avtentično razlago čl. 3. naredbe. K temu je treba Se naglasiti, da je krosnjarjenje z manufakturnim b!agom sploh prepovedano, še vedno se dogaja, da krošnjarji ponujajo po hišah manufakturno blago, pogosto sumljivega izvora in navadno dvomljive kvalitete. Ljudje, ki ne poznajo blaga in mislijo, da je dobro ku pi'.: *pod roko«, so večkrat opeharjeni. Zato je tudi v interesu kupcev, ne le trgovcev, da se odpravi nezakonito krosnjarjenje. — Vlada proučuje gmotni in socialni položaj železničarjev. »Samouprav a# p-iob-čuje izjavo prometnega ministra inž. Beš-liča o naših železnicah in ielezričnrjih Prometni minister je med drugim iz.a vil. da vlada proučuje gmotni in socialni polo-žij železničarjev in da bo storila vse. da se njihov položaj čimprej znatno izboljša — Nad delegat na konferenci dela ame ri^ki držav. Iz Havane na Kubi se je vrnil v Beograd generalni tajnik Centrale industrijskih korporaclj Djoka CnrČtn, ki je prisostvoval drugi konferenci dela vseh ameriških držav kot edini delegat iz Evrope in član Sveta mednarodne organizacije dela v Ženevi. — Okrog 4000 hal bombaža 7-a noše prr di!';ice. V Trst sta prispela tc dni švedski parnik »Nordak« in italijanski parnik M.»-ria«, ki sta pripeljala za nase predilnice okrog 4000 bal bombaža, Velike ovire dela kontrola angleškega konzulata v Trstu, ki ne da dovoljenja za izvoz, dokler ne dobi propusnice od angleškega ministrstva zi blokado. Ta procedura gre počasi in večkrat je treba čakiti na dovoljenje iz Londona tudi mesec dni. — Socialni davek v Zagrebu. V Za gre' nameravajo uvesti poseben socialni davek. V socialne namene bodo prebivalci Zagreba progresivno obdavčeni. Za zimsko pomoč mestnim revežem je zbral Zagreb že 2.573.571 din. — N°v gr°b. Na Vrhniki je včeraj umrla ga. Marja Pleško, rojena Lenassi, nad' svetnik^va vdova in posestnica. Pokojni ca. mati naše znan^ prvoboriteljice za pravice žensr, ge Stebijeve je bila iploS-no znana in priljubljena Dočakala ;e visoko starost 82 let. Za blago materjo žalujejo tri hčerke ter zeta inž. štabi in dr. Edvard Pajnič. Pokopali jc bodo jutri ob f WILLY FORSTOVA filmska umetnina po GUY DE MAUPASSANTOVEM knjižnem delu >LEPI STRICEK«. — Film čarobne romantike. Ijubavnega sarma in duhovitosti. KINO UNION — Telefon 22-21 Predstave ob 16., 19. In 21. uri. Po dolgem bolehanju je danes zjutraj preminula nafta ljubljena mama Frančiška Ivančič v 89. lotu starosti. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 9. januarja ob 2. popoldne iz hiše žalosti. Cesta 29. oktobra št. 9/ni, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v Križevniški cerkvi 10. t. m. ob 8. uri zjutraj. LJUBLJANA, 8. januarja 1940. Družine: IVANCIC, VALENCIC, RUTAB, VUGA, STANIČ, ZEGA in ostalo sorodstvo. >:--d NaSa ljuba, najboljša mama ln stara mama, gespa arija Pleško roj. LENASSI nadsvetnikova vdova in posestnica na Vrhniki je včeraj v 83. letu mirno ▼ Gospođu zaspala, previđena s tolažili svete vere. Pokopali jo bomo v torek, dne 9. t. m. na farnem pokopališču na Vrhniki ob %4. popoldne. Maša zadušnica se bo brala v sredo ob 8. uri v cerkvi pri svetem Pavlu. VRHNIKA — LJUBLJANA — PODBORST, dne 7. jan. 1940. MARIJA P LESKO — ravnateljica, CIRILA ATEBI In EMA PAJNIC, hčere; DR. EDVARD PAJNIC, ING. A. STEBI; LENKA in DR. MARKO PAJNIC z ženo IVANKO. 15.30 na farnem pokopališču na Vrhniki. Pokojnici blag srpomin, njenim svojcem nase iskreno scžaJje! — Kontingenti za tavo« sadja, vina in so< i\ ja v Nemčijo. Zavod aa pospeševanje zunanje trgovine v BeogTadu opozarja izvoznike, da so pristojne oblasti dovolile naslednje kontingente za izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo: vina za 450.000 mark. ^uhih sliv za luO.OOO, suhih hrušk in jabolk za 150.000. čebule in paradižnikov za 200.000, visenj za 100.000 in orehov za 170 tisoč mark. _ i;prava »Naflega vala« obvešča vse svoje naročnike, da bodo številko za pri-bor-ij: teden prejeli šele v torek, in đ cer zaradi nepredvidene zapreke v tiskarni, ki tinka programski del. Za bodoče je poskrbljeno da se takšne nevšečnosti ne bodo več ponavljale, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno mrzlo in večinoma jasno vreme v višjih megleno v nižjih legah. Veeiaj je znašala najvišja temperatura na Kumboru 13, v Dubrovniku 12, na Rabu 11, v Sp i.u 10, na Visu 8. v BeogTadu —5. v Ljubljani —58, v Mariboru —6. v Zagrebu —7, v Sarajevu —9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.3, temperatura je znašala —11.5, na aerod.omu — 13.0 C. — železniška neteča v Kartovcn. Vče- r?j ponoči se je pripetila na kolodvoru v Karlovcu težka cesreča. Manevrska lokomotiva je premikala vagone po stranskem tiru. potem je pa krenila na glavni tir, po katerem vorijo esebni vlaki. Ta