Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
A" e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj p r e m o ž n e rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
UpraTništTU „Mira“ y CeloTCu.
Leto XIII.	V Celovcu, 20. prosinca 1894.	Štev. 2.
Naš deželni zbor.
Dné 10. t. m. so se spet zbrali koroški deželni poslanci. Eekli smo zgoraj „naš deželni zbor“, v resnici pa ni „naš“, kajti le dva moža zastopata koroške Slovence, 34 je pa nemških liberalcev, ki se ne zmeuijo za želje slovenskih prebivalcev v deželi, še za nemškega kmeta jim ni dosti mar, sicer bi mu ne nakladali takih bremen ; saj je malo dežel, kjer bi bile deželne doklade tako visoke, kakor na Koroškem. Pri šolah se jim denar nikoli ne smili; pol milijona goldinarjev se potrosi vsako leto za ljudske šole; pri tem pa še niso ušteti velikanski stroški posamičnih občin pri zidanju in razširjevanju šolskih hiš. Pravijo sicer, da se ti stroški spet povrnejo, ker se ljudstvo lo-žeje preživi, ako je bolj izšolano. Mi pa nemarno prave vere v ta pregovor, ker smo videli že mnogo študiranih beračev. Marsikdo je le nasprotne misli, namreč da se otroci pri osemletnem šolanju postopanja navadijo in da jim delo potem ne diši, brez dela pa ni jela. Kmetijske in rokodelske šole bi bile bolj na mestu, da bi se otrok že zgodaj navadil tistih opravkov, s kterimi se bo potem preživil, in da bi dobil več veselja za svoj poklic. — Eavnanje Drave je požrlo mnogo lepih denarjev, in ubogi brežani zdihujejo pri plačevanju doklad za to po večem ponesrečeno podjetje. Ukljub temu jim ravnanje voda še vedno po glavi roji, in zdaj pride Glina na vrsto za ravnanje. — Zidati mislijo tudi novo deželno bolnišnico, ki bo stala kakih 600 do 700 tisoč, če ne več. Ali bi ne kazalo bolje, napraviti več okrajnih bolnišnic, kterih bi se mogli posluževati tudi drugi, bolj oddaljeni kraji, ne samo Celovec in njegova okolica ter po svetu klateči se van-drovci? — Železnica iz Celovca v Košentavro je sicer potrebna, pa poslanci bi morali na to delati, da prevalijo stroške na državo, kajti naša dežela ni tako bogata, da bi si mogla sama zidati potrebne železnice. — Mislijo tudi na deželno zavarovalnico in deželno hipotečno banko. Deželno zavarovalnico je priporočal že rajni monsignor Andrej Einspieler, ker bi potem denar, ki ga izdamo za zavarovanje, ostal v deželi. Vendar se je ne moremo prav veseliti, če pomislimo, kdo bo celo reč vladal: uradniki in agenti te deželne zavarovalnice bodo ob enem na deželi agenti nemško-
liberalne stranke. — Hipotečne banke nam Slovencem ni treba, ker imamo svoje posojilnice; in če bi kedaj tak zavod potrebovali, oskrbela ga nam bo zveza slovenskih posojilnic v Celju; ni treba, da bi nam Nemci kruh rezali. — Iz rečenega bodo bralci že spoznali, da nam ni treba misliti na znižanje deželnih doklad, veliko prej se je bati, da se povišajo. Denar po nepotrebnem trositi in dolgove delati, to so liberalci od nekdaj znali, malo pa se jim smilita kmet in obrtnik, ki morata potem doklade plačevati. — Naša dva poslanca ne moreta nič storiti, ker ju še poslušati ne marajo. Pa tisti kmetski poslanci, ki so ob enem pri liberalnem „bauernbundu“, bi lahko za kmete kaj dosegli, ker so v toliki milosti pri liberalcih in njih srčni prijatelji ; zato bi bila dolžnost gg. Kirschnerja, Oraša in takih, da bi drugim liberalcem povedali, kako huda se kmetu godi, in jih prosili, naj mu ne nakladajo novih bremen, ker že dosedanjih ne more več nositi. Zmirom se hvalijo, kolika skrb jim je za kmeta; naj vendar to pokažejo v deželnem zboru, tam je kraj za to, ne pa na Ledenici. Pa nekteri gospodje na shodih drugače govorijo, kakor v zbornicah poslancev. Tako je Ghon, kakor nam je sporočil naš Dunajski dopisnik (glej št. 35. lanskega letnika), v državnem zboru glasoval za novo brambovsko postavo, poprej je pa pri shodu na Ledenici (kakor je poročala „Tagespost“) rekel, da ne more glasovati za to postavo, ki naklada kmetom tako teško breme. — Ce jeKirschner res kmetom prijatelj, naj v deželnem zboru enkrat sproži razgovor o gozdarski postavi in o lovski postavi in naj pove gospodom, kake težave in krivice ti dve post.avi nakladate kmetom. Življenje človeka po naših postavah ni toliko vredno, kakor življenje škodljivega zeca (zajca); kajti prigodi se, da dobi ubijalec človeka milejšo kazen, kakor tisti, ki je zeca ubil, ker mu je škodo delal. Zakaj pa poslanci takih rečij ne spravijo v razgovor? Ali se mar zamere bojijo?
Dopisi prijateljev.
(Kronin dar!) vV korist družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: Primož Šelander, posestnik v Želučah, 1 krono; Marija Mošet v Pečah 3 krone; Neimenovan narodni učitelj na Koroškem 4 krone; Neimenovan blizu Skočidola pod
geslom: „Vse za čast Božjo in za ljubo mladino" 2 kroni; Jos. Svatoii, provizor v St. Juiji 1 krono; Valentin Zwick 1 krono; France Komar 1 krono; Jakob Mosn 1 krono; Lovrenc Baštej v Senčnem kraju pri Pliberku 1 krono; Tomaž Cikulnik pri Mrzli vodi poleg Velikovca 2 kroni; Jan. Trunk, kmet v Blačah pri Beljaku, 1 krono; Jak. Knaflič, župnik v Ločah, 2 kroni ; Matevž Markovič v Blačah 1 krono. Skupaj 21 kron. Lepa hvala vsem darovalcem ! Živeli nasledniki !
Iz Celovca. (Naši učitelji.) Slučajno sem dobil.v roke list koroških učiteljev „Karntner Schul-blatt“ 1894. L, štev. 1. Prav vstrašil sem se, ko sem iz tega lista spoznal, kako nasprotni so koroški učitelji cerkvi katoliški in njenim služabnikom. Znano je, da so najhujši članki zoper Slovence in duhovščino v liberalnih časnikih spisani večidel od — učiteljev! Pa posebno omenjeni časnik kaže nasprotstvo teh ljudij zoper našo sv. vero. Ta listič ureduje sedaj učitelj E. Mattersdorfer, kateri je kot pripravnik leto za letom užival hrano in zajemal denarno podporo v duhovski hiši. Ta gospod se ne sramuje pisati abotno laž, da je bila šola tudi v minulem letu zopet in zopet izpostavljena navalu močij, ki nočejo umeti, da s stoletji napreduje tudi človeštvo.*) No, naši učitelji pač „napre-dujejo“, pa kam in kako! Dalje obžaluje ta list, „da se v šolah zopet opravljajo molitve, ki se ne ozirajo na verske manjšine"**), obžaluje dalje, da ima kedaj cerkev zopet dobiti kaj upliva na šolo in učitelje ! ! Tako tedaj sodijo o veri, o naši cerkvi koroški učitelji, kajti v njih imenu govori oni list, ki se sploh kaže hudega nasprotnika katoliške cerkve in ki poudarja, da je učiteljem prva dolžnost, boriti se „za napredek in svobodo" — brez Boga! In tem ljudem je v skrb izročena naša mladina ! Kam pridemo ?	—o—
Iz Celovca. („Siidmark“ in nekaj dru-zega.) Dné 5. t. m. so napravili Celovški nemški in nemškutarski dijaki (študenti) ples na korist zloglasnega društva „Sudmark“, ki ima namen, poštene in miroljubne Slovence preganjati z rodnih domačih tal! Dobička so napravili celih — 60 gld. No s tem denarjem nas še ne bodo pregnali! Celovške krasotice so se pa menda pri tej priliki ve-
*) „Besonders die Schule war es, die aueh im abge-laufenen Jahre immer wieder dem Ansturm jener Màchte ausgesetzt war, welche es nimmer verwiaden konnen, dass mit den Jahrhunderten auch die Menschheit fortschreite."
**) „. . . denn heute verrichtet man in offentlichen Schulen bereits wieder Gebete, die auf confessionelle Mino-ritàten keine Riicksicht nehmen."
Nujna .pomoč v skrajni sili.
Spisal Josip'Osterc.
Ob robu obširnega gozda stala je borna bajta, oddaljena dobre pol ure od najbližje vasi. Da je bila že dalje časa neobljudena, pričale so potrte šipe v oknih, zdrte stene, streha je kazala gola rebra, in celo tla so bila s travo obraščena. Vse to kazalo je malomarnost lastnikovo.
Nekega spomladnega dne pride po potu mimo te hišice tujec kakih trideset let ; bil je lepo oblečen, visoke postave, podolgastega obraza ter majhnih rujavih očij. Na prvi pogled bi ga vsakdo sodil, da je lep. Vstavi se pred to zapuščino in si jo ogleduje. Nek zaničljivi smeh mu zaigra krog usten; ob enem pa se ga poloti neka notranja bolest, kajti premišljuje, koliko ljudij bi rado bilo pod svojo streho, a je nimajo; ta koča pa tukaj stoji, kakor zastonj. Bil je utrujen. Vleže se toraj v mehko travo pod košato cvetočo črešnjo, dene.si pod glavo svojo potno culico, da si malo odpočije in potem nadaljuje svojo pot, ktera ga vodi vedno naprej, da sam ne vé kam. Toda ni mu moči zaspati. Glasno žvrgolenje drobnih ptičic v gozdu, zamolklo brenčanje pridnih čebelic na. drevesu in prijeten vonj vijolic in drugih cvetlic krog njega, dramijo ga iz sladkega sna. Ali ni ga samo to vznemirjalo ; misli so bile hujše,^ — misli namreč, kam gre, kje bo dobil kako službo, kako bo občeval s tujimi, njemu nepoznanimi ljudmi?! . . . . In vest ga peče, zakaj je ostavil svoje domovje, svoje roditelje, brate in sestre, in svoje znance in prijatelje ? !... Ti otožni spomini na minulost in
misli v bodočnost vzdignejo ga od tal. Svoje oči spet vpre v to revno podrtino. Lahko si mislimo, kako težko najde človek počitka in mini, kterega skeli in peče vest; kako lahko pa oni, kteri ima čisto vest in mir v svojem srcu.