čas je p'ispel Iz Zagreba sušnškt osebni vlak. V gosti megli strojevodji nista opazili nasprotne lokomotive in tako je prišle do D ^reee. Manevrska lokomotiva je skočila s tira in se močno poškodovala. F reče j raz^i^a je + ud: lokomotiva osebnega vlaka. Razen teea se je rrzbilo 6 vagonov osebnega manevrskega vlaka. Težko ranjen je bil kurjač manevrske lokomotive Milan Sekulič. ki so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. Laže sta bila pa ranjena vla-kovod^a osebnega vlaka B;ro in strojevodja manevrske lokomotive Vc£. Izmed potnikov ni b4l nihče ranjen. — Samomor, V Daruvaru se je obesila v p«--tek mati zaprreb£kega zdravnika Luj-za Felnor. Zapustila je poslovilno pismo, k: v niem prosi svoje otroke, naj ji oproste, da gTe v smrt. BiLa je živčno bolna —]j NOcojSnji kTa\ irski koncert v mali F)lharmoni^ni dvorani ram bo nudil vrsto skladb sa. klavir, ki jih zadnje čase že dolgo nismo slišali ali pa pomf-nijo tudi novost za Lfubljano. Klavirski koncert bo ndl •• im nitna itaHianska pianistka Pini Pitinl Id uživa povsod, klor je nastopila jop sloves ln agied V irinn''h dneh je koncert i rala tudi v Beogradu in Zagrebu. Pri-( : '•: koncerta vo ob 20 uri v mali Frhar-monični dvorani Predprodaja v knjigarni Glasbene Rfat'ee. —Ij On^rni pevec Anton O^rmota bo koneertiral prinodnje dni v veliki Filhar-monični dvorani. Spored in datum priobči-t o. Posečajte in podpirajte Sekzishi hitt>o v ŠUhi! Jenny Jugo — Gustav Frtfhlich Ljubezenski roman dveh mladih ljudi, preproste deklice in mladega princa, ki naj si ga ogledajo vsi, katerim je čista ljubezen najlepši ideal na svetu. KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. ln 21. uri Ljubezen mladega princa I VEČNI ZAKON Najlepši francoski velefllm, ki obravnava enega najvažnejših problemov — ločitev zakonov. Kj Predstavi se nam francoski filmski naraščaj v bleščečih, nepozabnih vlogah. I KINO MATICA — Tel. 21-24__Predstave ob 16., 19. in 21. url —lj Izgnana iz države. Ij Ljubljane in države je ir.jrnana za dobo desetih l?t Ana Ecker, rojena leta 1901 na Dunaju in tja prirtojna. Eckerjeva je služila v Ljubljani kot postrežnica. —Ij Ukradena kolesa. Jožetu Markiču je biio odpeljano 1000 din vredno kolo znamke »Ideal« z dvorišča hiše št. 4 v VošTjjakovi ulici. — V Streliški ulici, izDred Cerničevcsra vinotoča, je nekdo odpeljal 1500 din vredno, sivo pleskano kolo znam- ke >Jax« Viktorju Stefančiču. — Na Bregu, fzpred hiše St. 6, je bilo ukradeno 1200 din vredno, še skoro novo, modro pleskano kolo znamke »Tumer* posestniku Valentinu Mraku iz Notranjih Goric. — Železniškemu poduradniku Antonu Vrečarju je tat odpeljal kolo znamke »Pucb«. vredno 500 din, iz kurilnice na glavnem kolodvoru. — Leopoldu Novaku pa je tat ukradel duO din vredno kolo znamke »Avtodirkc Ispred neke hiše na Miklošičevi cesti. V 14 cincSi kar 7 praznikov Njihov vpliv v kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu je pozitiven — lj rnieinJ.ška šola »Probi»da-* zijati« po enotnih cenah a 3.50. Zvečer cb pol 9. zadnj krat velefilm »župnikov križev poti. Kino Šiška. —lj Elitni ples likovnih umetnikov 13. Januarja v Trgovskem domu. Prvovrsten oufet, obleka temna. 13-n. —1] Najden cerkven nabiralnik. V Glin-ščici pod Večno potjo, blizu vrtnarije Herz-manskega, je bil najden te dni majhen štirioglat, lesen cerkven nabiralnik, zavit v papir z napisom: »Gorenjska oblačilnica Čenič Koželj , Kranj«. Nabiralnik je bil seveda prazen in ga je tat. ki si ga je prilastil najbrž v cerkvi ali kapeli na Go-reniskem. vrgel proč šele v Ljubljani. —lj Nenadna smrt Včeraj popoldne ob 17. je nenadoma omedlela v frančiškanski cerkvi bivša gostilničarka »Pri sodčku« na žnbjeku. Marija Dermota. Reševalci so jo odp^ali domov na 2abjok. kjer je umrla, ne da. bi se zavedla. Zdravnik je ugotovil, da jo je zadela srčna kap. Ljubljana, 8. januarja Zadnjih 14 dni smo prazn->v?li povprečno vsak drug. dan ali - kupaj teden dni. Zdaj je konec sekane t raznikov, s čimer se pa bedo težko sprijaznili nekateri, ki jim kljub vsemu Se ni bile dovolj prerno-vanja — šolsko mladino lahko izvzamemo, saj je nedvomno vsa za večno rra.znova-nje — .n zato je treba napraviti obračun obzirne ter pi izanesljlvo. Predvsem ne smemo prezreti dobre ah ?pozitivne« shrani praznovanja. Ne smete misliti, da naperjamo puščice prot, praznikom. Užaljeni bi ne bih samo verniki, temveč tudi gospodarstven ki, vzgojitelji, zdravniki, umetniki in literati. Dvignila bi se vsa gospodarska in kulturna javnost, č? bi kdo nam gnil, da ie bilo praznitvov vendar ne?i.)'iko preveč. Ne verjamete? Rekli smo-, gospodarstveniki. Sieer ne tisti, ki bi želeli, da bi se stroj v tovarnah vrteli pennaner t no in ne oni, ki b! radi proglasil] sleherno n> drljo za zlato, da bi bile odprte trgovine. Toda pomislite, da bi bre7 praznikov ne bilo preclprazirčne konjunkture in bi gospodarstvo ne dobilo tako potrebne injekeije. Ljudie bi ne Čutili potrebe po nakupih Prav tako pomembno, če ne pomembnejše pa je tudi. da hi brez praznikov marala :?b:rati marsikatera živilska stroka. Vsi dobro veste, da n- kateri nepre^t^no tož jo nad krizo, in, kako bi tožili žele tedaj, če bi ljudje ob praznikih ne napolnili gostiln kavarn, točilnic, okrepčevaln c. Krčem, restavracij — in kakor se pač Imenujejo vsi ti nešteti lokali, ki sc potrebni deželi zar?di tujskega prometa in drue h neštetih potreb. Potem v.".goj;te!ji in kulturni delavci: 2e zaradi šoI~k:h počitnic morajo zago-•ariati praznovanja, kajti s cer bi učilnice ne bile vse leto prezračene, vzgojitelji bi ne mogli daiati učencem počitniških nalog (n. pr. s Kake sern se sankal?), odpovedali b. živci vzgojiteljem in učencem, šolskim uprav^teljstvom pa bi pošle kurivo — sicer pa je vse to jasno. Kar se tiče kulturnih delavcev, je povsem razuml^vo, da so zagovorniki čim pogostejšega praznovanja. Nekaten kulturni delavci imajo glavno oporišče svojega delovanja v gostilni, pa najsi se udejstvuie.jo v društvih ali kot predavatelji, bodisi kot predsedniki omizja al; kot kavarniški literati. Delavniki so za nje prazni, brezplodni dnevi. Pri tem ne pozabite tudi na umetnike, ki upajo, da bo cenjeno obč estvo vsaj nekoliko bolj obiskovalo siikarske razstave ob praznikih! Pomislite na gledališko umetnost, ki najde največ privržencev ob praznikih; to velja tudi za kinematografe; za dobrodelne družabne prireditve; prav tako si ne moremo misliti športnega razmaha brez praznikov. Torej, ne bilo bi zdravega duha v zdravem telesu brez praznikov. Kdor je za ljudsko zdravje, je za praznovanje. Lahko bi se celo poslužili argumenta, da se najmanj ljudi zateka k zdravnikom med prazniki in da se ljudje čutijo bolne po večini le ob delavnikih. Vpliv praznikov v kulturnem, soe'alnem in gospodarskem pogledu je torej nesporen, in sicer pozitiven vpliv. Kdor hoče napisati spomenico v zagovor praznovanja, naj ne prezre argumentov, k: smo jih navedli. Naj naglasi da je naš narod tako zdrav, ker mnos^o praznuje: da je tako kulturen, ker toliko dni na leto posveča kulturnemu udejstvovanju: da je tako bogat, ker gleda na življenje spri praznovanja vedno optimistično; da je tako moralno zdrav, ker se duševno krepi ob praznik h; da je tako politično zrel, ker uteg- ne pogofrto obiskovati gostimiške politične tečaje. Kako naj spričo vsega tega iščemo negativne strani praznovanja? Narodno gospodarstvo ne trp.f ko počivamo, saj obratujejo zato goistinski obrati. Zadovoljni so lahko pri mestnih podjetjih: poraba električnega toka je večja, tramvajski promet je živahnejši. Zadovoljna je železniška uprava, potniški premet je poživljen. Potem: trgovine s športnimi potrebščinami, lek-i "ne, delikatesne trgov ne — povsod prospeh in napredek. Večji konzum živil in pijač med prazniki — večji dohodki na trošarinah in taksah. Kdo b se potemtakem spotikal nad tem, da smo v 14 dneh teden dni praznovali? Spočial ljudje popr mejo po praznikih s tem večjbn uspehom za deio. Kajne? Po praznikih je sicer ta aH oni pre-hlajen, nekateri s] morajo naravnavati ude v bolnici, zopet drugi imajo težke glave, prepolne kulturnih debrin ali so pa še tako v formi praznovanja, d& celo pozabijo priti v službo, vendar to ni najstrašnejše. Blagodati praznikov ni mogoče utajiti. Vse to velja tuđi za zadnja dva praznika v tej praznični sezoni. Morda se je zdelo da so bili naši meščani že v zadregi za program praznovanja, kajti zadnja praznika sta bila biezbaivna, kako je treba praznovati božič in Štefanovo. so znuna, nenapisana pravila. Prav tako za staro in novo leto. Zdaj smo pa dobili za nameček še dva praznika, ko meščanom r'i.o več dišale niti pot ee, ko so se jim : prehodi v okolico zazdeli že nekoliko banalni in zimski sport spričo novega proračuna nepriporočljiv. Toda to se je sa,no zdelo: ljudje ne bodo pri nas nikdar v zadrugi dan. V javnih prostorih in kraUh, novali neprestano 14 dni in ne le vsak dru«* dan. V javiah prostorih ln krajih, kjer navadno praznujemo, sicer ni bilo te dni tako živahno kakor pred tednom ali 14 dnevi, vendar ne smete m sliti, da so se meščani poboljšali po novem letu ter da se je sploh kaj spremenilo. Težko je reči, da se je zdelo komu že preveč praznikov. Ni bil tudi v zadregi, kaj naj počne. Kdor ni bil zadovoljen z navadn m programom, se je lahko začel že veseiiti predpusta, kajti predpustne prireditve so se začele letos brez zamude. Predpust je kratek in težko se bodo zvrstile vse prirelitve. zlasti še, ker bo poslej mnogo premalo — prazn.kov. Iz Maribora — SK železničar je gostoval v nedeljo v Varaždinu, kjer je nastopil proti 1 ga-škemu moštvu Slavije. Čeprav je nastopil brez Štirih najboljših moči in sicer Anto-lič ča, Turka, Konjaka in Lesnika, je odnesel časten rezultat 3:4 (1:1). — SK železničar je priredil smučarsko tekmovanje v Radvanju pod Pohorjem za klubsko prvenstvo. Tekmovali so juniorji in scniorjl na približno 10 k lometrov dolgi progi. Tekmovanja se je udeležilo okrog 30 tekmovalcev. Pri seniorjlh je zmagal Herič 46.11, drugi Krajčič, tretji Horvat. Pri junior jih C je zmagal Kramarič z 49.15, drugi Karlin. tretji Kuhar. Pri ju-niorjih B je zmagal Crnček s 56.12. — Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravd, da bo pretežno jasno in mrzlo, vreme. Pričakovati ^e večjo oblačnost. Včeraj je znašala najvišja temperatura —5.6, davi —15.8. Višina snega 14 cm. %3 ALI OGLASI rieseda 50 par iaveK oospbej Preklic! »zjave oeseda Din l.—, davek poseoej. /.n pismene odgovore ?lede maUb ogiasov je treba priložiti ćnarnko — Popustov za male oglase ne priznamo. jno Oži ' tfeseoa 60 pai lave* posebe, Najmanjši znese* o- Otn ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P K E S K E K Sv. Petra ceta 14. Male oglase sa s>Slov. Narod« do H. are dopoldne ZAMRZNJENE VODOVODE tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust čokert, klepar, vodovodni instalater — Gregorčičeva 5 — tel. 24-70. 6. L. OREHOVA JEDRCA 10 kg franco 180 din, suhe slive od 50 kg franco po 4 din kg. Železničarjem z uputnicami priznam olajSavo pri prevozu: Deslder Goldgruber, Gračanlca, Vrbaska banovina. 2S1 PRODAM OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med fo medico dobite najceneje v MEDARM Ljubljana, Židovska ul. 6 2. L, ^PREMOG ^> KOKS•DRVA mM I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna! BTJFFET S TRAFIKO v centru Zagreba, z velikim inventarjem, na vogalu treh ulic, obenem s stanovanjem in tremi gostilniškimi prostori za goste ugodno naprodaj. Mesečni promet 90.000 din. — Vprašati pri agenciji »Srečac, Zagreb, Juri-šlčeva ul. 16/IL 280 POUK Beseda 50 par, davek posebej. NajmanjSl znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od Vi7. do 8. in od 1&8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4. mesece. Novi tečaji se prlčno 8. januarja. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojeplsnica! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15, tel. št. 48-43. 3044 .Najboljši vodnik po radijskem svetu je NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice a radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek In je tudi lepo Ilustrirani UPRAVA: Ljubljana, ftnafljcva ulica a> Meaff— naročnin« amo i o.— dinarjev 1 Strun 4 SKAL-klub za povzdigo turizma ednarodnega Včeraj so na Bleda zborovali člani našega mladega SKAL-kluba, člana mednarodne Asociacije SKAL-klubov Liuh'jana 8. ianuaria Ideo'n«lci nazori »o rardvi»pli Evropu reT locih narod od naroda in Jr7avo od države celo na nsrih pttdrttCph ž* v enja k ier tv to naimam pričakoval? VeMko ie pojavov k* nam spričo tega zadaiam h-ide skrbi rud1 na podro.'nj mednarodnega tui'zina ni 7 nai večjo Ilubosumno^tio v svoii n-M-t^ki varovati načelo nevtrn'nosti nače1o miru >n mednarMn^n «o^*»'r»vanta ve''a vse to citati potrebno pa je vsekako da bi bi'o de'n na J tem polju tudi pri nas č**"**"* »nt^nzivneise Zelo razveseljiv pojav v tem ponVHu ie hi-lo nedavno sode'ovanie fu^ns'aviie na med naro ' .em rur*st:^n**m lc<*n"T*»«ii SV A klubov v Zunchu kier so n-*»dcta---TvVe nie to pa že drugi v Londonu Leta 1934 je mejnarodna asociacija SKAL-klubov itela že 1 \ ć'anov v osmih različnih državah, leto dni pozneje 24 klubov v 14 različnih dr /avah zdaj pa je v tei asicacji vč'anie-nih že SI M Ml ć'anov iz 40 različnih držav Iz skromnega. intimnega prijateljskega k'uba francoskih Hir-st-r rrh str^kovnia'e je rorei že v kratkem razvila močna za mednarodni tunzem res važna organ»zac ia k- skrbi za osebne stike med člani SKAL klubov ^>sebno pa za mednarodno sode'o ^anie vseh turističnih podjetij m ustanov Kako pomembno važnost pripisujejo SKAL k i'bom je dokaz da tc franc >ska vlada da'a svojemu SKAL-klobu subvencijo, ki m i-f* z n"-» zgradil svojo lastno reprezentativ no palačo Akcijo za ustanovitev SKAL-kluba v lu gosaviji |e začel znani turistični delavec g - V'ad-mir Per^e 1£ januarja lani so se prvič zbrali predstavnik' našega turizma m ustanovili iugos!o\ ensk' SKAL klub z na logo da načrtno seznan a '*mi' k- so na vodilnih tunstičn-Vi t>o'ožanh nr* nas n v inozemstvu in da skrbi za čim večjo m nag'ejšn povzdigo mednarodnega fun2ma V SKALk'ubu ie izk'jućeno vsako polifiO no. sindikalistično ali verski* delovanje pra\ rako pa tudi