Tujcu, ki je še vedno pregledoval to bajto, vzbudé se hkrati te-le misli: „Kes prijeten je ta kraj ! Oh kako veselo in zadovoljno bi jaz tukaj živel, kajti petje milih ptičic iz temnega gozda bi mi zelo kratkočasilo moje dolgočasne dni. V senci se sprehajati in občudovati naravo, oj, to bi bilo veselo! Še bolj prijetno pa, da bi živel samotno, oddaljen od drugih ljudij." Vzame klobuk z glave, obriše si z žepnim robcem znoj s čela, kar ga nekdo lahno po rami potrka in nagovori : „Dober dan, mladi gospod!" Tujec se tega iznenadenega pozdrava prestraši, se obrne in ugleda lepo opravljenega, postaruega gospoda, ter odzdravi: »Bog daj, Bog daj!"
„No, kam ste pa namenjeni?" vpraša ga gospod.
„Grem po svetu, da bi dobil kje kako službo."
„Kakega rokodelstva ste se izučili?"
„Kokodelstva se sicer nisem izučil nobenega, a dovršil sem gozdnarsko šolo z dobrim uspehom." Med tem pokaže spričevalo gospodu, da se uveri o resnici. Gospod nekaj premišljuje, in potem povzame besedo : „Ali bi ne hoteli pri meni prevzeti službo gozduarja čez ta-le gozd?" — „Zakaj ne", odgovori mu tujec. Nato ga gospod nagovori, naj gre ž njim na dom, da se natančneje o vsem dogovorita.
Čez dobre pol ure zagledata pred seboj veliko zidano poslopje ; ravno tja sta namenjena. Ko vsto-
pita v sobo, se tujec ne more prečuditi notranji krasoti in lepoti.
Strežnik njima postreže —- na ukaz gospoda —- z raznimi jedili in žlahtno vinsko kapljico. Kmalu je bila pogodba sklenjena, v največjo zadovoljnost novega gozdnarja. Pogovarjata se o različnih rečeh, in naposled prigovarja gospod gozd-narju, naj mu nekoliko razloži iz svojega življenja, in kaj mu je dalo povod, da se je podal tako daleč v svet. Gozdnarju bilo je to po volji; ni se toraj nič obotavljal, ampak hkrati začel je pripovedovati :
„Kakor Yam je že iz potnih bukvic znano, je meni ime Venceslav Ničemski; ravno tako tudi mojemu očetu. Doma smo imeli lepo hišo in toliko zemlje, da smo lahko izhajali. Ali kakor pravijo, da se človek dobremu lahko prevzame, tako se je prevzel tudi naš oče. Popival je po gostilnah in potem denarje na posodo jemal, da nas je bilo vseh groza ; nobeden mu nič ni smel reči, pomanjkanje pa je bilo že v vsakem kotu. Ko smo otroci nekoliko odrasli, sprevideli smo, da nazadujemo pri gospodarjenju, začeli smo skrbeti vsak za svojo bodočnost. Jeden učil se je tega rokodelstva, drugi zopet drugega, a jaz sem jo mahnil v gozdnarsko šolo. Ko isto dovršim, umrje nam stric, namreč mojega očeta brat, kteri ni imel žene, niti otrok. Že v svoji bolezni nam je večkrat rekel, da bomo mi otroci po njem dediči, kajti spoznal je, da ako nam bode oče še zanaprej tako zapravljal, ne smemo gojiti upanja do kakega premoženja po svojih sta-riših. Ne dolgo, in umrl je stric; nam pa je v svoji oporoki volil tri tisoč goldinarjev. Otrok nas je šest; prišlo je toraj na vsakega pet sto goldinarjev.
liko bolj zanimale in brigale za mlade dijake, kakor pa za „Sudmark“. „Fr. St.“ tožijo, da k plesu ni prišla Celovška „visoka gospoda". Čudno, da je tudi brez te šlo enkrat — zoper Slovence! — V Celovško bolnišnico pridejo za postrežbo katoliškim bolnikom lutrovske dijakonise*) iz — Be-rolina! Na Koroškem mnogo ljudij nima dela in še jih kličejo iz protestantskega Berolina. Jedna dijakonisa je že v Celovcu. Morda tako mislijo bolj hitro razširjati na Koroškem blaženo nemščino in pa versko mlačnost! Zakaj se katoliški deželni odbor in naši katoliški zdravniki toliko branijo katoliških redovnic : usmiljenih sester, katere po celem svetu slovijo kot najboljše postrežnice v bolnišnicah ? !	—o—
Od nekod. (Beseda slovenskim zastopnikom v občinskih zastopih in krajnih šolskih sovetih.) Daši so občinski zastopi in krajni šolski soveti večinoma v rokah naših nasprotnikov, vendar se nahajajo v njih tudi domoljubni Slovenci. In njih sveta dolžnost je, da povzdignejo vsakokrat svoj glas, kedar pride na vrsto kaka stvar, ki utegne škodovati Slovencem in njih težnjam. Ni pa zadosti, da pri takih priložnostih slovenski zastopniki le nasprotujejo in protiglasujejo ; oni morajo vzroke in razloge, zaradi kterih se jim vidi dotična stvar škodljiva, tudi dati zapisati v zapisnik. Pripetilo se je nekolikokrat, da seje zapisnik dotične seje predložil na višjem mestu; in ker ni bilo zapisano, zakaj so slovenski zastopniki nasprotovali, reklo se je, da niso imeli nobenih vzrokov nasprotovati, ampak da so le nasprotovali, ker so bili v to nahujskani. Ako so pa razlogi zapisani, pretehtajo jih viši gospodje in ako vidijo, da so upravičeni, lahko pomorejo tudi Slovencem do pravice. Zahtevajte torej, da se vaši razlogi pri vsakem glasovanji zapišejo v zapisnik. To vam svetuje nekdo, ki Slovencem zlasti pa koroškim vse dobro želi. Bog in Slovenci!
Izpod lepe. (Sčasoma bomo že spoznali svoje prijatelje.) Jako hvaležni smo gospodu dopisniku iz Dunaja, ki nam je nedavno v „Miru“ naznanil, kako pogumno in glasno je naš poslanec Ghon — domoljubni in pošteni Slovenci ga sicer niso nikdar volili — glasoval za domobransko postavo, ki nam kmetom nalaga tako težke butare. Zdaj vsaj vemo, koliko smemo verjeti gosp. Ghonu, ki je na shodu „bauernbundarjev“ v Ledenicah zagotavljal , da bo glasoval proti omenjeni postavi. Taki so ti liberalni gospodje! Gospoda dunajskega dopisnika pa prosimo, naj gleda tudi zanaprej poslancu na prste — ali bolje, na usta, in nam naj poroča, kako pogumno bo pomagal poslanec Ghon tlačiti že itak uboge kmete. Sčasoma se bodo že tudi zaslepljencem odprle oči.
Od Žile. (Predrznost „nemškega“ učitelj čk a. — Bralna in pevska društva.) „Ne čitajte »Mira« ! Berite nemške časnike, a »Mira« nikar! On vas hujska proti šoli in učiteljem. Pošiljajo ga zastonj med ljudi, da slepijo nàrod“. Tako nekako govoril je tukajšnji poduči-telj, čegar ime se končuje na češki f, svojim učencem. Mož se sicer šteje za pristnega Nemca, a resnica je, da je njegov oče kot pristen Čeh prispel na Koroško. No to nas ne briga; pač pa se
*) Dijakonise so protestantske (lutrovske) redovnice.
Ali komaj smo denarje prejeli, že nas je oče hotel prisiliti, naj je njemu izročimo. Res, mlajša dva sta mu jih izročila, a mi starejši hoteli smo se prepričati, ako bode te denarje v dobro obrnil, da mu še le potem damo. Uvideli smo, da se denar izdaje le za pijačo in zapravlja pri igrah, storimo trden sklep, da ne damo očetu niti krajcarja; in pri tem tudi ostanemo. Ko je zahteval oče od nas denar, smo namesto, da bi mu ga dali, pobrisali jo od doma. Jaz sem si izvolil pot daleč od doma, a brata in sestra ostali so blizu doma.
To so tedaj glavni podatki, ki so mi dali povod, da sem zapustil hišo očetovo in domovino svojo.“ Gospod mu nato reče: „Da ste zaradi navedenih vzrokov podali se od doma, vam čisto pri-trjujem, kajti mož takih let, kakor ste vi, mora — ako ima na zanašanje drugih slab pogled v bodočnost — pričeti sam za-se skrbeti. “
Odpravita se v gozd. Gospod odkaže gozd-narju vsa zemljišča, ktera so mu v skrb izročena ; potem se podasta na dom k počitku.
Drugi dan je že Venceslav veselo žvižgaje po gozdu korakal, kajti bil je popolnoma zadovoljen s svojo službo. Srce mu je radosti utripalo, vživati samotno to krasno prirodo ; gozd in polja zdela so se mu krasno ozaljšan vrt, kjer kraljuje zadovoljnost in sveti mir. Petja mili glas slišal je iz gozda, a najljubša mu je bila: „Zaspival slaviček v hàjku zelenem, že my, moja mila svoji nebudem’.“
Hrano in stanovanje imel je pri gospodu, kteri je bil jako vesel svojega novega služabnika ; pa saj mu je tudi vse tako skrbno in vestno opravljal, da si gospod zvestejšega misliti ni mogel.
Preteče leto dnij. Gozdnarju zdi se ta služba
moramo odločno upreti — čudnemu postopanju teh nemških rev, ki živč ob našem kruhu, in potem mislijo, da jim je dovoljeno sramotiti in psovati pred našimi otroki nàrod in jezik, kterega govore njih stariši! Kaj takega je pač le pri nas mogoče, kjer vedo učitelji, da se temu počenjanju na višjem mestu nihče ne upre, ampak da se še očitno in tajno — odobruje! Te besede proti „Miru“ niso niti prve in bojimo se, da ne bodejo zadnje, ki jih je spregovoril edini ta „Nemec“, ki živi med nami, proti naši narodnosti. Vse tiste po nemških časnikih že tolikokrat pogrete bedastoče o „kranjskih hujskačih1', o „skrpanem slovenskem jeziku" itd. ucepljajo se tu v srca naše mladine. Da zadnjič povdarjal je ta pristni German, da stanuj'ejo tam na severu tisti „čehi, ki se postavljajo proti cesarski hiši" ! Se li to ne pravi, gojiti v šoli grdo, umazano politiko, učiti otroke sovraštva do svojega rodii, do slovanskih nam bratov ? In če vzkipi človeku jeza in piše nektere besede proti takemu rogoviljenju prevzetnega tujca, se to imenuje „huj-skanje proti šoli in učiteljem" ! Če nam že ne daste nàrodnih šol, dajte nam vsaj pravičnih učiteljev. Fiat justitia! Dragi „Mir“, to ti je pač žalosten pozdrav za novo leto. Pa upajmo in delajmo ! To rogoviljenje nam kaže, da so se nas začeli tudi tukaj naši nasprotniki bati. Kdor vestno opazuje, vidi, da se bistrijo pojmovi, da se tildi Ziljanom odpirajo oči in nam kmalu napoči dan, da ne bodemo več „podlaga tujčevi peti"! V to pa nam je pred vsem treba ndrodne omike in s to — narodnega ponosa. Vstanoviti bi bilo treba čitalnico, ki bi skrbela za izobrazbo, ki bi pa gojila tudi nà-rodno pesem. Pred slovensko pesmijo taja se nem-škutarstvo liki snegu pod pomladnim solncem. Prostori so tu, navdušena mladina je tu; treba nam samo izurjenega pevovodje. Bi se li ne dal dobiti eden pevovodja za več pevskih društev? Kjer morejo narodnjaki kako mesto oddati, naj blagovolijo to pomisliti. Kolikor je meni znano, so se primorska pevska društva na isti način vstanovljala, in sedaj nastopajo v Trstu po 400 mož ! Učitelji nočejo ali ne morejo in ne smejo očitno stati na naši strani ; pomagajmo si torej sami.