vsako «chčn.' ielo Kluh sprciema za svoie ć'ane «,imc t-ste ki st na vodilnih položai'h res pok'eno udejsTvu jejo na polju domačega in mednarodnega turizma Na nedavnem mednarodnem kongresu SKAL klubov od 11 Jo 17 maja lani v Zunchu so že prvič sode'o\ah tudi ćlam na-ega SKAL-kluba gg Vladimir Perše. Jo sip Loos m dr losip Stoita N.a; SK \L k'ub je takoj začet z živahnim delom do ma tn v inozemstvu \cera-, na Rledu pa je po eno'etncm delu poda1 ivoj prv ohrač'uri k ie dokaza' njegovo velika življenjsko potrebo in sposobnost. Poročilo o lanskem delu in uspehih jc podal klubski tajnik g dr Josip Stolfa. izpopolnila pa sta ga predsednik jugoslo-venskega SKAL-kluba g dr Andro Mitro-vić tn podpredsednik g. Vadimir Perše Prav zanimiv je bil med občnim zborom tudi referat ravnatelja ljubljanskega Putnika g dr Cirila 2ižka ki je poročal o seda nrem stanju na-ega turizma m poudaril naj važnejše, kar bi bilo potrebno ukreniti za niegovo izboljšanje in povzdigo Občnega zbora so se udeležili tudi zastopnik bana načelnik g Trstenjak, zastopnik Ijub'janskega mestnega turističnega odbora n Zveze p'anmskih društev Jugoslavije g. dr Brilej in zastopnik Zbornice za TOI dr. Koce Pri volitvah so bili izvoljeni v novi od 'tor upravnik upr za turnem pn trgovin skem ministrstvu g dr Todor Todorović genera'm direktor Putnika g Kamilo Sinvč. 'ef odseka za rečnr> plovbo pn prometnem ministrstvu g Božo Stemfe« generalni di- ektor Aeroputa g dr Andro M'trovič ter na*a rojaka gg Vadimit Pcrše »n dr Josip Stolfa, vodi'na uradmVa beograiskega Dut nika V nadzorni odbor «0 bili izvoljeni ravnatelji Putnika :z Liub'jane Marihora 'n Zagreba gg dr Ciril 2ižek Jos*p Loo«; n Stjepan D'-agomanović Kot mesto prihodnjega občnega zbora ie bil naposled do ločen Dubrovnik kjeT se bo vršil občni /bor jugoslovenskega SKAL-kluba na dan sv Vlaha prihodnjega leta. LTg!ednim udeležencem včerajsnjega občnega zbora nagega SKAL-kluba so na Bledu na predvečer vpričo številnih drugih blejskih gostov predvajali dr Kostičev .larvni film iz raznih krajev lug-rslavije lanes popoldne pa so jim v hotelu Ko-op v Martuljku pokaza!*' tudi tilme g Metoda Hadiure. od katerih sta dva iz na^ih kra icv (s Triglavskega pogorja m z Blok), tret 11 pa je nekakšen turističn žurnal. Na včerajšnjem občnem zboru jc bila udi dana pobuda, da b' S'ovenci ustanovv I- svoj lastni slovensk: SKAL-klub ki ie pn nas tem potrebnej-i. keT nobena druga na:a pokrajina n*ma toliko tako požrtvo valnih in resnih delavcev na po'iu nagega 'ir'zma kakor prav S'oven*ia Prepričan* smo. da bodo vodilni funkcionarji nagega slovenskega turizma to pobudo sprejeli :n jo oživeli, tako da bomo tud' pn nas lobi li tako pomemben k^b ki je za zbl-ževa nje. medsebojno spoznavanje m izmeniavo misli med našimi turističnimi delavci res prepotreben. Grozen sam;G2^or trboveljskega rudarja Z dinamitnimi patronami se je rarstrelll strelni mojster Franc Alic Trbovlje. 8. januarja Trboveljska kronika samomorov je zabeležila v soboto pretresljiv, edinstven primer, da je samovoljno posegel po svojem življenju rudar na tako strašen način, kakor se menda ni še nikdar dogodilo niti pri nas niti drugod. Vsa dolina je pod težkim dojmom tragične smrti strelnega mojstra Alica Franca, ki si je končal življenje z dinamitnimi patronami. Alič je bil priden delavec fn opravljal je svoje delo v zadovoljstvo svojih predstojnikov, vendar je zadnje čase zaradi pogostega in prekomernega uživanja alkohola bil često duševno raztrojen in tudi živčno ubit. Zadnje tri dni ni šel na delo. marveč je hodil po gostilnah Ko je ob talcih prilikah prišel domov, je že opetovano dejal, da si bo končal življenje v soboto. Tudi mu ni bilo za službo, dasiravno je bil rudnik v polnem obratu Vstal je že ob pol petih Poslovil se je od žene in otrok, proseč jih, naj gredo 2 njim v smrt. Boj z Življenjem in smrtjo se je pri Aliču začel torej že rano v jutru m le njegovi najbližji sorodniki vedo za tragične trenutke, v katerih se je žena obupano tresla za življenje svojega moža. otroci pa za svojega očeta. 2ena Marija, ki je bila sicer že vajena takih moževih nastopov, pač menda ni slutila, da gre tokrat zares ter da bo kmalu nepreskrbljena vdova Seveda se je Ob takih prilikah vedno ba'a svojega mo- ža, pa se mu tudi v soboto nI upala oporekati, saj je bila v nevarnosti, da ubije še njo in otroke. Alič se je potem nekoliko pomiril ter šel k svojim prijateljem in znancem, kjer se je od njih poslovil, češ. danes me vidite zadnjič, ubil se bom in doživeli Poste nekaj, česar še nikdar ni bilo. Pri prijatelju Kraj-šku. ki je rodbini najbližji sospd je ostal delj č^sa. Bil je silno potrt in ihte je zatrjeval, da ga popoldne ne bo več med živimi. Vse prigovarjanje je bilo zaman Ob dveh popoldne je praznično oDlečeD stopil proti zapadnemu rovu, kjer je oil zaposlen, se tam sestal s svojinu tovariSi ter se poslovil od njih rekoč: »Adijo kameradi. nikdai več se ne vidimo«. Nato je vzel rudniško svetilko ter odšel v rov Ko je pnšei oa kraj svojega običajnega dela Ki ga je že več let opravljal Kot strelni mojster, je zahteval ključe od skladišča, kjer hranijo razstrelivo. Nič hudega sluteč mu jih je izročil skladiščnik, saj j*» mislil, da jih Alič rabi za delo pri razstreljevanju Alič je vzel iz skladišča sedem dinamitnih patron, tri vži-galne kapice in električni vžigalnl stroj tei takoj zapustil rov pri drugem izhodu in stopil k svojemu prijatelju Krajšku Tam je našel ženo in sinka Rudko. in jih povabil s seboj rekoč: »Sedaj pa pojdimo skupaj umret, Imam ie vse pripravljeno« in pokazal je dinamitne patrone, kl jih je Imel v žepn. »Tri 90 zame, dve za tebe. žena, dve pa za Kudka«. Njegov sinček ljubljenec nai bi mu še po-;ednj;krat prižgal cigareto Krajšku se je le posrečilo da ie zadržal ženo in dete Alič oa ie potem odšel sam v svoje bl.ž nje stanovanje kier je izvršil zadnje ori-prave za samomor Takrat je seveda te vsa okolica vedela za zle namere živčno popolnoma strtega moža in Driiatelii so odšli k njemu na stanovanje ter ga na vse načine nagovarjali, nai vendar opusti ta strašni naklep A bilo je vse zaman Alič si je bil že zataknil tr patrone za levo stran pasu izpod srajce električni vž'Kalnik pa v lepi žep ter bil pripravljen da se razstreli V tem položaju Je potem slonel ob hišni ograji in noben njegov znanec se mu ni upal približati kajti vsem je grozil, da bo še nje poznal v zrak. Tudi orožniki ki so bili medtem obveščen: se niso upali blizu Vse ie z največjo erozo pričakovalo kai bo Alič ki ie bil kljub vsemu baie v.deti povsem trezen storil v naslednem trenutku Poslednja misel so mu b*ai še žena in otroci Oborožen > oatronami ie ob doI petih stopil proti Kraiškovemu stanovanju kier ie hotel priklicati ženo Marno in Rudka Oba \ pa so bili medtem sprav.1: že na varno j Krajšek je v tistem trenutku skoči: r<* I cesto Droti Al:ču. ter ga skušal odvrniti od bla^neea dejania Tedai Da ie samomorilec zavpil »Rudi zbogom beži* ter že z vži- j spalnikom potegnil po treh zvezanih Datro-I nah Prvi poskus se ie izjalovil. Krajšek i je skočil hitro v stran. I i ko je že strahovito za grmel o ln Al?ča je razneslo na drobne kosce. V?e dro- I bo v je in prsni koš mu je strahovito razmesarilo in kose mesa razmetalo po strehah bližnjih hiš. Drobovje je viselo po grmovju in žicah električne napeljave. Bil je grozen prizor. Od Aliča so ostali le še koščki, ki so jih potel komaj zbrali, da jih polože v krsto ter prenesejo v mrtvašnico Sledovi strašnega sam mora so se poznali še včeraj in baje še sedjj niso naši: vseh koščkov Aličevega trupla, ki j h je razneslo kdo ve kam. Saj tudi ni čuda, če se pomisli, da par takih d.namitnih patron zadostuje za razstrelitev 20 vozičkov premoga Pokojni Alič je bil 45 let star in že 26 let zaposlen pri rudniku. Zadnja leta je bil strelni mojster. B:i je priden in priljubljen delavec. Zapušča ženo Marijo in tri otroke, od katerih sta mali 13 letni Rud-ko in 20 letna Ida še nepreskrbljena. Pogreb nesrečne žrtve bo danes ob 15.30. Težko prizadeti rodbini naše toplo sožalje, pokojnemu oa lahek večni pč^tek po tako tragičnem zaključku življenja. Japonsko praznovanje novega leta To je najveselejši praznik Japancev, ki se praznuje do 20« januarja Na Japonskem praznujejo zdaj Novo leto po krščanskem koledarju 1. januarja. K praznovanju se pripravijo zelo skrbno in začne se že dva tedna pred novim letom. Na zunanjih hišnih vratih obesijo vodoravno proti tem dva kratka slamnata vozla, na katera obesijo trakove iz belega papirja. Sredi teh svitkov v obliki podolgovati hrušk s cofkom vise zelene smrekove vejice, nad njimi pa zrele mandarine. Na obeh straneh vrat stoje tri nagnjena in tri navpično stoječa bambusova stebla, zadnje višje, ave pa nižji, krajši s smrekovimi vejicami, tako da so ob novem letu vse ulice podobne zelenim drevoredom. novoletni banket, ki je nanj povabljeno visoko plemstvo in diplomatski zastopniki tujih držav. Sesti dan je dan gasilcev, ki prirejajo velike svečanosti in javne vaje. na katerih kažejo svojo Izurjenost. Sedmi dan Nana-kusa je posvečen sedmim različnim vrstam sočivja. Številka sedem je na Japonskem srečna tradicionalna številka. Ta običaj izvira iz časov cesarja Saga (809 do S23) in se je najbolj razširil od 1192. do 1919. v tako zvanl dobi kamakura. Sedmega dne v novem letu pokušajo Japonci jedila Lz sedmih vrst sočivja. Deseti dan Toka ebi-su je posvečen bogu ebisu, enemu izmed sedmerih bogov sreče. Na nekaterih