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam nebo blagoslovi!"
Od Žile. (Naši Amerikanci.) Iz občine Strajaves, kamor spadate župniji Bistrica in Gorjani , jih je blizo 200 v severni Ameriki. Pa ne le samo možje in fanti, tudi dekleta in žene z otroci se niso prestrašile dolgega in nevarnega pota. Nekteri so si precej denarja prislužili, ter ga na dom poslali; drugi pa tudi tam le pomanjkanje trpijo, in bi se radi nazaj vrnili — pa ne morejo. Sploh se vidi: kdor doma ni delal, kdor je doma le zapravljal, tudi tam to zna. Ker tam zdaj dela ni, so nekteri že nazaj prišli.
Iz Bilčovsa. (Župnik Boštjan Gradišnik f.) Že dolgo nismo imeli svetu kaj naznaniti, in tudi danes imam le žalostno novico. V četrtek po novem letu se je po celi fari raznesla novica, da je g. župnika kap zadela. Marsikterega so solze polile pri tej žalostni vesti. Saj so bili priljubljeni pri vseh dobrih ljudeh zavolj svoje milosrčnosti in dobrotljivosti; poleg tega so bili pa tudi vnet in uzoren duhovnik. Bili so že prej slabotni, posebno v nogah, tlačila jih je pa tudi starost 77
vendar le predolgočasna in življenje preveč samotno. Premišlja, kaj mu je storiti. Sklepa načrte za jedno in drugo: slednjič vendar preudari, da bo najboljše: oženiti se. Te misli razodene gospodu. Gospod mu reče, da mu čisto nič ne nasprotuje v tem ; le toliko, da si mora tedaj drugod gledati za hrano in stanovanje. Venceslav se spomni one bajte pri gozdu, ter vpraša gospoda, ali bi mu hotel isto prepustiti za stanovanje. Gospod mu obljubi, da mu jo čisto zastonj prepusti za stanovanje ; zraven pa še, da si sme vsekati v gozdu toliko lesa, kolikor ga bo potreboval za popravo ; le delavce mora sam plačati. Venceslav je bil s tem čisto zadovoljen.
(Konec prihodnjič.)
Iskrice.
Pridnost je mati prave sreče, zakaj le delavnim rokam Bog blagoslov daje.
Če imaš zvestega prijatelja, imej ga v časti bolj kakor bogastvo ; če pa tvoji stariši še živijo, spoštuj jih razun Boga nad vse.
Če hočeš koga dobro spoznati, pojdi v njegovo hišo ; poglej dobro, kakšen red je v njegovi hiši in kako se obnaša proti svoji družini. Red v hiši priča navadno o. rednem, poštenem življenju.
YT resnici vesel more biti le človek srca nedolžnega; ljudje surovi, grehom in strastém udani, znajo biti sicer razuzdano veseli, ali v resnici veseli biti ne morejo.
let. Rojeni so bili namreč dné 10. rožnika 1817 v sosednem Št. Iljnu pri Dravi, v mašnika posvečeni pa dné 5. vel. srpana 1845. Še tisti četrtek dné 4. prosinca so izdihnili svojo blago dušo. Malo dnij poprej opravili so, ker so se že slabega čutili, dolgo spoved in prejeli tudi sv. olje. Na novega leta dan so nam peli še sv. mašo; zdaj so pa že v grobu ; človek je, kakor kaplja na veji ali pena na vodi, pade in zgine in ni je več. Pri nas so službovali 38 let, trudapolno delovali in skrbeli za naše dušne in telesne potrebe. Zlasti so skrbeli za farno cerkev in veliko so dali popraviti na svoje lastne stroške. Svoje žive dni so bili zvest slovenski rodoljub in radodaren podpornik naših časnikov in nàrodnih slovenskih zavodov. Težko jih bomo pozabili, ker smo jih bili tako vajeni, zlasti ubogi ljudje jih bodo pogrešali, ker pokojni gospod so jim bili dobrotljiv oče, vsakemu so radi pomagali z darilom ali dobrim svetom, brez daru niso nikogar od sebe spustili. Bog naj jim vse stoterno poplača! Na sv. treh kraljev dan smo jih položili k poslednjemu počitku. Ukljub slabemu vremenu so prišli k pogrebu štirje sosedni duhovniki in obilna množica ljudstva. Blagoslovili so jih vč. g. Kotmirski župnik, govor so pa imeli vč. g. župnik iz Sveč. Opominjali so nas, naj se rajnega g. župnika Boštjana spominjamo v molitvi, potem bodo tudi oni za nas prosili v nebesih. Povedali so tudi, da so rajni župnik na smrtni postelji, ko so spoved opravljali, slovesno izrekli, da iz srca odpustijo vsem tistim farmauom, od kterih so bili kedaj žaljeni. Res, veliko žalostnih in britkih ur so pri nas pretrpeli, zlasti v zadnjem času, ko so zavolj bolehnosti že težko opravljali svojo službo. Premoženja niso skoraj da nič zapustili, ker so že za živih dnij vse razdelili med uboge ter si s tem nabrali nebeških zakladov, ki jih tat ne odnese in molj ne sne. V imenu cele fare izrekamo lepo zahvalo vsem, ki so se pogreba udeležili, posebno čč. gg. duhovnikom in potem še gg. pevcem za njih milo petje. Predragi pokojnik naj pa v miru počivajo, in večna luč naj jim sveti!
Več farmanov.
Iz Rožne doline. Znano je, da je kupil viso-korodni gospod grof Oskar Christalnig grad v Goričah, kjer s svojo blagorodno gospo soprogo Luizo, rojeno grofico Belegarde od jeseni sem stanuje. A preblagi gospod grof gotovo ni mislil, da bode moral toliko trpeti od naših liberalcev. Kako ostudno piše o njem Beljaška „D. Allg. Ztg." z dné 14. grudna 1. 1. Ker se g. grof ne sramuje niti sv. vere, niti mile slovenščine, podtikajo mu tukaj-šni zagrizeni nemškutarji politične namene. Res moralično čisto sprijen in slab mora biti pisec Beljaške „Urše“, in naj bo tudi kakor slutimo, iz učiteljskih krogov — da se drzne pisati, da grof Christalnig zategadel večkrat svete zakramente sprejema in redno obiskuje božjo službo, da bi se ljudstvu prikupil in da bi ga izvolili za poslanca ! Drznemu dopisunu in njegovim privržencem pa povemo, da se pošteno slovensko ljudstvo veseli tega visokega izgleda prave pobožnosti, ker to kaže, da visoka gospoda ni taka kakor naši liberalci. Gotovo je lepofin častno spoznati svojo vero, lepše kakor se je sramovati in jo zatajevati. A kaj je vera našim liberalcem mar? Saj imamo tudi tù dosti ljudij, kterim je cerkev in vera deveta briga. Celo leto ne zahajajo v cerkev, duhovne pa znajo dobro obrekovati, in se iz svetih rečij norčevati. Obnašajo se pa tudi prav pohujšljivo in ljudem dajejo slabe izglede. Zato jih peče vest, ko vidijo da častita gospoda dela drugače in daje res iz-podbudljiv izgled. Štejejo se za bogate in prave modrijane, da modrost kar na ustih nosijo. So li pa res tako modri, je drugo vprašanje ! Tak človek gre v Celovec, študira eno leto ali dve in ker ne gre prav „izpod rok", hajdi domu, je že dovolj učen, vsaj toliko da bije na liberalni boben in pošilja Beljaškemu listu nesramne dopise! In takih ljudij imamo žalibog le preveč v Rožni dolini. Med take olikance spada tudi oni sosed v Goričah, ki je grofu na prijazni slovenski pozdrav tako osorno in lažnjivo odgovoril: „Was wollens denn Herr Graf, ich verstehe nur deutsch". Ta bahač je sin pristno slovenske rodovine ; a odkar mu kruh reže nemško-liberalna gospoda Borovljanskih fužin , zatajuje svoj materni jezik in se sploh obnaša kot liberalna poturica. O tem odpadniku, ki se po svojej bahariji treznemu človeku pristudi, je pač dobro sodil nek znani gospod : „0 der Mensch hat eine Stallbildung genossen," t. j.: „Ta človek se je izomikal v hlevu — pri živini." Da bi si pač ti zaslepljenci vzeli g. grofa za vzgled. Boljše bi jim bilo občudovati in posnemati njegove lepe lastnosti in čednosti, kakor ga tako nesramno obrekovati po časopisih!
Iz Trušenj. (Kdo laže?) „Freie Stimmen" pišejo dné 23. grudna minulega leta iz Trušenj: „Da si list »Mir«, kterega ime je že glavna laž, vse mogoče dovoljuje z lažmi dokazati, da je Va-ženberg-Tinjska podružnica nemškega šulferajna pri svoji ustanovitvi doživela fiasko, da se podruž-
niča ne bode mogla vzdržati, da njej je tako malo kmetov pristopilo, da se je pri shodu udrihalo po Slovencih in duhovnikih, in kako se že ostale laži glasijo : vsemu temu se pri »Miru« ne čudimo ; ravno tako se ne smemo čuditi njegovi nesramnosti, s ktero se hvali fantalinskega Čina, da je namreč eden njegovih privržencev zažgal črno-ru-deče-rumeno zastavo11. — No, no, gospodje kovači iz Trušenj (pravijo, da je pri tem dopisu modrovalo troje najmodrejših glav vseh modrijanov trušenjskih), vidi se vam, da znate vest prav dobro izpraševati, toda žalibog le tujo! Na svojo vest ste pa čisto pozabili, zato dovolite, da vam jo prerešetamo mi. 1. pravite, da smo lagali trdeč : imenovana nemška podružnica je pri svoji ustanovitvi imela smolo. Res čudno ! Povemo vam očitno (ne samo „vertraulich“): ako se nam kedaj prigodi, da bode na kak slovenski shod prišlo samo kakih 10 kmetov, bodemo brez ovinkov priznali, da smo popolnoma pogoreli. Da se pa vi pri tako pičli udeležbi od strani kmetov hvalite s sijajnim vspehom, to nam priča, da ste ali sila skromni in s prav malim zadovoljni, ali pa, kar se nam zdi bolj verjetno, da omenjene podružnice niste ustanovili iz dobrega namena, ampak samo zató, da dražite nas in hujskate proti Slovencem! — 2. pravite, da smo lagali pišoč: Vaša podružnica se ne bode mogla vzdržati. Prosimo, gg. modrijani, povejte nam vendar, kje smo to pisali, sicer obrnemo nož ter povemo vsem ne samo na uhó, temveč na vsa usta, da se lažete in nas obrekujete ; — 3. trdite, da smo lagali, ker smo poročali, da se je le malo kmetov udeležilo shoda. Na to smo vam že odgovorili pod št. 1. Ako pa želite, vam o priložnosti po imenu naštejemo ono kopo kmetov, ki so se udeležili shoda ter se upisali za ude; znabiti potem spoznate, na kteri strani je lažnik. — 4. Pišete , da mi lažemo, ker smo rekli : da se je pri shodu udrihalo po Slovencih in duhovnikih. Gospodje kratkega spomina, je li res že tako dolgo, odkar so „Freie Stimmen“ poročale, da je pri imenovanem shodu „der die Versammlung mit Um-sicht und Takt leitende Landwirt Modre11 rekel: „da se kmetje ne dajo duhovnikom na pas voditi in da nočejo nič vedeti o Ciril-Metodovi družbi ?“ — in sicer: „so beilaufig druckte er sich aus“. Mi, ki g. Modreja poznamo, že vemo, kaj pomenijo besede „so beilaufig11 in pa „von der Geistlichkeit am Gangelband herumgefuhrt werden11 ter še enkrat ponovimo, kar smo pisali zadnjič in si mislimo svoje ; — 5. se gg. modrijani čudijo, oziroma ne čudijo ^irovi11 nesramnosti, s ktero se hvali „eines Bubenstiickes11. Sevè, sevè: če človek pride „durch Nacht zum Licht11, pa še pri tako velikan-skej svetlobi, kakoršno je od razvalin starega grada dajala goreča frankfurtarica, potem se tudi mi ne čudimo, da od same svetlobe ne vidi drugega nego same laži. Pokažite nam vendar številko, povejte nam besede, s kterimi je „Mir“ hvalil ono dejanje! Ali mar ni pisal ravno nasprotno, dné 30. listo-pada: „Tega čina sicer ne moremo odobravati . . .“ in dné 10. grudna: „Prav ima dopisnik v zadnjem „Miru“, da tega dejanja ni odobravati . . .“ Gospodje, preberite dotične številke še enkrat, pa ne narobe (kar se dostikrat prigodi ljudem, ki ne znajo brati), in videli bodete, da lažete vi, in sicer lažete prav debelo in — neumno! — Na čisto osebno opazko zastran žganja ne odgovarjamo, ker bi tudi odgovor moral biti bolj oseben. Le toliko naj povemo, da nam je pravi uzrok, zakaj je krčmar zatajil žganje, popolnoma znan iz ust krčmarja samega.
Iz Grebinja. („Bauernbund“) hoče koncem svečana tù napraviti ^bauerntag11 in tako sejati nemške pleve in nemir med tukajšnjim mirnim ljudstvom. Lepo se zahvalimo „bauernbundarjem* za to čast. Naj le rajši ostanejo domà in skrbé za nemškega kmeta, kteremu vkljubu'toliko hva-lisani nemščini vendar še ne zorijo zlate fige. Mi pa hočemo ostati pošteni Slovenci.
Iz Rude. (Odgovor.) V 34. številki cenjenega „Mira“ sem pohlevno odgovoril nekemu dopisniku lista ,,Freie Stimmen“ gledé slovenskih vlog. Pa s svojim pohlevnim dopisom sem dregnil v pravo sršenovo gnjezdo. Dobil sem odgovor na moj dopis v 152. številki „Freie Stimmen11, reči pa moram, da se je ta odgovor nasprotnemu g. dopisniku čisto ponesrečil. Temu gospodu kličem le s starimi Latinci „si tacuisses, philosophus man-sisses,11 ali ker mu je latinščina bržkone s sedmerimi pečati zapečatena knjiga, pravim mu po domače: ko bi bil lepo molčal, bi se ne bil toliko osmodil in osmešil ! Nasprotui dopisnik pravi, da je dejstvo („Thatsache“), da slovenske vloge ni za-stopil niti župan, niti tajnik, niti občinski sluga. Žalostno! A to le dokazuje, da so vsi trije nesposobni za svoj posel v slovenski občini ! Pa glejte, g. dopisnik, vi ste tako dobro zastopili moj zadnji dopis v „Miru“, ki je pisan v čisti, novi slovenščini! Kako lahko bi torej vi omenjenim svojim prijateljem bili pomagali iz zadrege in jim prestavili slovenske vloge. To bi bilo gotovo bolj častno
in krščansko delo, kakor po nepotrebnem pomazati toliko prostora v „Fr. Stimmen11. Dalje pravite, „da Slovenci, najmanj pa koroški »bindišarji« nimajo slovstva," in v dokaz temu čenčate take debele oslarije, da človek ne vé, ali bi se smejal ali jezil. Vedite pa, da vam teh neumnih neslanostij niti sam »šriftlajter11 g. Dobernik ne verjame! Predebelo ste se — zlagali! Navadno ljudje o tem, kar ne vedo, pohlevno molčijo; no naši nemčurji v tem delajo izjemo in si jemljejo polna usta tudi o stvaréh, kterih ne vedo in ne znajo; svetujemo jim pa, naj se ne nosijo višje, kakor so zrastli; kajti kdor visoko leta, nizko obsedi, in lahko se mu tudi spodrkue. Na svojo iznajdbo, da Slovenci nimamo slovstva, si pa nasprotni g. dopisnik lahko vzame — patent. No, pa še tega treba ni, saj mu te „iznajdbe“, tudi tako nihče ne bo vzel. Vprašamo g. dopisnika še, ali je kedaj kaj slišal o slovenskih slovstvenih društvih, o »družbi sv. Mohorja11, o „Matici slovenski" itd. In vkljubu temu Slovenci »nimajo slovstva11! Zakaj? No, ker jim kosmati nemčurji tega ne privoščijo ! Res ; ti ljudje s svojimi kokolori vidijo že v deveto deželo, potem pa se naj še kdo drzne trditi, da nektere nem-čurje včasih luna ne trka ! —Kar pravi dopisnik še o „scheiuheilige Agitatoren,11 o tem pa naj v bodoče raj: molči, ker bi mu znali odgovoriti z nekterimi neljubimi mu resnicami. — Da ste mi zdravi!
Od Device Marije na Jezeru. (O naši cerkvi.) Znano je Slovencem, da smo si tukaj postavili novo veliko farno cerkev z mnogim trudom in žrtvami. Ko je bilo pa zidovje dovršeno, misliti je bilo na notranjo opravo, in kako ta zadeva napreduje, hočem danes sporočiti. Najprej se je cerkev pobelila od znotraj in zunaj. Potem smo dobili kamniten tlak in predgrajo pred velikim oltarjem. Tudi smo dobili novo lečo ali prižnico, ktero je naredil g. Oblak iz Celja. Že prej nam je bil tri oltarje deloma popravil, deloma nove naredil. Z delom smo povsem zadovoljni, priporočamo g. Oblaka z lahko vestjo vsem cerkvenim predstojnikom, ker je njegovo delo lepo iu dobro, ter cena ne pretirana. Kdor se hoče o tem prepričati, naj pogleda naše oltarje: delo mojstra hvali! Mož je tudi slovensk nàrodnjak. Dobili smo tudi nov lestenec (luster). Tega so pa kupili Lješki rudarji, menda za 700 gld. Od teh brznih rudarjev naj bi se drugodi učili, kaj premore vnetost za Božjo čast in združena moč. Lestenec nosi 24 sveč in v sredi ima lepo Marijino podobo. Tudi orgije imamo primerne novi cerkvi. Naredil jih je zuaui rodoljub g. Colarič iz Borovelj. Z orgijami smo povsem zadovoljni. Gospod župnik so naročili 10 svečnikov za veliki oltar. Stali bodo bojda 240 goldinarjev in se plačali iz milodarov. Zdaj bo pa treba še novega velikega oltarja. Gosp. Oblak ga je volje narediti za 1200 gld., seveda lesenega. Gospod župnik si pa želijo kamnitnega ; tisti bi pa veljal 5 do 6 tisoč. To bi bila pač lepa reč, ko bi se našlo več bogatih dobrotnikov ! Nekaj bi se dalo tudi nabrati med delavci, ko bi se za to reč vneli kovači v Prevaljah in rudarji v Lješah. Seveda bi jih morali tudi gospodje pri tem podpirati in nabiranje voditi. Na glavnem oltarju se opravljajo presvete daritve, tam je shranjen najsvetejši zaklad sv. Rešnjega Telesa, od tam dobivamo žarke milosti Božje, torej se spodobi, da skrbimo pred vsem za lepoto velikega oltarja. V to pomozi Bog ! Slednjič pa bodi vsa čast in hvala izrečena vč. g. župniku in vsem dobrotnikom , ki so z delom, trudom in darovi do sedaj kaj pripomogli k olepšanju naše cerkve.
Iz mesta Št. Vida. (Bolnišnica usmiljenih bratov), ki tukaj že več let blagonosno deluje, sprejela je lani 1215 bolnikov. Od teh je bilo 715 ozdravljenih, 367 zboljšanih, v bolnišnici jih je ostalo 55 in umrlo 61. Med sprejetimi bolniki je bilo 976 Korošcev, 55 Kranjcev, 36 Štajercev, 28 Primorcev, 17 Lahov. Ta izvrstna bolnišnica ne uaklada občinam nobenih plačil, ker bolnike zastonj preskrbljuje. Da pa morejo bratje sebi in bolnikom kaj skuhati, nabirajo nekteri mi-lodare pri dobrih ljudeh, silijo pa nikogar, da bi moral kaj dati. Kdor takemu bratu, ko pride v hišo, kaj podari, ou stori prav dobro delo, ker s tem pomaga revnim bolnikom. Več ko naberejo, več morejo bratje za uboge bolnike storiti.
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval mestni župnik, vč. g. Iv. Vrhovnik v Ljubljani, Anton Nedveda »Album 12. pesmij". — Slavno uredništvo »Mira" nam je poslalo 121 gld., nabranih kot prve krone in izkazanih z imeni darovalcev v št. 26. do 32., — vsega vkup je dosedaj nabral »Mir" 952 kron; neimenovan dobrotnik v Celovcu nun je poslal obligacijo srebrne veljave za 100 gld.; vč. g. Jos. Cernko, župnik v Vuhredi, 26 gld. 40 kr., deloma kot udnino, deloma Jsot darove dobrotnikov na Remšniku; g. Franjo Petuhe, prvomestnik Starotržke podružnice pri Rakeku 23 gld. 30 kr. in sicer nekaj udnine, nekaj pa v puščici nabranega denarja kot narodno kazen; družba »Omizje" v Mozirju z geslom: »Mir vam bodi" četrti prispevek v zvezku 5 gld. ; Zalogarji v Tolminu G kron in vč. gg. mestni župnik J. Vrhovnik in deželni arhivar A. Koblar po 4 krone odkupnine novoletnim voščilom. — Vrlim koroškim Slovencem, zlasti naklonjenemu nam domorodcu v Celovcu, kakor požrtvovalnim rodoljubom, iskrena hvala!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Dunaja. (Podporno društvo za slovenske velikošolce) razpošilja ravnokar poročilo o svojem delovanji v letu 1893. Iz tega je razvideti, da je to društvo v petem letu svojega obstanka imelo jednega častnega uda, vč. g. dra. Mihaela Napotnika, knezoškofa lavantinskega, 40 ustanovnikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov. Izmed podpornikov je 15 takih, ki so ob enem redni udje, ž njimi vred znaša število teh 27. V tem letu sta društvu pristopila samo dva nova ustanovnika, namreč gg. dr. Jožef Stare, c. kr. fin. prokurature pristav in odbornik itd. v Ljubljani, in dr. Albin Poznik, c. kr. notar itd. v Novem mestu, ki sta društvu poklonila vsak po 50 gld. Deželni zbor kranjski je društvu podaril lepo svoto, namreč 200 gld., družba sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani 50 gld., posojilnica Mariborska tudi 50 gld. Manjše svote so podarile sl. posojilnice v Črnomlju, kmetijska posojilnica Ljubljanske okolice, posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom in v Šoštanju. Med poverjeniki so se najbolj odlikovali gospodje : France Dolenc, trgovec v Mariboru, dr. Josip Kolšek, odvetn. kand. v Novem mestu, Jurij Kraj g h er, trgovec iu dež. poslanec v Hrašah pri Postojini, J. Kržišnik, stud. phil., dr. U r b a n L e m e ž, odv. v Slov. Bistrici, V. Maurer, stud. jur., drž. in dež. poslanec iu ustanovnih društva Viljem Pfeifer; Anton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu, France Skedelj, pristav v c. kr. vojnem pomorstvu v Pulji. V podporo društva so bili tudi razni predsedniki »Slovenije11, ti so gg. Mihalič Regally, Borštnik in Žili h. Posebno hvalo je izreči tudi raznim slovenskim listom, posebno »Slov.Narodu", »Slovencu11, »Domovini" itd. Umrla sta letos dva zvesta podpornika in sicer gosp. Fr. Miklavčič na Dunaju in g. Josip Marn, častni kanonik itd. v Ljubljani. Društveni dohodki so znašali 1109 gld. 44 kr., glavnica 4244 gld. 98 kr. V tem letu je društvo razdelilo 790 gld. 98 kr. med 31, reci jeden in trideset dijakov ; med temi je bilo 12 juristov, 5 medicincev, 7 filozofov, 4 tehniki, 2 veterinarca in 1 akademičui kipar. Kranjcev je bilo 22, Štajercev 5, Primorcev 4. V petih letih je društvo razdelilo 3693 gld. To društvo je velevažnega pomena za slovenske velikošolce na Dunaju in zasluži res vsestranske podpore. Darila je pošiljati blagajniku vč. g. dr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avgu-štineju, Dunaj, Augustinerstrasse 7.
Glasovi nasprotnikov.
„Siidosterreichische Post“
se imenuje nova zvezda na nemškem časnikarskem nebu. Pa tudi ta nova »zvezda11 nam ne prerokuje prav nič novega, marveč le meša stare otrobi znanih naših ljubimcev: »Beljaška Urša“, »Freie Stimmen", »Tagespost" itd. Ta list ima namen, da brani nemštvo v slovenskih krajih, zlasti na Kranjskem, kjer je nemškutariji, hvala Bogu, že precej odklenkalo ! Pa nekaj novega je vendarle v onem listu: on hvali nas koroške Slovence! Piše namreč: »Koroški Slovenec zasluži največjo naklonjenost. On je priden, pohleven in poleg tega jako nadarjen človek, srčen in odkrit proti tujcem in rad pripravljen (?) okleniti se Nemcev, h kterim ga sili geografična meja (?) njegove zemlje." *) Glejte no, sami nismo mislili, da smo tako »pridni". Mora pa že res biti, saj je tiskano! Pa omenjeni list tudi že kaže, kam pes taco moli ; piše namreč, da na Koroškem delajo »nemir" le »s Kranjskega in Štajerskega privandrani hujskači". Ta je pa stara in prazna! V ostalem pa tudi »Siidoster-reichische Post" še ne bo pozidala nemškega mosta do adrijanskega morja.	—o—
Politični pregled.
Avstrijski in ogerski denarni minister dr. Plener in dr. Wekerle sta se dogovorila zaradi nadaljnih korakov pri uravnavi naše denarne veljave. Za 200 milijonov goldinarjev starih državnih bankovcev se bo iz prometa nazaj potegnilo; namesto njih se bo pa izdalo med ljudi za 80 milijonov goldinarjev novih bankovcev, za 80 milijonov srebrnih goldinarjev in za 40 milijonov srebrnih kron. Namesto zlate bomo tedaj imeli na pol srebrno in na pol papirnato veljavo, vsaj za nekaj časa; kdaj dobimo zlati denar, tega menda ministri sami ne vejo. Razloček med papirnato iu zlato ali srebrno veljavo je ta, da od papirnatega denarja državi ni treba obrestij plačevati, kolikor ona bankovcev izdà, toliko je nam državljanom dolžna, pa nam ne plača
*) »Der Kàrntner Slovene verdient die vollste Zu-neigung. Er ist ein fleissiger, bescheidener und dabei hoch-begabter Mensch, herzlieh und offen gegen den Fremden und geni bereit, sich dem Deutschen anzusehliesen, zu dem ihn ja die geographische Umgrenzung seines Gebietes drangt."
nič činžev, ker tak denar sama naredi iz malovrednega papirja; za zlati ali srebrni denar je pa treba zlata ali srebra, in ker ga država nema, mora ga kupiti, za to pa je treba denarja, in tistega si izposodi pri bogatih Judih. Od tega dolga je pa treba obresti plačevati, in to je ravno, kar oni hočejo; oni imajo denarja toliko, da ne vejo, kam bi ga naložili, da bi jim brez dela kaj dobička do-našal, najbolj varno je še naložen, če ga državi posodijo, ktera jim obresti točno izplačuje. Zato pa denarni velikani ne morejo trpeti papirnate veljave, pri kterej nič ne zaslužijo, po vseh državah silijo na to, da se upelje zlata ali srebrna veljava, da so potem države prisiljene, pri njih na posodo iskati in potem vsako leto obresti plačevati. Zdaj so tudi Avstrijo porinili na to nevarno pot : že zdaj smo plačevali na leto po 150 milijonov goldinarjev obrestij od državnega dolga ; zdaj se bo država pa še bolj zadolžila, da nakupi srebra in zlata, pomnožile se bodo torej tudi obresti od dolgov, saj je Plener že napovedal, da bo vzel posojilo. Kedar pa države dolgove delajo, takrat cveti pšenica Bot-šildov in takih bogatašev. Tudi Greci j a (Grško kraljestvo) je upeljala zlato veljavo in stoji zdaj na robu bankerota, kajti grška vlada je že napovedala, da ne zmore več plačevati obrestij od dolgov in da je torej prisiljena, obresti znižati. Morda ne bo dolgo, pa bomo tudi o Italiji nekaj podobnega slišali, ki je tudi osrečena z „zlato“ veljavo, ki je pa v resnici le papirnata, ker zlatega denarja je malo med ljudstvom, zlata je veljava le po imenu, in za to ime je šlo v zgubo mnogo lepih milijonov. Kakšen dobiček bo „zlata“ veljava nam prinesla, o tem nočemo dalje govoriti, pa modri možje pravijo, da smo grdo opeharjeni. — V dolenje-avstrijskem deželnem zboru seje ojstro govorilo zoper sedanjo lovsko postavo; posebno antisemiti so se krepko poganjali za kmete in zoper grofovske predpravice. Toda liberalci so se naredili gluhe, kakor je že njih navada, kedar gre za pravice delavnega in trpečega kmetskega ljudstva. Vladni zastopnik je pa rekel, da že vlada sama izdeluje novo lovsko postavo. Kdo ve , ali bo pa kaj boljša od sedanje? — V češkem deželnem zboru je princ Schwarzenberg stavil predlog, naj se češkim kmetom, ki so v hudi stiski, dovoli en milijon goldinarjev podpore. Ta predlog so potrdili in sprejeli češki in nemški poslanci. Staro-čeh dr. Šole je stavil predlog, naj se nàrodna e n a k o p r a v n o s t na Češkem postavno izvrši. Politični krogi so radovedni, ali bodo češki graščaki glasovali za ta predlog ali ne. „Vaterlandu“ ne ugaja, da se je ta predlog stavil, češ, da se bo z njim le nàrodna razdraženost še bolj podnetila, dosegli pa Cehi pri sedanjih razmerah ne bodo ničesar. Kadi verjamemo, da bi ministri in taki listi, ki se ogrevajo za koalicijo, rajši videli, ko bi Slovani na svoje pravice pozabili, da bi le Nemcev nihče ne motil v njih dozdevni, pa malo opravd-Ijivi „posesti“, in da bi zamogel potem Plener mirno vladati v liberalnem in nemškem duhu ; slovanski nàrodi pa so že itak dolgo čakali, kaj jih briga koalicija? Ako bi se že reklo, kar se sploh rado trdi, da so Mladočehi sami to zakrivili, da se jim tako godi, prašati pa smemo: kaj smo pa mi Slovenci zakrivili, da moramo zavolj drugih trpeti in se pokoriti za tuje grehe? Nam se vendar ne more očitati, da so naše težnje in tirjatve pretirane, in če nas vlada ukljub temu ne bo hotela slušati, potem bomo vedeli, da nam je ta vlada sovražna, in naši poslanci bodo vedeli, kaj jim je storiti. Že pod Taaffejem smo 14 let zastonj čakali na ravnopravnost, nas so pitali s samimi obljubami, Nemce pa s pogačo, čeravno so vladi nasprotovali. Ali hočemo mar še drugih 14 let vladi tlako delati? — Govori se o nekem jugoslovanskem shodu, ki bi se imel vigredi suiti v Zagrebu, in kterega bi se imeli udeležiti tudi slovenski velmožje. Tak shod bi mi pozdravljali z veseljem, ker je potreba, da bi se kje sešli vsi avstrijski Slovani in se konečno dogovorili, kako bi jim bilo v važnejših vprašanjih skupno postopati, da bi imelo delo kaj vspeha. — V gosposko zbornico bo v kratkem poklicanih več novih članov. — Na Ogerskem je vse razburjeno zavolj civilnega zakona, ki ga hoče vlada vpeljati. Judi in liberalci so vsi vneti za to in bobnajo v svojih listih za to postavo. Nasprotujejo pa škofje, duhovščina, stari plemenitaši in katoliško ljudstvo, kar je še vernega. Škofje so izdali skupen pastirski list zoper civilni zakon, ta list se je bral po vseh farnih cerkvah. Govori se, da so Judi najeli ali vsaj hoteli najeti socijalne demokrate, da bi tisti razgrajali pri katoliškem shodu, ki se je vršil dné 16. prosinca v Pešti. Glavni katoliški list je pa na to odgovoril, ako se kaj tacega zgodi, bo pa tudi katoliško ljudstvo padlo po Judih po vseh ogerskih vaseh. Liberalni listi se zelo hudujejo nad to pisavo in kličejo policijo na pomoč; ali njim je pa dovoljeno, delavce v ogenj goniti zoper katoličane ? Zdi se, da se Ogerska vedno huje pogrezuje v notranje zmešnjave. Ne zadosti,
da so si Madjari zdaj sami med seboj v laseh zavolj civilnega zakona, nadaljujejo ob euem še vedno svoje kruto postopanje zoper druge uàrode. Nedavno so spet ustavili iu zatrli dva rumunska lista. — Čudne vesti prihajajo iz Laškega. Na siciljskem otoku je proglašeno obsedno stanje, ker se ljudstvo po vseh kotih vzdiguje zoper oblastuije in požiga javne hiše. Na več krajih je prišlo do bojev. Nemiri so se zanesli tudi že v južno Italijo. Glad in hudi davki gonijo ljudstvo v obupnost in punt. V Siciliji zaslužijo možki komaj po 20 krajcarjev v našem denarju, pa brez hrane, in so navadno še oženjeni. Na Laškem je pač vse grofovo. — Y Braziliji je odstopil predsednik Peixoto; de Mello, general puntarjev, je pa zbolel.
Deželni zbor koroški.
1.	seja. Deželni glavar dr. Erwein pozdravi poslance v daljšem nagovoru, v kterem po-vdarja, da kakor so se v državnem zboru velike stranke združile, da vzajemno in plodonosno delujejo v prospeh države, tako naj bi tudi koroški deželni zbor složno na delo šel, da reši več važnih predlogov, ki so znameniti za deželno gospodarstvo. On konča z „hoch“-klici na svitlega cesarja, ki jih poslanci trikrat ponovijo. — Deželni predsednik baron Schmidt-Zabiérow obljubi, da hoče kot vladni zastopnik delovanje deželnega zbora krepko podpirati. — Novi poslanec dr. J o b s t (za Breže namesto dr. Travna) stori obljubo. — Potem se izvršijo volitve v finančni, juridično-poli-tični, stavbeni in gospodarski odsek. Iz slovenskih poslancev je bil samo Muri izvoljen in sicer v gospodarski odsek.
2.	seja. Predlog, da naj se država naprosi, naj koroški deželi daruje ostanek dolga z leta 1882. v znesku 181.000 gld. in da naj deželi dovoli, da sme dolg za ravnanje Drave v znesku 2,190.222 gld. še le leta 1897. povračati začeti in naj se jej dovoli kar mogoče dolgo časa za poplačanje celega dolga, izroči se finančnemu odseku. Mnogo raznovrstnih predlogov se izroči odsekom. Poročali bomo o njih, kedar se bo o njih sklepalo. Za zidanje nove bolnišnice se je volil poseben odsek.
3.	seja. Več stavbenih in drugih zadev se brez daljšega razgovora izroči dotičnim odsekom. Nekoliko debate je prouzročilo poročilo o novi cesti čez H u m b e r š k i k 1 a n e c. Poslanec Kirschner se je pritožil, da nova cesta ni pripravna, da je za dva kilometra daljša, ko stara, pa vendar tudi ravno tako strma, tako da voznikom nič ni poma-gano, in da je torej ves ogromni denar, ki se je v to porabil, kratko malo vun vržen. Obžalovati je, da se ni delalo po prvem načrtu, ki je bil mnogo boljši. Govornik predlaga, naj se ta cesta še enkrat v stavbenem odseku v pretres vzame. — Za njim seje oglasil poslanec Einspieler in govoril tako (po stenografičnem zapisniku):
„0 tej zadevi želim tudi jaz nekaj besed spregovoriti. Prav za prav bi moral to povedati Nj. svetlosti g. deželnemu predsedniku, ki ga pa ravno zdaj ni tukaj; vendar pa upam, da bo moje opomuje bral iz stenografičnega zapisnika. Prebivalstvo Kožne doline bo gotovo veselo, ako se mu olajša promet čez Humberški klanec. Preloženja tega klanca bojo pa le potem veseli, ako bo voznikom z novo cesto res kaj pomagano. Zdaj pa vsi pravijo, da po novi cesti, kakoršna je zdaj, ni mogoče voziti in da je preslabo podzidana. Pravijo, da se je kamenje nasulo na zrahljano, neutrjeno in nepodprto zemljo, zato se cesta podsipa in udira. Kmetom in podjetnikom Kožne doline toraj cesta nič ne koristi. Da nova cesta res ne more dobra biti, spoznamo tudi iz tega, ker je še tisti c. kr. uradnik ne rabi, kteremu se je za njeno odpretje toliko mudilo, da še ni mogel dočakati, da bi bila cela črta dovršena. Jaz nočem biti sodnik o tem, ali je nova cesta res tako slaba ali ne ; to je stvar veščakov. Stvar sem pa zato omenil, da merodajne osebe na te pomanjkljivosti opozorim. Druga pritožba, ki se čuje med prebivalci Rožne doline, dotika se dogodkov, ki so v zvezi s slavnostnim odpretjem te nove ceste. Pri tej priliki so se dotičnim občinam naložili prispevki, kteiih bi župani ne mogli zagovarjati. Občine so itak zadosti obremenjene, še za lastne potrebe jim primanjkuje denarjev. Zavolj tega tudi te občine niso mogle nič denarne podpore obljubiti za preložitev tega klanca. Tembolj je obžalovanja vredno, da g. c. kr. okr. glavar Celovški pri takih razmerah občinam naloži bremena za take namene, ki s preloženjem klanca nemajo nič opraviti. Ce ga veseli, pri cestah napravljati spomenike, naj pa denar za tak namen po zasebnem potu nabere. Ljudi to boli, če se silijo k nepotrebnim plačilom, in nevoljni so, ako jim kak c. kr. uradnik svojo nemilost čutiti pusti, če se nočejo podati v njegove želje. Upam torej, da izrečem opravičeno željo, ako vis. deželni odbor prosim, naj zanaprej
občine brani pred takimi neopravičenimi plačili. “ Predlog se je potem izročil stavbenemu ^odseku.
4.	seja. Več predlogov se izroči v odsekom. Med njimi je tudi prošnja uradnikov deželne za-stavljavnice za povišanje plač, in predlog zarad lokalne železnice iz Celovca v Košentavro.
5.	seja. Poslanec Hinterhuber poroča o stavbah pri hudournikih v Aprijah, Hock o nakupu novega orodja v porodišnici, Hillinger o 60% deželni dokladi na direktne davke. Nektere cestne zadeve se izročijo stavbinskemu odseku. Odsek za zidanje bolnišnice je izvolil dr. Poscha za predsednika.
Gospodarske stvari.
Živa in mrtva vaga.
„Kaj si pa vendar slišal pri tisti podružnici, kaj ti neki koristi to večno letanje,“ nagovori Janez svojega soseda in bratranca Franceta, vračajočega se od shoda podružnice sv. Cirila in Metoda.
„To ni za kmeta; gospoda naj se peča s temi podružnicami in družbami, ker ima preveč prostega časa in menda tudi denarja. Ali ti bo morda kak »škric« povedal, kako se opravlja živina, ali kako se orje polje. Ne bodi ne!“
»Tebi se ne dà prav nič dopovedati,“ odgovori France. Potem pa nadaljuje: „Janez, zagotovim te, da uče gospodje, bodisi duhovski ali posvetni, živo resnico. Na podružničnih shodih sem slišal in v Mohorjevih bukvah sem bral že mnogo, mnogo koristnega in poučljivega za poljedelca in živinorejca. In tam vendar govori in piše večjidel go-spòda, t. j. duhovniki in posvetni gospodje. Marsi-kteri nauk, kterega sem slišal na shodih, ali sem ga bral v Mohorjevih bukvah, mi je že koristil pri gospodarstvu. Da govorim resnico, hočem te prepričati s tvojimi lastnimi besedami. Jaz nisem hodil nič manj in nič več časa v šolo nego ti, in po svetu tudi nisva bila. Vendar pa si že večkrat rekel, da je moja živina lepša od tvoje, da so moje njive bolj rodovitne, kot tvoje, in da je na mojem vrtu več in lepšega sadja, nego na tvojem. Od kod to? Moj dragi, umnejšega gospodarstva sem se priučil na shodih, iz Mohorjevih bukev ter iz „Kme-tovalca“. Sedaj pa premisli in presodi, ali ravnam prav ali ne.
Janez se je prepričal, da govori sosed resnico ter se je sramoval svojih prejšnjih besed. Vendar pa ni hotel tega hkratu pokazati. Da bi zakril ali vsaj prikril svojo zadrego, rekel je: „Mogoče, da je na vsem tem nekaj dobrega, ali natanko tako pa vendar ni, kakor ti pripoveduješ.4'
Prepričanje, radovednost in tudi smem reči ukaželjnost^ so Janeza toliko omečile, da je rekel sosedu: „Če mi boš povedal kaj natančnejšega o tistem tvojem shodu, pa pridem k tebi »v vas«, ko nakrmim živino."
„Le pridi, le pridi, samo o koristnih in potrebnih rečeh se bova pogovarjala; pa z Bogom!" poslovi se France.
Oez pol ure potem sta sedela bratranca v živem pomenku.
France je pripovedoval, kaj je slišal na shodu o slovenskih šolah, ktere vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda. Kako so nekteri Nemci in Lahi trdovratni, da ne privoščijo slovenskim otrokom šol v maternem jeziku. Nadalje je razlagal, kar je čul o živinoreji, sadjarstvu in poljedelstvu. Slednjič je tudi omenil, da je razjasnjeval popotni učitelj iz Ljubljane, kako se določi teža žive in zaklane živine.
„To je pa res lepo in koristno," meni Janez. „No povej mi vendar, kako se določi teža žive in zaklane živine."
France vzame s police »Mir" in bere:
Živa in mrtva vaga. Kaj pa je to? Živa in mrtva vaga — to je nekaj nejasnega, nerazumljivega — misli si mogoče ta ali oni bralec ; vaga je zmirom mrtva in nikoli živa, beseduje znabiti drugi. Samo nekoliko potrpljenja, moj dragi, in stvar bo kmalu razjasnjena.
Po nekterih slovenskih krajih, osobito na Dolenjskem, pomenjkujejo se živinorejci: »Boter, kako ši pa prodal mesarju svojega vola (prašiča), ali si ga dal na živo ali mrtvo vago, ali počez?«
Kaj je živa vaga? Živinče, ktero namer-jamo prodati mesarju, nakrmimo zvečer do sitega; drugo jutro pa je zvagamo na tešče in kolikor potegne — to imenujemo živo vago. Ko bi pred tehtanjem žival napasli, vagala bi toliko več, kolikor je klaja težka ; to bi pa znašalo precej mnogo. Močno napašeno (nasičeno) govedo tehta na vsakih 100 klgr. blizu 7 klgr. več, kakor tedaj, ako se je vso noč postilo in zjutraj še nekoliko ur hodilo. To se pravi z drugimi besedami : Lačen in nekoliko od hoje utrujen vol tehta na pr. 600 klgr. ; ko bi se pa zvagal pred hlevom močno nasičen in napolnjen, potegnil bi 642 ali še več klgr. — Pri svinji je razloček mnogo manjši.
Kaj je mrtva vaga? Vola zakoljemo, spu-
stimo mu kri ter ga oderemo. Iz njega izvlečemo čreva, pljuča, jetra, slezeno, srce in loj; vendar pa pustimo v truplu ledice in tisti loj, ki se nahaja okoli obistij (ledic). Dalje mu odsekamo glavo, sprednji nogi do kolen in zadnji do skočnih členov. Potem denemo meso na tehtnico in kar potegne, to je mrtva vaga (toliko je tehtal vol na mrtvo yago — prodal je vola na mrtvo vago). Svinjo poparimo in očistimo ter vzamemo iz nje čreva, pljuča, jetra in srce; vse ostalo pa tehtamo in to je pri nji mrtva vaga.
Svinji se toraj glava in noge ne odsekajo, kakor govedu in tudi salo se ne izvleče. Pri svinji spadajo noge, glava in salo k mrtvi vagi, pri govedu pa ne.
Kaj je prodaja počez? Povprek ali počez prodajamo, ako se ne zmenimo niti za živo, niti za mrtvo vago.
Pri pogodbi na mrtvo vago plača običajno mesar prodajalcu meso vseh štirih delov po navadni ceni in tudi loj mu izplača po tržni vrednosti, t. j. po tisti ceni, po kteri sam seka oziroma prodaja. Za svoj trud in za svoje stroške pa dobi kožo, drob, noge in glavo, kar mu spada po obrtu. Kedar je živina močno draga, tedaj pa plača kilogram mesa še kak novčič dražje, nego ga sam seka. Tako naj bi se povsod ravnalo in nihče ne bi bil goljufan, niti prodajalec, niti mesar. (Dalje sledi.)
*
* *
Živinska sol. Z novim letom se je začela oddajati živinska sol, za ktero so se naši državnozborski zastopniki toliko potegovali. Po zakonu se bode vsako leto prodalo kmetom pol milijona me-terskih centov živinske soli, po 5 gld. Ker se še ni našla tvarina, s ktero bi se dala sol narediti nevžitna za ljudi, ne da bi postala škodljiva za živino, bodo strogo pazili, da se bode živinska sol zares rabila v namen, v kteri jej je znižala ceno vlada.
Živinska sol se bode oddajala samo tistim kmetovalcem, ki se zares pečajo s kmetijstvom. Dobili je ne bodo drugi posestniki živine. Za vsako kozo, ovco ali prešiča se bode oddalo po znižani ceni k večjemu dve kili soli na leto, za žrebeta in teleta do jednega leta, od tistega časa, ko nehajo sesati, dovolilo se bode največ po 4 kile živinske soli, ravno tako tudi za osle, za večja goveda in konje se pa odda po znižani ceni največ po 8 kil soli na leto.
Da se bode sol ločila že po barvi in okusu •od navadne soli, se jej pridene železnega okisa in pa pelinovega prahu. Prodajala se bode v plombiranih Žakljih po 50 kil, kteri bodo imeli vijoličaste napisne liste.
Oddaja soli se bode tako-le uredila. Na podlagi poslednje štetve živine se bode preračunilo, koliko soli od dovoljenih pol milijona centov pride na vsako deželo, okraj in občino. Po tem se bode naznanilo vsaki občini, koliko te soli jej je odka-zane. Župan bode potem povabil kmetovalce, da poizve, koliko živine da imajo, in če mislijo vzeti soli in na podlagi te poizvedbe ozirajoč se na zgoraj omenjeno razredbo živine izračuna, koliko soli pride na vsacega. Kakor se lahko razvidi, računal se bode pri tem vsak konj ali govedo za štiri ovce, vsak osel, tele ali žrebe pa za dve ovci in tako se bode napravil račun. Tako se bode z lahkoto izračunalo, koliko od prejete soli bi prišlo na jedno ovco, kozo ali prašiča in koliko jo pride potem na tega ali onega kmeta po številu živine, ki jo ima po zimi.
Ko župan tako sestavi zapisek vseh naročnikov, ga pregledajo še finančni stražniki in potem se pošlje tisti solni zalogi, iz ktere dobi občina sol ali pa solnemu oddelku generalnega ravnateljstva državnih železnic, ako bode to za tisto občino preskrbelo dovažanje. Kje se naroči, bode se županom že še naznanilo.
Živinska sol se bode po občinah oddajala v neki določeni vrsti. Najprej jo dobe občine, ki so je zaradi pomanjkanja klaje ali pa zaradi živinskih boleznij posebno potrebne.
Ko dojde sol, se bode naznanilo županu, da pojde po njo. Ko jo pripelje v občino, bode župan to moral naznaniti finančni straži, da pride, da se v njeni navzočnosti odpečatijo (odplombujejo) vreče in sol takoj razdeli med kmete, ki so jo naročili. Sol se bode vsakemu kmetu izročila vkupe za vse leto in jo bode moral tudi precej plačati.
Mi smo veseli, da se je dovolila ta sol, ali vender se nam zdi, da bode pri razdeljevanji te soli preveč neprijetnostij in morda vsled tega kmetje ne bodo posebno pridno posegali po nji. „Novice.“
Senice in sadno drevje. Najkoristnejšim žužkojednim pticam prištevamo senice. Vsakdo se lahko prepriča, s koliko marljivostjo in natančnostjo preiskujejo drevje, da najdejo kaj mrčesov, zapredkov ali zalege. Največjo korist pa nam dajo po zimi, ko je drevje brez listja in je zapredke in jajčeca raznih škodljivcev ložje zaslediti. Ako hočeš privabiti senic na sadne vrte, pritrdi na nektera sadna
drevesa zelene smrekove veje. čudno je, kako rade senice tako zelenje po zimi poiščejo. Če tako napraviš, bodo sadni vrtovi le redko brez teh ptic.
„Dom.“
N o v i č a r.
Na Koroškem. Pogorel je Gruber v Zabrdcu. Zgorelo je tudi 19 glav živine. — Zavod za slepe koroške otroke bodo napravili v čelovcu, ako dežela nekaj stroškov prevzame. Denarja imajo v ta namen 130.000 gld. — Važen za našo deželo je bil shod nemškega katoliškega društva v Bitnjah (Wieting) v Gorčiški dolini. Zbralo se je precej kmetov. Nastopilo je pet govornikov. Bog daj, da bi se že enkrat zdramili nemški katoličani koroški in nam pomagali proti liberalcem!—Ustrelil se je Jožef Ravnik, vojak koroškega polka. — Utonil je 541etni posestnik Jakob Vedam iz Na-borjeta. — V Podgorjah	je	hlod	ubil Franca Fi-
sterja. — V Velikovcu	se	bo v	kratkem	odprla
okrajna bolnišnica. — Preteklo nedeljo dné 14. t. m. popoludne ob 4. uri blagoslovili so mil. g. knezo-škof Jožef v „Marijinem domu" v Celovcu kip sv. Jožefa, kterega je naš umetnik, akademični kipar g. Al. Progar, za to važno društvo res mojsterski in za nizko ceno izdelal.	Prostor,	v kterem	je bil
novi kip postavljen, je	bil	prav	okusno s	podo-
bami , z zelenjem in cvetlicami ozaljšan, vhod pa lepo z vencem okinčan, za kar se je posebno trudila ter si vsled tega stekla vsestransko priznanje in hvalo vratarica Klara Mtiller, ki je sploh znana kot vestna in navdušena pospeševateljica in odbornica gorenjega društva. Na lastne oči smo se pri tej priložnosti tudi prepričali, kako prijazno in čedno je urejena ta družbina hiša; osupnilo nas je edino le to, da smo v dvorani videli izključljivo le samo nemške napise ; znano pa je, da išče v tem društvu potrebnega zavetja tudi mnogo slovenskih deklet, in sicer takih, ki so le malo ali celo nič zmožne nemškega jezika.
Na Kranjskem. Umrla sta dva mlada duhovnika : kaplan Krevs v Dolu za Savo in kaplan Janez Legat v Križevem pri Kostanjevici. Oba sta še le letos nastopila duhovsko službo. — Vlada je dovolila katoliško-politično društvo za Dolenjsko. Občni zbor bo v kratkem. — Leta 1892. je bilo na Kranjskem 17.680 otrok rojenih, umrlo je pa 15.941 ljudij. — Družba sv. Cirila in Metoda ima podružnic: na Kranjskem 56, na Štajerskem 31, na Goriškem 18, na Koroškem 15, v Trstu 4, v Istri 1.
—	Za napravo vodovoda v Ribnici je dalo poljedelsko ministerstvo 2500 gld. podpore. — Na Slapu mislijo ustanoviti bralno društvo. — Čitalnico so naredili v Št. Petru na Krasu. — Vročinska bolezen se prikazuje na več krajih na Dolenjskem.
—	V Kržiščah pri Krškem so mrtvega našli 83-letnega Nemičarja. — Ljubljanski „Sokol“ se bo udeležil slavnosti v Lijonu na Francoskem. — „Nd-rodni dom“ se bo letos zidati začel. — V Ljubljani mislijo vpeljati električno razsvitijavo.
Na Štajerskem. Za popravljanje farovža v Dramljah so dali svitli cesar 100 gld. — V Gradcu so umrli č. g. J. Tomše, umirovljeni vojaški župnik in zlatomašnik. — Bralno društvo snujejo pri sv. Antonu v slovenskih goricah. — V pijanosti je v vodo padel in utonil neki 50 letni pastir iz Keblja.
—	V Savinjo je šla in tam smrt našla Berta Breu, nekdaj krčmarica v Teharjih. — Blizo Celja je nekdo streli! na vojaka, ki je pri smodniku na straži stal.
Na Primorskem. Nàrodna veselica bo jutri na Brežini. — Muogo ljudij boleha za hripo. — V Verudi pri Pulju sta bila ubita in oropana 78-letni trgovec in njegov II letni sin. — Sv. misijon so imeli v Kobiljiglavi na Krasu. — Huda burja je bila nedavno v Trstu ter je mnogo ljudil na tla vrgla. — Konsumno društvo so ustanovili v Borštu pri Trstu. — V Gorici je neka ženska pod streho zmrznila, kjer je spala. — Gospodarska zadruga v Kastvu šteje že 284 članov ter vrlo skrbi za vino-rejo in živinorejo. — Obizzijeva tiskarna v Gorici je izdala skladni koledar in koledar nàrodnih trgovcev goriških.
Po drugih deželah. Dné 23. grudna 1893 je minulo 40 let, odkar so sedanji papež kardinal postali. — V Amsterdamu je bila nedavno taka megla, da je več ljudij v morje padlo. Nekteri so tudi utonili. — Kolera razsaja v Drinopolju. — V nekem gozdu na Moravskem so zmrznili štirje cigani. — Gledališče je pogorelo v Bostonu. Škode je nad en milijon dolarjev. — V Varšavi so zgoreli štirje vojaški magazini. — V Bosni je lani 390 ljudij umrlo za kolero. — Glasbena šola se bo ustanovila v Kijevu na Ruskem. — V Velikih Skalicah na Češkem so roparji umorili trgovca Le-vija, njegovo ženo in tri hčere in potem pokradli. Zdaj so že pod ključem. — Nemiri so bili v Pragi zaradi nekega vojaka, ki je bil od redarjev pri tepežu umorjen.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Za provizorja gresta čč. gg.: J. Drunecky, kaplan v Libeličah, v Bilčoves in J. S c hm u tz er, kaplan v Špitalu , v Št. Martin na Ravnem. — Čč. gg. kaplani so premeščeni: Jan. Kokošinek iz Wolfsberga v Špital, Rud. Perné iz Sveč v Libeliče in provizor J. Rie d er er iz Št. Lovrenca nad Ravnem v Wolfsberg. — Umrli so dné 5. t. m. vč. g. Bošt. Gradičnik, mnogozasluženi župnik v Bilčovsu, 77 let stari. N. v m. p. ! — Nevarno so zboleli na influenci preč. mil. g. prošt v Tinjah, Lovro Serajnik; naj bodo vsem prijateljem in čestilcem v molitev priporočeni!
V a t> i 1 o.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico
priredi svoj
letni občni zbor
v nedeljo dné 28. prosinca 1894 ob 1I24:. uri popoludne v gostilni „na pošti" v Dobrlivesi s sledečim vsporedom:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Slavnostni govor.
3.	Poročilo tajnika in blagajnika.
4.	Vpisovanje novih udov in pobiranje letnih do-
neskov.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Razni govori in nasveti.
7.	Prosta zabava.
Pri prosti zabavi sodelovalo bode pevsko društvo „Gorotan“ iz Šmihela.
K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico
imela bo v nedeljo dné 28. prosinca 1894 v Št. Lenartu pri sedmih studencih v gostilni „pri Majerču“ svoj
redni občni zbor.
Spored :
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
3.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
4.	Volitev novega načelništva.
5.	Razni predlogi in nasveti.
6.	Domača zabava.
Kot zastopnik glavne družbe in govornik udeležil se bo zbora č. g. Dragotin Hribar, domači igralci bodo predstavljali igro „Svoji k svojim", pele se bodo domače in umetne pesni in priredila se bo šaljiva dražba.
Začetek ob 5. uri popoludne. Vstop je dovoljen le udom in povabljenim gostom.
Da se tega zbora udeležč domoljubne Slovenke in domoljubni Slovenci od blizu in daleč v velikem številu, vabi najuljudnejše	načelništvo.
Vabilo.
Bekštanjska posojilnica v Ločah
imela bo 2. svečana popoludne ob 3. uri pri Pio žu v Ločah svoj
s"bp3r
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo blagajnikovo o delovanju, napredovanju in o letnem računu.
2.	Odobrenje letnega računa in razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev novega ravnateljstva za 2 leti.
4.	Razni nasveti.
Vse zadružnike vabi « ravnateljstvo.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Janž in okolico v Rožni dolini
priredi svoj
letni občni zbor
na pustno nedeljo dné 4. svečana 1894 ob ^ Y24. uri popoludne v gostilni pri „Činkovcu“ v Št. Janžu s sledečim vsporedom :
1.	Pozdrav načelnikov.
2.	Slavnostni govor.
3.	Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
4.	Vpisovanje novih udov in plačevanje letnih doneskov.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Razni govori in nasveti.
7.	Prosta zabava.
Pri prosti zabavi se bode vprizorila Jurčičeva veseloigra: Berite „Mir“! Potem bodo sledile deklamacije, šaljiv govor o vinu, petje itd.
K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke prav prijazno	odbor.
Loterijske sreèke od 13. prosinca. Gradec	8	47	84	89	9
Dunaj	40	44	54	14	51
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld j kr		gld.	kr.
pšenica		5	—	6	25
	3	90	4	80
ječmen		3	80	4	75
oves			2	30	2	85
hej da		4	10	5	15
turšiea (sirk)		3	20	4	—
pšeno		6	—	7	50
fižol		—	—	—		
repica (krompir)		—	75	1	20
deteljno seme		—	—	—	—
grah		6	—	7	50
Sladko seno je po 3 gld. 50 kr. do 4 gld. — kr. kislo 2 gld. 60 kr. do 3 gold. 70 kr., slama po 2 gold. 10 kr. meterski cent (100 kil). Fri šen špeh je po 60 do 64 kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 30 do 33 gld. stari cent.


vX
^v^vakMna iesec f 1
v^aka štev. imaMcfiliklh strfanii. mnogo slik iz do^či}\j^^kraje
C ena 4glfeofci( di j akomdgl .40kr 4s,; ^aleto.fT
(jubljuu v
^W/st slo^r .
• f<36avo in p00':
11
j^Upisi
Službo cerkovnika (mežnarja)
išče 25leten, oženjen mož, ki je to službo že tri leta opravljal. Njegov naslov se izvé pii uredništvu „Mira“.

Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure
čistilne mline za žito
rezalnice za krmo
samodelojoče
aparate proti peronosperi
tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnioe za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
MT 2/2 Fraterstrasse Nr. 78. ~W(
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jezika zastonj In poàtuiue prosto.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskuinjo.
Cene so so znova znižale! Pretiipovalcei znaten popst!

28 zlatih in srebrnih svetinj in pohvalnih pisem.
Hišna dodbila,
ki_ sama godejo od 4 do 200 komadov, z ekspresijo ali brez nje, z mandolino, bobnom, zvonovi, nebeškimi glasi, kastanjete, harpe itd.
Orodje z dodbo,
igrajoče po 2 do 16 komadov, godeče (igrajoče) torbe, stojala za smotke, švicarske hišice, albumi za fotografije, pisalna orodja, omarice za rokavice, težalniki za pisma, lonci za cvetlice, eigarnice, tobakire, pisalne mize, steklenice, vrčki, stoli itd. vse z godbo. Vedno najnovejše in najboljše, posebno pripravno za božična in novoletna darila priporoča
J. H. Heller v Bernu (Švica).
Kdor hoče pristno blago, naj se obrne naravnost na tu imenovano tovarno. Ceniki s podobami se pošljejo zastonj.
Naznanilo in priporočilo.
Čestitim gospodom duhovnikom po deželi s tem uljudno naznanjamo, da je prevzela z novim letom v Celovcu na novo ustanovljena tiskarna društva sv. Jožefa vse v naši tiskarni se nahajajoče cerkvene tiskovine v svojo last in razprodajo ter naj se torej od slej naprej blagovoljno obračajo z naročili na te tiskovine naravnost na omenjeno novo tiskarno.
Pri tej priliki pa uljudno priporočamo vsem svojim somišljenikom in prijateljem, osobito slovenski duhovščini
Marno družbe sv. Mohorja in knjigoveznico
s prošnjo, da nam še na dalje zvesti ostanejo in se blagovolijo zaupljivo obračati do nje z drugimi naročili. — Razne knjige, molitvenike, uradne in pismene zavitke, spovedne listke, vizitnice, pisma za trgovce, račune, cenike itd., sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari, bode naša tiskarna točno in vestno ter po najnižjih cenah izvrševala.
Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, priporočuje se čestiti duhovščini in slavnemu občinstvu za obila naročila
z odličnim spoštovanjem udano
vodstvo tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu.
8P Brinjevce! 4S
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu : pravi natorni brinjevec liter po l gld. 20 kr. ; star« slivovko liter po 1 gld.; fini namizni med v plehastih škatljah po 5 kil franko 3 gld. 50 kr. Nadalje priporoča fino dolenjsko vino liter po 24 in 26 kr. ; isterski teran liter po 23 kr. ; krvatsko belo vino liter po 23 kr. od 56 litrov naprej.
Egidij Jeglič,
trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
Zdravila za zitino.
Skušena redilna štupa za živino,
Eabi se skoro 40 let
z znajboljšim vspehom
večinoma po hlevih, ako
živinče ne more jesti, slabo prebavlja; zbolj-šuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr. 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljši mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanju kolčn, otrpne-nju v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v
lekarna Trnkóczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Kmetija na prodaj.
Sramsičnikova kmetija v Kamnu pri Zelučah na Dravi, v Celovškem sodnijskem okraju, ki ima zidano hišo z enim nadstropjem, veliko zidano gospodarsko poslopje, oboje v dobrem stanu, 22 oralov 1559□ sežnjev njiv, 12 oralov 1312Q sežnjev travnika, 42 oralov 513□ sežnjev gozda in pašnika, vse skupaj, se prodà dober kup ter se lahko precej prevzame. Več pové dr. Janez pl. Vest, c. k. notar v Celovcu.
Julij Ivanetič,
trgovec s tržaškim blagom v Oelovcu
„pri angeljuŠt. Vidsko predmestje,
priporoča za praznike
svojo veliko zalogo špecerijskega, ko-lonijalnega in materijalnega blaga,
po najnižjih cenah, zagotavljajo pošteno in vestno postrežbo.
(	Izborna zaloga
C pristno-vnščenih cerkvenih sveč, zvitkov itd.
S Ivan-a Stelè-ta
) v Kamniku na Kranjskem V priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstoj-f ništvom in gg. patronom cerkvenim v obilo naroče-)	vanje najrazličnejib
J pristno-vošcenih izdellcov.
\ Že nad 200 let obstoječi obrt jamči sigurno glede £ na poštenost blaga in točnost v izvrševanji naročil.
!*;<>> .i v iv. s
plača se
Hertl
Ta iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečena Francovka je skušen pomoček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmatizem |jj| pomaga čudovito in uteši bole-čine. Ena steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, __ se mu dà skrinjica zastonj in na pošti voznina. Dobi se samo pri -Benediktu •nu, graščaku naBolicn pri Konjicah na Štajerskem.
Za krmljenje po zimi!
krompirje-
rezniee,
priprave za poparjenje krme,
štediine kuhalnike, mline za trojane in za mečkanje,
robkaini' e za koruzo, žitne čistilnice, stiskalnice za seno in slamo izdeluje trdno in ročno
('lamorezmee, reporeznice i
PH. MAYFARTH in dr.
tovarna za kmetijske stroje.
Dunaj II I, Taborstrasse 76.
Ceniki zastonj. — Zastopniki se sprejemajo.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.