mestih se praznuje ta praznik tri dni. Tega dne hodijo Japonci največ v cerkve. Petnajsti ln šestnajsti dan sta praznik slug, služkinj in vajencev, ki dobe dopust. Sele 20. januarja se konča praznovanje novega leta s službami božjimi v hramih Kan mairi Službe božje se prično opolnoči. Vsi ljudje so belo oblečeni in z zvončki v rokah hodijo v gostih procesijah po ulicah. Novo leto je najve.selejši praznik Japoncev. V prvih sedmih dneh novega leta so vsa gledališča in kinematografi polni. Povsod vladata veselje in radost. Tako praznujejo Japonci novo leto ne samo doma, temveč tudi na Kitajskem, na Filipinih in na Formozi. Japonnke gej$e Na ta edin! praznik nfbče ne dela razen ^•i&iiionoš. ki morajo Gosta viti milijone novoletnih voščil. Okrog 15.000000 jen dobi japonska poštna uprava samo za dostavo novoletnih voščd Dolžnost vsake rodbine je. da vošči srečno novo leto vsem svojim znancem Točno opolnoči odbijejo cerkveni zvonovi 10S udarcev v znak, da je napočilo novo leto Po ulicah vlada grobna tišina Vsi ljudje so doma pri večerji Zjutraj se poklonijo pred domačim oltarčkom ali pa pred slikami svojih prednikov. Pred oltarčki prižge žrtvene svečke in na krožnike položp bele ali rdečkaste riževe kruhke. V posete hodijo popoldne Vsak gost položi v predsobi na mizici svojo vizitko in >dide. Po ulicah se sUšHo veseli pozdravi: O medeto kozaimas. Tako si prijatelji voščijo srečno novo leto. Sele proti večeru se sprejemajo obiski V vsaki hiši je pripravljeno mnogo tople sake. ki se servira v lepih kelihih, poleg tega pa postrežejo :aponci svojim gostom z raznimi zakuska-mi. Dolžnost uslužbencev je zahvaliti se delodajalcem za milost, Izkazano v starem letu. Besedilc zahvale je vedno enako. >Sa-kunen vair« iro oseva ni narimašta konnen mo ajkavaravu jerosiku onegaj mošiage-masu« kai pomeni v prostem prevodu: sLani ste ml pomagali v raznih smereh, za kar se vam zanvaljujem in vas prosim, da bi mi bili mnostni in dobrotljivi tudi v prihodnjem letu. t Zvečer se zbero v domu gostje ln igrajo priljubljene igre s kartami ali pa odidejo v čajarne, kjer igrajo ljubke in dobro vzgojene gejše na citram podobna glasbila ter pogoste goste z zakusko ln pijačo. DrugI dan po novem letu se hodijo Japonci kopat. To je novoletna kopel hacaburo. Na Japonskem se z velikim veseljem piše prvi račun — hacuni — za prvo naročilo v novem letu. To je tradicija, ohranjena tako pri bogatih trgovcih kakor med preprostim ljudstvom. Na peti dan novega leta se vrši na cesarskem dvoru šinen enkaj, prvi Zračna proga Rim — Rio Janelra 21. decembra je bil otvorjen reden zračni promet na piogi Rim — Rio de Janeiro. Sin predsednika Italijanske vlade major Bruno Mussolini, znani letalec in ravnatelj ttalijanske prekooceanske letalske družbe ie sprejel dopisnika dnevnika »Le Vie deli Aria« in mu dal informacije o italijanski prekooceanski progi med Rimom in latinsko Ameriko. Na otoku Soli, ki spada h Capverdskim otokom, je bilo zgrajeno letališče in naselbina z vsemi napravami za 50 oseb. Tam je tudi delavnica, kjer lahko popravijo letalo Naselbina ima električno centralo in dve radijsid ; ostaji. Bruno Mussolini Izkušnje so pokazale, da so za to zračno progo najprikladnejš-i tiimotor«n lelcda, ki so tudi hitr >jša od hldroav-ionnv. .'a meteorološko in radiogoniometrično stanico služita na Atlantskem oceanu dva parni-ka »Alato« in »Librato*. Ta prjmerski zračni promet je zelo važen, ker veže neposredno Italijo. Španijo in Portugalsko z Južno Ameriko. Za enkrat gre ta postni promet enkrat na teden iz Rima preko Se-ville, Lisabone, otoka Soli ln Pernambuka do Rio de Janeira. Pozneje bodo letala prevažala tudi potnike. Na progi Rim — otok Soli rabijo tri letala, na progi preko oceana štiri, iz Pernambuka do Rio de Janeira pa zopet tri. E. C. Bent!ey: 19 .Skok skozi okno' ROMAN Ni se več ozrl, kajti naenkrat je spoznal, kdo je ta ženska in bilo mu je kakor da je padel pred ble-stečo hišo mračen zastor. Pri zajtrku je Cupples spoznal, da Trent ni navdušen za pogovor. Opraviči) se je s prečuto nočjo. Nasprotno je bil pa Cupples zelo zadovoljen. Zdelo se je. da ga je preiskava, ki bi se morala vršiti tistega dne, navdala s svežimi silami. Zabaval ie Trenta s podrobnostmi o naistarejšem in najbolj zaposlenem tribuna!u, pred katerim se ugotavlja vzrok smrti in na široko je govoril o zavidanja vredni svobodi njegovega postopka. Potem ie pa jel govoriti o primeru, ki se bo obravnaval tistega jutra. _Bunner mi ie snoči pripovedoval svoio hipotezo •rfočina, — je deial. To ti je čuden fant, Trent. Ima nekam neiasne na7ore. toda po mojem mnenju se za svoia leta imenitno sno-ni* na svet. Sicer na govori zani že dei*tvo samo, da ga je vzel Manderson za svojega tajnika Zdi se. da je vzel konec žice. kakor nravimo temu krppko v roke. kar se tiče trgovskih poslov po Mandersonovi smrti. Dal mi je zelo dobre nasvete o ukrepih, ki naj bi jih storil ▼ interesu Mabel, ko bo odprta oporoka. Malo manj kakor bi bilo sicer sem bil pripravljen odkloniti njegovo teorijo o gospodarski osveti Znal mi je našteti celo vrsto primerov, ko je bil storjen atentat na ljudi, ki so bili izzvali jezo delavskih organizacij. Živimo v strašnih časih, dragi moj. Po mojem mnenju še nikoli ni bilo dobe. v kateri bi bil odnos med materijalom in moralko tvorcev moderne družbe v svojih posledicah toliko škodljiv. In nikjer niso •-azmere tako strašne, kakor v Ameriki. — Mislil sem, — je dejal Trent raztreseno, — da ie puritanstvo tam prav tako močno, kakor pohlep po zlatu. — Vaša opazka, — je odgovoril Cupples z nadihom humorja, — ne govori baš za puritanstvo, kar je mimogrede rečeno bolj konvencijonal nego prikladen naziv. V bistvu je pa vaša opazka pravilna in vprav Manderson je njen jasen dokaz, pri katerem so bile prednosti vzdržnosti, samozataje van ja in čistosti zastopane v največji meri. Ne, Trent, med moralnimi vrednotami, o katerih sem govoril, bi našli druge in plemenitejše strani. Cim bolj se ukvarja.no s presenetljivim aparatom, ki nam ga je položila v roke veda. tem manj moči imamo, da bi našli v sebi lepše cilje človeštva. Moj nazor — je nadaljeval Cupples in si mazal kruh z maslom, — smatrajo mnogi ljudje za čisto zgrešen, jaz sem pa prepričan, da je pravilen. — Vtesniti ga morate v geslo, — je dejal Trent in vstal. Najdite samo formulco, kakor je »proč s papeštvom« ali »obdavčite tujce«, pa boste kmalu imeli mnogo privržencev. Toda gotovo bi radi pred preiskavo še stopili v White Gables. Ce je tako, morate takoj na pot, če hočete pravočasno priti na sodišče. Jaz imam tam opravke in tako greva lahko skupaj. Samo aparat vzamem. — Dobro, — je odgovoril Cupples. Takoj sta krenila proti White Gablesu, čigar rdeča barva med črnimi drevesi je odgovarjala Trentovemu razpoloženju. Bilo mu je, kakor da je ves pretepen in izčrpan. Ce naj bi zadel udarec tisto prekrasno, nežno bitje, ki ga je videl zjutraj, naj vsaj ne zada tega udarca njegova roka. Duh izbranega viteštva je živel v Trentu že od prvih dni materinske vzgoje. Toda v tem trenutku je bila misel, da bo nekaj tako krasnega uničeno, prav tako umetnikova kakor gentle-manova prestrašenost. Na drugi strani pa: Mar naj se konča lov brez uspeha? Gotovo še nikoli ni bilo takega primera in on sam je bil prepričan, da je prišel resnici do dna. Končno je sklenil počakati, da-li prinese ta dan dokaz, ali je bila njegova domneva pravilna ali ne. Ko je prestopil prag, je opazil, da govori pred veznimi vrati MarIowe z Američanom. V senci prizidka je stala črno oblečena dama. Opazila ju je in jima stopila naproti. Ko ju je Cupples seznanil, ga je pozdravila in njene zlatorjave oči so se prijazno ustavile na njem. V njenem bledem obrazu ni bilo mogoče najti sledu tistega, kar je liki venec objemalo njeno glavo. Z mirnim in tihim glasom je izgovorila običajne pozdravne besede. Ko je tako pozdravila Cupplesa, se je zopet obrnila k Trentu: — Upajmo, da dosežete uspeh, — je dejala resno. — Ali verujete v to? Pazljivo je poslušal njene besede. Odgovoril je: — Upam, gospa Mandersonova. Ko si bom o vsem na jasnem, vas poprosim za razgovor. Morda se bom moral najprej posvetovati z vami, preden bodo objavljena dejstva. Presenečeno ga je pogledala in za hip se je pojavila v njenih očeh groza. — Če je to potrebno, seveda, — je dejala. Preden je zopet odprl usta, je Trent malo okleval. Zavedal se je da ni hotela ponoviti odgovora, ki ga je bila dala že inšpektorju. Ni si tajil, da bi rad še nekaj Časa poslušal njen glas in opazoval njen obraz. Toda to, kar jo je hotel vprašati, ga je res zbegalo, ker nikakor ni šlo v njegovo rekonstrukcijo zločina. Morda mu bo to takoj pojasnila. In nedvomno nihče drugi ne more tega pojasniti razen nje. — Bili ste tako prijazni, — je dejal, — da ste mi dovolili priti v to hišo in omogočili poljubno preiskavo. Zato si drznem prositi vas, da mi dovolite zastaviti tudi vam eno ali dve vprašanji. Mislim samo taka, na katera boste lahko odgovorili. Ali smem? Utrujeno ga je pogledala. — Gre samo za to-le, — je dejal Trent hitro. — Vemo, da je vaš mož nedavno dvignil izredno mnogo denarja iz londonske banke in da ga je shranil tu. Ta denar se je res tudi našel. Ali se vam ne zdi čudno, čemu je to storil? Od presenečenja so se ji razširile oči. — Niti pojma nimam, — je odgovorila, — tega sploh nisem vedela. To me je zelo presenetilo. Urejuje Josip Zupančič II Za .Narodno tiskarno4' Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani