K TOPOGRAFIJI RIMSKE MESTNE ČETRTI NA DANAŠNJEM ZGORNJEM BREGU V PTUJU IVA MIKL Mestni muzej, Ptuj V desetletjih, k a r arheološko razisk u jejo ostaline m estnih delov in grobišč an tičn e Poetovione, se je počasi izoblikovala slika o to p o g rafiji in prostornin.sk e rn razv o ju tega na j večjega rim skodobnega m esta n a Sloven­ skem.1 Seveda p a še danes ni slika popolna. Mnoge važne ostaline, ki bi bistveno p o jasnile p ro storninski razvoj m esta, m nogokrat celi m estni deli so že popolnom a uničeni. Mnogo' tega je m orala uničiti D rav a, ki je s p re­ laganjem toka in od p lav ljan jem terase ru šila ostaline rim skega m esta — saj se zdi, d a je od a n tik e do danes prvotno preložila v P tu ju svoj tok proti zahodu, pozneje se je p a spet začela zajed ati v vzhodni breg.2 K ljub po­ m anjkljivostim p a le m oremo videti, k ak o se je an tičn i P tu j razv ijal ob cesti na vzhod, ob m ostu na D rav i in legijskem taboru. N ajbolj zahodna m estna četrt je zrasla ob cesti n a sed an ji Spodnji H ajdini. S tanovanjskim in gospodarskim poslopjem , ki segajo n ejasno še v 1. stoletje,3 se p rid ru ž u ­ jejo v tej četrti h o rrea, v 2. stoletju v erjetn o skladišča po rto rii p u blici Illy ­ rici, in v rsta m alih svetišč4 (glej prilogo 1, točka 1). Cesto so sprem ljale proti vzhodu stan o v an jsk e stavbe, ob n jih p a tu d i razn e delavnice (izpri­ čane so predvsem lončarske)5 in tak o tv o rile m estno četrt n a sedanjem Zgornjem B regu (glej prilogo 1, točka 2). Že starejša izk o p av an ja so- po­ kazala, d a se je ra z v ila ta stanovanjska četrt predvsem v 2. in 3. stoletju.6 Y njej so zgradili tu d i enega izm ed p tu jsk ih m itrejev (3. m itrej).7 1 B. Saria, RE suppi, s. v. Poetovio s citirano starejšo literaturo. — M. Abra- mič. Poetovio. Ptui. 1925. — R. Bratanić, Vjesnik za arheologiju i historiju dalma­ tinsku LYI—LIX, Split 1954, str. 156 s citirano starejšo literaturo. 2 B. Saria, Römische Forschung XVI. BRGK 26, 1925 (Berichte der römisch­ germanischen Kommission), str. 116. — F. Baš, Geografski in historični razvoj Ptuja, ČZN (Časopis za zgodovino in narodopisje) 1955, str. S6—90, 93—95’ . 3 V. Šmid, Poetovio, ČZN 1955, str. 129 sq. 4 B. Sarta. Archäologische Karte von Jugoslawien. Blatt Ptuj, Zagreb 1936, str. 56 sq. s citirano starejšo literaturo. • — M. Abramić, Poetovio, str. 162 sq. 5 B. Saria, Positivmodelle römischer Öllampen aus Poetovio, Germania 1935, str. 27. — V. Skrabar, Jahrbuch der Zentralkommission NF II. Wien 1904. str. 194. 6 S. Jenny, Mitteilungen der Zentralkommission NF XXII 1896, str. 14. 7 E. Reisch, Jahreshefte des oesterr. arch. Institutes, Wien 1913, XVI. Beiblatt, str. 101 sq. — M . Abramić, Poetovio, 172sq. — B. Saria, Antike Inschriften aus Jugo­ slavien, I, Zagreb 1938, str. 144. Vodovod z opeko X III. Gem ine legije, ki ga je mogoče slediti od Fram a do Zgornje H ajd in e8 (glej prilogo 1, točka 3), strnjene naselbinske p lasti na Spodnji H ajdini, ki delno sodijo še v I. stoletje, zlasti pa zgodnjeantično grobišče zahodno od m estnega roba n a sedanji Zgornji H ajd in i s precejš­ njim številom grobov zgodnjega 1. stoletja in legionarskih nagrobnikov (glej prilogo 1, točka 4) stavijo' tud i legijski tabor na desni dravski breg, verjetno na prostor severno od Zgornjega Brega in Spodnje H ajdine9 (glej prilogo 1, točka 5). Ravno ta objekt je verjetno D rav a s prelaganjem struge zelo uni­ čila, saj je bil brez dvom a blizu reke in mctetu, k i ga je ščitil. Z avedati se p a tu d i m oram o, da je mesto živelo še stoletja potem, ko je b ila legija p re­ m eščena iz P tu ja ; g rad n je so sledove tabora močno p riličile sprem enjenim potrebam m esta in prekrile sledove. T u d i na levem dravskem bregu je bil pom em ben m estni del, ki je m oral s Panoram e, V ičave in okolice G radu seči p ra v do m ostu, čigar sledove so odkrili zahodno od sed an je struge1 0 (glej prilogo 1, točka 6). Številni, dasi žal le redki in situ n ajd en i napisi in posvetilni o ltarji s tega brega so d ali dom nevati, da so stala u p rav n a po­ slopja m esta in njegova glavna svetišča na tem bregu.1 1 M estni del je poznal tlakovane ceste s k analizacijo in večje stavbe, kot nam p ričajo ostaline na Vičavi,1 2 udobne stavbe s portik i na P anoram i,1 3 tam še razne k u ltn e stavbe (npr. svetišče Irašk ih konjenikov),1 4 pod G radom p a še dom nevni četrti m itrej1 5 (glej prilogo 1, točka 7). To je bil v pozni an tik i tudi večk rat utrjeni m estni del.1 6 M esto se je p ro ti vzhodu končevalo tam , k je r je šla glavna cesta čez G rajeno. D alje so glavno cesto sprem ljali le posam ezni objekti (npr. vila p ri sedanjem pokopališču in zaselek v K rčevini1 7 — glej prilogo 1. točki 9, 8), sicer p a so se na vzhod širila ob tej in n jej vzporedni cesti pod sedanjo L jutom ersko cesto grobišča (glej prilogo 1, točka 10).1 8 M anjša gro­ bišča so bila raztresena še drugod po robovih mesta, zlasti v pozni antiki, ko so se razširila po Spodnji H ajdini, Zgornjem Bregu, na P anoram i in na sedanjem M uzejskem trg u 1 9 (glej prilogo 1. točka 7). Kot vidim o iz navedenega, je bilo m esto razloženo ob g lav n i cesti in so se posam ezne m estne četrti dokaj sam ostojno razvijale, saj je bilo to delno pogojeno že v oblikovanosti zem ljišča. Vidimo pa tudi, da je bil prostor- ninski razvoj m esta P tu ja znatno drugačen kot je bil n p r. v Emoni. 8 B. Saria, Blat Rogatec. Zagreb 1939, str. 27. 9 B. Saria. RE s. v. Poetovio. — R. Bratanič, o. e. — M. Abramič, ]. d. Oe. A. I. XVIII, 1914. Beiblatt, str. 140. — A . Mócsy, Acta archaol. Academiae Hungaricae, Budapest 1953. 1— 4, str. 179. 1 0 B. Saria, Blatt Ptuj, str. 30 s citirano starejšo literaturo. 1 1 B. Saria, XVI. BRGK. str. 115, 116. — J. Sašel, K zgodovini Ptujskega gradu v arheoloških obdobjih, Kronika 9, 1961. 9tr. 124. Tudi v avgustu 1963 na Vičavi najdeni gradbeni napis. 1 2 B. Saria, Blatt Ptuj, str. 55 s starejšo literaturo. 1 3 B. Saria, Arheološka istraživanja starog Pœtovija, Starinar I, 1923, str. 191 sq. 1 4 M. Abramič, J. d. Oe. A. I. XVIII. 1914. Beiblatt, str. 87 sq. 1 5 Premerstein. AEM (Archäologische Mitteilungen) X. Wien 1886. str. 234 sq. — I. Miki. Poetovijski četrti mitrej, Ptujski zbornik II, Ptuj 1962. str. 212 sq. 1 6 B. Saria. RE s. v. Poetovio, str. 1176. — J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki. Ljubljana 1950. str. 55 sq. 1 7 B. Saria. Blatt Ptuj, str. 38, 44. 1 8 Ibid., str. 44. 1 9 Ibid., str. 38. D opolniti sliko o živ ljenju in razvoju ene teh p tu jsk ih m estnih četrti, in sicer tiste n a Zgornjem Bregu, je bila naloga arheološkega izk o p av an ja v a p rilu in m aju le ta 1963.2 0 Iz k o p a v a n ja SO' zajela osrednji in ju ž n i del velike p arcele ozirom a po novi razp arcelaciji že parcelnega kom pleksa, pare. 293 k. o. Zgornji Breg in tako nekako rob poselitve tega m estnega dela p ro ti jugu ozirom a vsaj rob intenzivne zazidave, kot bom o videli (glej prilogo 1, točka 2). M anjša razisk o v an ja so se na tem kom pleksu že vršila. Z južnega dela om enja A. R ak2 1 n a jd b e grobov, v severni del pa so posegla raziskovanja S. Jen n y ja in V. Šm ida, ki je leta 1918 razisk al severozahodni del pare. 290 zahodno od 3. m itre ja .2 2 Letošnja izk o p av an ja niso n ik jer posegla na tako kopano zem ljišče. Raziskano' zem ljišče m eji p ro ti ju g u n a sedanjo M ariborsko cesto’ in na severu n a rob p rv e drav sk e terase n ad potokom Studenčnica. P ro ti jugu, proti sedanji M ariborski cesti zem ljišče kom aj opazno p a d a k neznatno zam očvirjenim travnikom , k i se raztezajo onstran ceste do znane cerkvice sv. Roka. N a severu p a blaga napetost teren a označuje m očnejše ruševinske sloje, kot smo že vedeli in bomo pri iz v a ja n ju mogli to ponovno opaziti, sloje, ostale od rim sk ih stavb ob glavni cesti na most. T a cesta rav n o v vi­ šini sedanjega izk o p išča izgine s sedanje dravske terase p ro ti uničenem u rim skem u m ostu. O sred n ji del letos razisk an eg a zem ljišča je bil torej nekaj nad 100 m od d aljen od glavne rim ske ceste. V južnem delu parcele, ki smo ga raziskali z vrsto p lan k v ad rato v in sondažnim i ja rk i, sm o mogli op aziti sledove posam eznih stavb s plitvim i, slabo grajenim i tem elji iz ruševin in oblic in včasih zgrajene n a sip iz proda iz poznejših obdobij antike. P litv i tem elji, saj je njihova spo d n ja plast kom aj za 0,3 m pod sedanjo površino, p ričajo , da so nosili le n izke g rad ­ bene o b jekte in d a je bil nivo ta l te d a j enak današnjem u ali pa je bil še nekoliko višji. O b teh tem eljih, ki n e dopuščajo nobene rek o nstrukcije objektov, saj so slabo' ohranjeni in tu d i nobenega o b jek ta ni bilo' mogoče v celotnem obsegu raziskati, so hum ozne ruševinske plasti, ki vsebujejo neveliko število a n tič n ih ostalin. Te ostaline so močno pom ešane, med njim i so predm eti, ki gotovo sodijo vsaj nekako v 2. stoletje, p a tu d i mnogo' m lajši predm eti. Zato n am p last za d atacijo objektov ne m ore dosti povedati. N atan čn eje jih m orem o d a tira ti le v sestavu zidov celotnega izkopišča in zaradi n jih g rad b en e tehnike. Povsem en ak o gradbeno tehniko kot v m ajh­ nem delu o h ran jen e spodnje plasti tem elja ob objektu sk rajn eg a južnega roba izkopišča (glej prilogo 2), tam so rečne oblice in zd ro b ljen e tegule 2 0 Izkopavanja so trajala od 15. aprila do 7. junija, zasipanje izkopa pa še do 27. junija. Sredstva za izkopavanje so dali Sklad Borisa Kidriča SRS, občina Ptuj in okraj Maribor. V celoti in deino je bilo raziskanega nekako 2000 m2 zemljišča v sistemu plankvadratne mreže s 47 kvadrati v velikosti 4 X 4 m in več sondažnimi jarki. Dela je nadzoroval prof. dr. j. Klemenc, pri delih sta sodelovala arheologa P. Petru in S. Pahič ter študent arheologije D. Kirar. Vsa preparatorska dela na terenu, ob izkopu in v laboratoriju je opravil preparator L Gojkovič. Pri internem delu so sodelovali študenta arheologije I. Tušek in M . Tomanič ter di jaka V. Gojko­ vič in A. Centrih. Načrte je prerisala geodetska risarka S. Mesarič. Vsem sodelav­ cem se najlepše zahvaljujem. 2 1 A. Rak, jahrbuch für Altertumskunde 1911, str. 176. 2 2 S. Jenny, 1 . c. pošev zložene v p la st m alte (tehnika zidave v obliki ribjih srti ali jelove vejice) — poznajo ohranjeni tem elji vm esnih zidov v 3. m itreju, po napisih sodeč, zgrajeni n ek je v sredini 3.stoletja.2 3 Pod hnm ožnim i plastm i z ostanki opisanih tem eljev gradbenih objektov so ilovnate plasti. E nako zaporedje plasti, da pod hum oznim i vrhnjim i p la stm i slede ilovnate plasti, je mogoče opaziti v južnem delu izkopišča, k je r sledov tem eljev nismo odkrili. Po­ nekod so te hum ozne p lasti debele 1 ni in več in zarezujejo globoko v ste­ rilno ilovnato p last, ki p rek riv a sterilni dravski prod nekako v globini 1,2 do 2 m. N a p rv i pogled v teh vkopih hum oznih p lasti ni op aziti reda, a v večjem obsegu prekopanega zem ljišča je mogoče videti, da p otekajo v p ra ­ vilnem sistem u, k i se navezuje na sm er skrom nih ostankov tem eljev (glej prilogo 2, točka 1). tu d i zgrajenih iz zdrobljenih tegul v tehniki jelove vejice (enaki so n ajm lajši zidovi 3. m itreja). Po vsem tem bi mogli soditi, da mo­ remo zaslediti del tem eljev objektov iz poznejšega obdobja a n tik e v dolgih izkopih v hum ozni plasti. O bjekti so bili torej drugače o rientirani od prej opisanih in zelo verjetn o vsaj delno tu d i nekaj m lajši. V hum oznih plasteh teh izkopanih zidov pa je zelo veliko an tičn ih k u ltu rn ih ostalin, predvsem keram ike. Po an alo g ijah od drugod, predvsem pa po p rid a tk ih iz ptujsk ih grobišč m orem o d a tira ti to keram iko nekako od začetka 2. sto letja dalje. Kronologija keram ike jasno še ni tako izdelana, da bi mogli reči, iz katerega časa so n ajm lajše keram ične ostaline v opisani plasti. Zanim ivo je, da recentnih ostalin pod oranico ni skoraj n ik jer in p ra v tako ne v vkopih, kjer so odstranili zidove. Po vsem tem sodimo, da m orajo b iti vkopi vsaj delno zelo stari, d a so bili zidovi delno odstranjeni že v pozni antiki. To domnevo nam bo p o trd ila kronologija razvoja na vsem izkopišču. Zanimivo je tu d i dejstvo, da je v takem žepu hum ozne plasti, k i bi mogel b iti izkop za odstranitev tem eljev, na razm erom a m ajhnem prostoru le n ek aj k v a­ d ratn ih m etrov n ajd en ih k ar 5 novcev V alentinijana I.2 4 N ovci so se mogli raztresti tu d i po poznejšem izkopu, a po celotni kronologiji izkopišča ni povsem izključeno, da so mogli ruševine tem eljev o d straniti tu d i v času. ko so bili ti novci v rabi. Y vzhodnem delu izkopišča je p o tek al iz teh plasti v ilovico1 vkopan kanal iz im breksov. Žal ga ne m oremo točno d atirati. V erjetno je bil to odprt k anal za odtok m eteorske vode k je n a vrtu (glej sliko 1). Ilo v n ata k u ltu rn a plast pod opisanim i močnimi hum oznim i plastm i v južnem delu razisk an eg a zem ljišča ni posebno debela. Y njej v glavnem ni mnogo k u ltu rn ih ostalin, gostejše so le ponekod. Y plasti smo našli le drobce keram ike, v sred n jem delu izkopišča tu d i flavijske novce, drobce stekla, padske sigillate itd. Y južnem delu izkopišča smo v tej p lasti odkrili tud i žgan grob — p epel, volutilo reliefno oljenko in K lavdijev novec v domačem loncu s trik o tn o odebeljenim ustjem — m aterial, ki z gotovostjo d a tira grob v sredino 1. stoletja2 5 (T. 1. sl. 5, 7). 2 3 M. Abramič, Poetovio, str. 1T2 sq. 2 4 Določitev novcev jè preveril A. Jeločnik, vodja numizmatičnega kabineta v Ljubljani, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 2 5 E. Bonis, Die Kaiserzeitliche Keramik v. Pannonien L Diss. Pann. II. 20. Budapest 1942, str. 35, 36. — D. Ivanyi. Die pannonischen Lampen. Diss. Pann. II. 2. Budapest 1935. str. 10. — S. Loeschke, Römische Lampen aus Vindonissa. 1919, str. 218. Zanimivo pa je, da smo odkrili skozi skrajni južni del izkopišča nekako od severa na jug tekoč jarek, ki meri v prem eru 0,5 m in v globino 0,2 m; z njim sega k ulturna ilovnata plast v sterilno ilovico na produ. Po vsem navedenem bi. mogli soditi, da so bili v zgodnji antiki na zemljišču le vrtovi, Slika i. Iz imbreksov zgrajeni odprti kanal (?) v vzhodnem delu izkopišča Fig. 1. Canal ouvert construit en imbriquées dans la partie est des fouilles zem ljišče je bilo verjetno še dokaj m okro in so ga zato tu d i prim itivno d ren irali z m ajh n im i jark i, izkopanim i v podlago. P ro ti severu p a je p o stajala s tra tig ra fija bolj razčlenjena. T ak o smo nekako v sredini izkopišča naleteli v zahodnem robu na del enako orien­ tiran eg a objekta, kot so slabi tem elji v sk rajn em južnem delu izkopišča in kot je glavnina objektov v severnem delu izkopišča (glej prilogo 2, točka 2). Zelo slabo o h ran jen i prostor, k i so ' g a om ejevali zidovi z ruševinskim i tem elji in ki je im el tla iz zbite ilovice, je bil v celoti še e n k ra t obnovljen z zidovi vred. D a celotni objekt sodi v dokaj pozno obdobje antike, nam jasno pove K onstansov novec, najden v p lasti žganine na spodnjem tlaku tega objekta. Sodeč po globini, je b ila to verjetno klet (glej jugozahodni profil s kletjo n a prilogi 3). T a objekt nam torej jasno govori, d a je moral biti zgrajen nekako na koncu 3. stoletja, obnovljen pa proti sredini 4. sto­ letja. O b njem smo proti severu naleteli na globoko jam o (glej prilogo 2, točka 3), k i je segala do globine 3,2 m pod površino in v n ep rav iln ih oblikah p rebijala vse poznejše plasti. V njenem plastovitem ruševinskem zasipu so Slika 2. Pogled na profil »kleti« v srednjem delu izkopišča Fig. 1. Vue du profil de la «cave» dans la partie centrale des fouilles bile k u ltu rn e o stalin e od poznega 1. stoletja n aprej (T. 2, sl. 5). In te rp re ­ tacija ni jasna, k e r ni bilo mogoče o d k o p ati celega obsega jam e in okolice. Mogoče m oram o v id eti tu sledove o bjekta, ki so ga izkopali zarad i gradiva, sledi p a zasuli s prodom in ruševinam i. P roti severu se nato začno v razšir­ jenem izkopu p o ja v lja ti gostejši sledovi zazidave in bolj razčlenjene na­ selbinske plasti. S p rv a so ti sledovi zazidave omejeni le bolj na nek aj slabih tem eljev (glej- p rilogo 2, točka 14, 15). G rajeni so vsi iz oblic ali iz zdrob­ ljenih tegid. P re k riv a jih hum ozna p la st z raznim i k u ltu rn im i ostalinam i, okrog tem eljev p a je mestoma zaporedje nekaj tan jših ilovnatih plasti ali debelejša ilovnata p rsten a p last z zelo številnim i kultu rn im i ostalinam i predvsem iz 2. in 3. stoletja — zlasti v vzhodnem delu izkopišča. P rav v vzhodnem delu izkopišča (priloga 2, točka 5) je pod vrhnjo hum ozno plastjo še izrazit sip rum ene ilovice, ki sodi delno k opisanim tem eljem — nivo nekega tla k a — in na njem velike m nožine odpadle stenske slikarije. Ne­ kako v globino 1.2 m slede tem ostalinam svetlo rjav e in rum ene ilovice, ki najdem o v n jih k u ltu rn e ostaline zgodnje antike, zlasti d ru g e polovice 2b4 1. stoletja. Med n jim i so tu d i številne am fore in vrči, n ekaj novcev in stekla, sigillate in dro b ci srebrnega krožnika (T. 2, sl. 13). Zlasti m očna je bila ta zgodnjeantična p la st v vzhodnem delu izkopišča; tam je bilo v njej n ajti tu d i drobce ožgane ilovice, ometa lesene stavbe. Plast je k azala m očne sle­ dove ognja, v en d ar v njej ni bilo ja sn ih sledov lesene ali zidane stavbe. T akšne sledove je verjetno poznejša zazidava povsem uničila. V zahodnem delu izkopišča je bilo mogoče ugotoviti tu d i sledove uničenih kanalov, ki sodijo k tem eljem poznih gradbenih faz, in spodnji del dveh z lesom ob- Slika 3. S tegulami obložen poznoantični grob Fig. 3. Tombe de l’ ère antique avancée, revêtue de tuiles (tegulae) loženih, do proda segajočih okroglih vodnjakov (glej prilogo 2, točka 6). Ta dva m oreta biti, po n ajd b ah ne posebno številne keram ike sodeč, še iz zgod­ nejših obdobij a n tik e . V srednjem delu izkopišča so se v globini 0,3—1,1 m p o javljali številni skeletni grobovi ne glede na gradbene sledove (glej prilogo 6). L e nekateri od njih so bili obloženi s tegulam i (glej sliko 3), sicer p a ni videti v njih sledu k ak ršn e koli grobne konstrukcije, k rste itd. Pokopani, sicer pravilom a ležijo iztegnjeni n a h rb tu , orien tacija p a je zelo različna. Sledi sicer stra­ nem neba v sm eri vzhod—zahod in sever—jug, a p rav ila v o rien taciji glave n L Z družujejo se p a v skupine. T ako sm o n a enem m estu v že bolj severnem delu izkopišča n aleteli na 3 grobove: g ro b a adu ltn e žene in m lajšega de­ kleta. po p rid a tk ih sodeč, ter m ed njim a n ajpozneje vkopani grob adultnega moža, obložen in p o k rit s tegulam i. O rien tacija je značilna — grob žene je o rientiran v sm eri vzhod—zahod z glavo n a vzhodu, druga dva p a v isto smer, a z glavo na zahodu. N ekoliko ju ž n e je smo naleteli na prostoru p ri­ bližno 4 n r na vrsto devetih grobov, od k aterih so bili nek ateri že popol­ noma uničeni, k er sta bila na isto' m esto pokopana dva ali celo' trije grobovi. O rientacija teh grobov je bila tud i vedno v smeri vzhod—zahod, toda z glavo so bili obrnjeni zd aj na vzhod zdaj n a zahod. Zanim ivo je, d a je v skupini dvojni grob žene z nekako sedem letnim otrokom v naročju. P rid atk i teh grobov, ki so m lajši od najm lajših gradbenih faz na izkopišču, saj so po­ kopani v ruševine zidu, obsegajo dele n ak ita: prstane, zapestnice, ogrlice in igle, eno pasno spono p a nekaj stekleničk in čaš (T. 2, sl. 7, 10, 11; T. 3, sl. 2, 5, 4, 5, 6, 12, 15). Le v enem teh skeletnih grobov je zelo slaba degenerirana oljenka z Žigoni delavnice in steklenica dišavnica, ki smo se jo navadili im enovati la k rim a rij (T. 1, sl. 1, 8). T a grob je verjetno od vseh najstarejši in nam predočuje še povsem antični pogrebni ritus, dasi je tu d i grob že skeleten. E naki p rid a tk i so bili že p re j najdeni v skeletnih grobovih na Zgornjem Bregu (prim erjaj in v en tar M estnega m uzeja v P tu ju ). D atacija posam eznih grobov z novci je sporna, k e r so mogli b iti novci n a jd e n i v p re­ kopani plasti, kot n p r. v zasipu groba 26. Še dalj p ro ti severu smo naleteli na stavbne sledove, k je r so bili poleg tem eljev zidov o h ran jen i tudi tlak i in tako razčlenjena stratig rafija. da je mogoče objekte, k aterim so p rip a d a li ti sledovi, ne le d atirati, am p ak tudi in terp retirati. A n a j takoj dostavim še to, da so bili. tudi v te sledove vko­ p an i grobovi poznoantičnega grobišča k ak o r v osrednjem delu izkopišča. Pod oranico smo naleteli na sledove zelo slabih tem eljev iz ruševin, v zahodnem delu izkopišča enak tem elj večje apside z radijem 2 m in p ri­ padajoče slabe tlak e — estrihe iz m alte, m ešane z zdrobljeno opeko. V tak tlak je bil v k opan tudi eden izmed poznoantičnih grobov s p rid atk i. Ti sledovi so bili o rien tiran i kot del zidov v srednjem delu izkopišča (glej p ri­ logo 2, točka 7) in kot izkopi, ki so uničili tem elj v južnem delu izkopišča. D elno so ti sledovi prebijali, starejše gradbene faze, tako osrednji del mozaičnega poda, kot bomo tak o j videli. K er so bili ti sledovi zelo visoko, tik pod površino, k u ltu rn e ostaline plasti, ki. jih je o bdajala in pokrivala, ne m orejo rab iti za datacijo. N aj om enim le to. da se v njej p o jav ljajo kot najm lajši novci s celotnega izkopišča Teodozijevi in en H onorijev novec. V zahodnem delu izkopišča smo našli v tej plasti tu d i del vodovodne svin­ čene cevi. Ni nujno, da je p rip ad ala z a d n ji gradbeni fazi, vsekakor pa priča o tem. da s o > poetovijski m estni vodovodi vsaj v poznejših in srednjih ob­ dobjih an tik e n a p a ja li tudi mestno' č e trt na sedanjem Zgornjem Bregu. V erjetno nekoliko starejši g rad b en i fazi p rip ad ajo debeli zasipi rum ene ilovice, ki je v n jih polno stenskega om eta s slikarijo in m arm orne ploščice za oblogo sten. N a teh ilovicah so zgrajeni tlaki hodnika, tlakovanega z opečnim i prizm i.cam i v obliki satovja ter razširjenega z apsid aln o nišico z radijem 0,75 m (glej prilogo 2, to čk a 8). Tudi ti sledovi so še zelo plitvo pod površino, saj n e sežejo d alj kot 0.5 m globoko. So sledovi faze, ki je bila trdno povezana s še starejšo fazo, saj so skupno z njo od n ajm lajših sledov drugače o rien tiran i, in sicer enako ko t k let v srednjem in tem elji v sk raj­ nem južnem delu izkopišča. O d te faze, k i jo zaradi plasti pod njo in zaradi tehnike g rad n je stavim o nekam v 3. stoletje ali največ v K onstantinov čas. je ohranjen v severovzhodnem delu izkopišča velik prostor (m eri vsaj 16 X 16 m), tla k o v a n z zelo slabim črno-belim mozaikom (glej sliki 4, 5 in prilogo 2, točka 9), obkrožen na severu in zahodu s hodnikom , tlakovanim Slika 4, 5. Pogled na mozaik Fig. 4, 5. Vue de la mosaïque z belim apnenim estrihom . H odnik so pozneje — kot že om enjeno — dvig­ nili in tlakovali z opečnim i prizm icam i. O d severa je segala v prostor sedaj zelo poškodovana apsidalna stopnica (glej prilogo 2, točka 10, in prilogo 5); verjetno je bil v eni od gradbenih faz tako oblikovan dohod v prostor. M ozaik je počival n a plasti rečnih oblic in do 0,9 m debeli p lasti rum ene ilovice; 2 X 2 cm veliki kam enčki belega apnenca in zelo' plastovitega črnega skrilavca p a so bili vloženi v do 10 cm debelo podlogo — estrih iz m alte in zdrobljene opeke. T ehnika m ozaika je bila zelo slaba, vendar p a je m oral pro sto r na gledalca ugodno delovati zaradi velikih dim enzij in učinkovitega vzorca. Z unanji pas so sestavljali črni k v ad rati in beli pravo­ kotniki in k v ad rati, n ato je sledil pas šahovnice, osrednje p o lje m ozaika pa so tvorili beli osm erokotniki in k v ad rati, om ejeni s črnim i trakovi. V vzhod­ nem delu je m ozaik segal še čez tem elj zidu, ki je prostor om ejeval proti jugu (glej prilogo 2, točka 11), a točnega zaključka tega verjetno vhodnega prostora, ki se je p ro ti zahodu končeval v prostore, tlakovane z opeko in estrihi (glej prilogo 2, točka 12), p ro ti ju g u ni bilo mogoče o d k riti. Tam so bili sledovi zelo uničeni. Sicer pa se je pro sto r z mozaikom na ju g končeval v že opisani del izkopišča; ob p rostoru z mozaikom je tekla še v rsta m an j­ ših prostorov, ki jih razen zelo u ničenih sledov označuje le debela plast rum ene ilovice s stenskim ometom v vzhodnem delu izkopišča. N a uničenih m estih m ozaika se je bilo mogoče p rep ričati, da sledi pod m ozaikom in njegovo substrukc-ijo v globino le še ilovnata p la st z ostali­ nam i sred n je a n tik e (kot v delu izkopišča dalj proti jugu); ta p reid e v glo­ bini 1,2 m v ste riln o ilovico, pod k atero se začne sterilen d ra v sk i prod. Le v skrajnem severnem in severozahodnem delu izkopišča je bilo mogoče naleteti pod p lastm i teh gradbenih faz še na plasti ilovice, ki so jih najdene keram ične ostaline označevale za nivo tlakov, nasutih nekje v poznem 2. sto­ letju; še globlje leže skrom ne žganinske in ruševinske plasti, ki so še sta­ rejše, a žal po obsegti zelo skrom ne. V n jih ni k u ltu rn ih ostalin, ki bi jih precizno d atirale. V erjetno se ne m otim o preveč, če tem starejšim gradbe­ nim fazam sred n je an tik e pripišem o p rečn i debeli tem elj iz oblic (debeline 0,9 cm), k i poteka v severovzhodnem vogalu izkopišča pod uničenim tlakom - mozaikom (glej prilogo 2, točka 13, in severni profil n ad zidom 13 na p ri­ logi 4). Temu skopemu opisu stavbnih ostalin in plasti v izkopišču naj dodamo še skromen pregled najdb. Kot smo že omenili, je med najdbam i zelo številno zastopana keramika. V naj starejših spodnjih ilovnatih plasteh so bili: drobci rdečih vrčkov s trakastim ročajem in različno oblikovanim, tudi vertikalno odebeljenim ustjem; drobci am for; fragmenti dom ačih čaš z odtisi kolesca; drobci padske in južnogafske sigillate (med tem i bi mogli uvrstiti med najstarejše ostanke drobce pladnja s profilom R itt 8 in ročajčkom s spiralnim koncem); drobci terre nigre; drobci čašic s svetlo rjavim firnežem: delci volutnih reliefnih oljenk; fragm enti domače, s peskom mešane keram ike (več loncev z ostrejše in m ehkejše profiliranim i ustji, nakazanim vratom in metličastiin ali glavničastim vrezom); drobci sličnih pokrovov, trinožnikov: delci vaza- stih rdečih posod z rebri na vratu, kadilnic in krožnikov, m ateriala, ki more 2 6 2 6 A. Rak. o. c. — V. Skrabar, o. c., str. 199. tu d i po an alo g ijah iz drugih n ajdišč soditi v 1. in 2. stoletje.2 7 Kot zanim ivost n aj om enim še v teh plasteh n ajd en o steno p olkroglaste skodele iz domače, s peskom m ešane keram ike z rav n im ustjem in m etličastim vrezom. T a posoda je im ela pod ustjem z ap liciran im rebrom in verjetno ročajem še ap liciran e 3 stiliz ira n e plastične človeške figure (T. 2, sl. 2). Poleg te keram ike je bilo v plasteh več drobcev m odrikasto zelenih stekleničk s sploščenim tru p o m , d n a in ročaji p rizm atičn ih stam nijev, d eli rebrastih skodelic, okenskih šip in neznaten drobec belo zelenega m arm ornega stekla.2 8 Za ilu stracijo n aj še e n k rat navedem o, da smo v teh plasteh našli K lavdijev, več flav ijsk ih in več nedoločljivih novcev iz 1. stoletja pa frag­ m ente srebrnega k ro žn ik a ter koščene in bronaste igle. O d višjih ru šev in sk ih p la sti v izkopišču smo k u ltu rn e ostaline ene plasti že om enili, in sicer ostaline pod plastm i hodnikov ob m ozaiku. O blikovalnost u s tja (okroglo odebeljeno) p ri jajčastem vrčku, ki se pogosto p o jav lja na v rč ih v grobišču ob L jutom erski cesti, zlasti pa frag m en tiran a skodela iz boljše črn e keram ike, posnetek sigillatae posode iz sredine 2. sto­ letja (oblika D ra g 31) d a tira ta , kot sm o že om enili, to p la st v sredino 2. stoletja.2 9 Med n ajd b am i, ki označujejo ruševinske ilovnate plasti n ad n ajstarej­ šim i ilovnatim i p lastm i in pod stavbnim i objekti poznih faz, n aj omenim na prvem m estu spet keram iko. P ri dom ači keram iki razn ih profilov in različne fa k tu re se ob m ehkih p ro filih močno uveljavlja tu d i ostra, bolj razčlen jen a p ro fila c ija ustij in fa k tu ra , k i kaže nekam pusto, ostro po­ vršino. Poleg n je najdem o med keram iko še drobce n ajrazličn ejših posod: vrčev, čaš, stene posod, poslikanih s pram eni barve, vrčev brez ročajev s k a n d ira n im i ustji, sivih vrčev z ročajem , dele raznih čaš in skodelic iz boljše in slabše sive in rdeče keram ike, prevlečenih z raznim i vrstam i firneža in barve, dele m elnic, k adilnic, pokrovov iz rdeče in sive keram ike, fragm ente krožnikov, polkroglastih skodel iz rdeče in sive keram ike, ki posnem ajo sigillatilo obliko D rag 37, drobec sodčaste čaše, srednje in vzhodnogalsko sigillato, drobce razn ih čaš za p itje, še drobce padske sigillate, fragm ente črnih skodel z reb ri n a steni ali izpognjenim , z vrezi okrašenim ustjem , čep k e za am fore, v rč k e iz keram ike, ki im ajo močno s peskom m ešano črn o površino', dele razn ih oljenk, krožnikov s p rstan asto nogo, ki so im eli na n o tran ji stra n i d n a ra d ia ln e p ah n ete ali liste pa žige, drobce krožnikov" in skodel z oranžno, bleščečo se glazuro (kot d aljn a slič­ nost te rre sigillate chiare), dele dom ačih trinožnikov in čaš z odtisi zobatega kolesca n a steni, dele finih svetlo sivih posod z debelejšim i stenam i in po­ tezam i g lavnika, drobce recijskih čaš s firnežem in vrezanim in barbotin- skim okrasom , dele p litv ih rum enih skodel z m anjšim i ročaji, dele ustij am for z žigi (v ečk rat zlasti C R IS P IN I..). del opeke z žigom A D IE C T I ter 2 7 E. Bonis, o. c., str. 36, 44. 51. 52. — Loeschke, o. c., str. 218. — Oswald-Pryce, An Introduction to the Study of Terra sigillata. London 1920, opis tipa Ritt. 8. 2 8 H. Kenner. Poročilo o izkopavanjih, Magdalensberg, Ausgrabungen in J. 1954—1955, Carinthia I 148. 1958, steklo str. 100. — G. Isings. Roman Glass from dated Finds, Archeologica Traiectina II, 1957, str. 42. 2 9 Datacija sigillatnega tipa Drag 31 v opisu tega tipa Oswald-Pryce, o. c. — E. Gose, Gefässtypen d. röm. Keramik in Rheinland, Bonner Jahrbücher 1950, Bei­ heft I, tipi 359—364. delce terakotne ap lik acije (?) v obliki m aske (T. 1, sl. 13; 2, sl. 1; 3, sl. 8). Med keram iko v zb u ja pozornost tu d i s steklasto glazuro prevlečena k era­ mika, zlasti vodoravni plastično okrašen i ročaj p atere (T. 2, sl. 3), in tre­ bušasta skodelica, prevlečena z zeleno glazuro z apliciranim i levi in m askam i (te so rjav o prevlečene) ter rum enim ustjem (T. 1, sl. 9). K eram ičnem u gradivu se v navedenih plasteh p rid ru žu jejo še: nekaj bronastih okovov (T. 3, sl. 13), drobec m odre fajačne statuetice-obeska (T. 1, sl. 12), verjetno egipčanskega izvora, razn e tessere, igle in drugi m anjši predm eti iz kosti, n ek aj novcev do K onstantinovega časa, koščena igla z zlato okovano glavico, železna sulična ost v južnem delu izkopišča, prav tam drobec m itričnega k ip a — roka, k i oklepa palico* ali tu l in im a dolg rokav (pohorski m arm or), posrebrena žlička, v celoti o h ran jen a bulla z jam ičastim em ajlom (T. 2, sl. 9), drobci raznih m odrikastih in zelenih steklenih posod, šip itd. Posebej n aj omenim, da smo v p lasti žganine v kleti, ki jo d atira Kon- stansov novec, n ašli drobce tenkih sten loncev iz črne, močno* s peskom m ešane keram ike in del ustja in ro čaja vrča s širokim ustjem in debelini ročajem z ustja n a ram e. V ilovnati p la sti pod ruševinam i m ozaika p a smo našli zložljivo* m ero iz brona, oprem ljeno s šarnirjem in bunčicam i ter z listkom za spenjanje, v celoti 30 cm dolgo. D asi je g ra d iv u iz razum ljivih vzrokov pom ešanega tudi n ekaj starej­ šega gradiva, m orem o vendar glavnino ostalin v ruševinskili ilovnatih p la ­ steh d a tira ti tu d i po analogijah predvsem v 2., 3. in v začetek 4. stoletja.3 * Med najd b am i v teh plasteh m oram p a posebej om eniti še veliko* število fragm entov stenskega ometa; nanesen je na podlago m alte, m ešane z zdrob­ ljeno opeko v bolj surovih in finejših p lasteh; v finejših je m alti prim ešan m arm orni p rah (za to je uporabljen k a r dom ači zrn ati pohorski marmor). S likarije tega om eta so zelo žive, večinom a dobro ohranjene, p ovršina je m nogokrat lik an a, videti so ohranjeni pasovi raznobarvnih polj in trakov, v njih p a sledovi polj z iluzionističnim i arh itek tu ram i.3 0 3 1 Ploščice m arm orne obloge za stene so iz raznobarvnih v rst uvoženega m arm ora bele barve z rdečim i in vijoličnim i žilami. H um usne p lasti, ki tvorijo* v delu izkopišča glavno k u ltu rn o plast, vse­ bujejo, kot že rečeno, zelo veliko ostalin iz 2. stoletja in m lajših, dasi so hum usu razum ljivo sporadično prim ešane tudi starejše ostaline. D a se iz­ ognem p o n av ljan ju , n aj poudarim , da je keram ika v tej plasti zelo sorodna opisani keram iki iz ruševinskih ilo v n atih plasti (T. 1, sl. 2, 3, 4, 6, 10; 2, sl. 6). E nako je z drugim i najdbam i; da pokažem pom em bnost plasti, naj omenim nasled n je najdbe: drobce brušenega in nitastega stekla (Tab. 3, sl. 10), delce posod z ročaji v obliki p lastičn e kače (T. 5, sl. 11) (na eni je zelena steklasta g lazura), dno črnih krožnikov s prstanasto nogo in radialno odtisnjenim i listi n a dnu, delce čaš v obliki cvetličnega lončka, železne ključe, fragm ent rdeče čaše, prevlečene s firnežem in okrašene s plastično 3 0 Keramika A. Sehörgendorfer, Die römerzeitliehe Keramik der Ostalpen­ länder. Arch. Inst. d. Deutschen Reiches, Sonderschriften. Band XIII. Wien 1942, str. 10", 111. 112, 134. 135, 157, 148—156. 160—164 — za emajl. F. Henkel. Die römischen Fingerringe, Berlin 1915, str. 248. 3 1 Najdene drobce stenskega ometa si je ogledal restavrator E. Pol in mi dal ob tem nekaj tehničnih podatkov, ki se mu zanje tudi zahvaljujem. oblikovano m ladeniško glavo, del koščenega aulosa (T. 5, sl. 14), prstane, obročke, zgodnjeantično fibulo, prečko m ajh n e dvoram ne bro n aste tehtnice (T. 2, sl. 12), m o d rik aste fajančne bisere, več stilov, novce zgodnje in srednje antike, večje število novcev iz 4. stoletja, nogo steklene čaše ali v rč k a (T. 3, sl. 9), dele konjske žvale, spono (T. 3, sl. 7) in dva gum ba z jam ičastim in m ozaičnim em ajlom , drobec m arm ornega reliefa (?), dele m arm ornih skled in vrčev, še boljše ohranjeno zložljivo' m ero (T. 3, sl. 1— 1 a), fragm entiran vrč iz sive k eram ik e s koničnim vratom in v pasovih zglajeno površino, značilen za p ozna obdobja3 2 (T. 1, sl. 11), p reprosto bullo iz pločevine (T. 2, sl. 8) in drobec črn e čaše z belim napisom , značilne za kölnske lončarske delavnice pozn ejših obdobij3 3 (T. 2, sl. 4). Pridatke v grobišču smo že omenili. Navedeni naj le še to -, da je črna ročka, ki srno jo pravkar opisali, skupaj z drobci zelene gubaste skodelice i z stekla brez dvoma pripadala uničenemu grobu, saj s u m v humoznem žepu ob teh najdbah našli zdrobljene kosti. N a kratko' o p isan a stratig rafija, ostan k i stavbnih objektov in k u ltu rn e ostaline izkopišča iz leta 1963 nam d o p u ščajo vrsto sklepov O ' živ ljenju in rasti m estne č e trti n a sedanjem Zgornjem Bregu. Po opisu izk o p išča in m ateriala, predvsem po p riloženih tlorisih, mo­ remo to rej slediti več period k u ltiv ira n ja in zazidave tega zem ljišča v antiki p a tudi več g rad b en ih faz. Na zem ljišču ni bilo mogoče zaslediti, kot smo videli iz opisa, nobenih sledov iz zgodnjega 1. stoletja. Pozno' p rv o stoletje p a je p ustilo naselb in sk e p lasti, dasi brez sledov a rh itek tu re v srednjem vzhodnem delu izkopišča, v južnem d elu p a prim itiven drenažni jarek in grob. To nam p rič a , da je bil ta del že obdelan, verjetno redko zazidan kot rob naselbine ob vojaškem taboru. Iz sred n je antike 2. in zgodnjega 3. sto­ letja m oremo v sk rajn em severnem delu izkopišča zaslediti n ek aj naselbin­ skih p la sti z n ezn atn im i sledovi zazidave in eventualno enim debelini tem eljem in n ek aj nivojev tlakov. Sicer p a debele p iasti s k u ltu rn im i osta­ linam i tu d i tega časa (hum ozne in ilovnate p lasti južnega in srednjega dela izkopišča) bolj pričajo , da je zem ljišče služilo za obdelavo, vrtove itd. kot p a za intenzivno zazidavo. S tavbe so m orale po opisanem razp o red u ostalin tedaj m nogo bolj sp rem ljati cesto in se v polje daleč od nje še niso širile. Iz tega časa in iz teh vrtov bi mogel b iti o d p rti kan al iz im breksov in skoraj gotovo oba vodnjaka. V ečji obseg p ro ti jugu od ceste je m orala zavzeti zazidava v m estni četrti šele nekako p ro ti koncu 3. stoletja, ko je na del raziskanega zem ljišča posegla večja sta v b n a enota z velikim m ozaikom , tlakovanim prostorom in s poslikanim i te r obloženim i stenam i te r obdajajočim ga hodnikom in m anj­ šimi prostori. P ro ti ju g u je sadila k tej ali sosednji gradbeni enoti še klet, nekaj n ezn atn ih sledov tlakov, v isto fazo p a spadajo sledovi lah k ih g rad ­ benih objektov v vsem južnem delu izkopišča do M ariborske ceste. V erjetno velja za ta čas dom neva, da so o d p ad n e vode odvajali ob stav b ah še delno ohranjeni k anali. T a grad b en a faza je doživela popravilo mogoče kakšno generacijo po svojem nastanku. To p o p rav ilo lepo kažejo h o d niki ob pro- 3 2 K. Poezy, Keramika, Intercisa II, Archaelogia H ungarica 36, Budapest 1957, str. 77—79. 3 3 E. Gose, o. c., opisa tipa 213—218, in str. 15. štoru z m ozaikom in klet; K onstansov novec v žganini nad spodnjim tlakom p a nam ga pom aga vsaj nekoliko d atirati. Važno je dejstvo, da kaže tudi m ozaik sledove požara. Že k tej fazi bi mogle soditi visoke podlage tlakov iz sphane ilovice v osrednjem vzhodnem delu izkopišča, ruševinski temelj in debele plasti stenske slikarije, a verjetno so ti sledovi že iz m lajše faze. Vsa gradbena enota je bila p ozneje popolnom a p redelana oziroma je ra z p a d la na več enot: to nam kaže ves zahodni del izkopišča, k je r vidim o na sledovih p re j opisane faze sledi z večjim odklonom linij p ro ti zahodu orientiranega stavbnega kom pleksa. R uševinski tem elji pravokotnega pro­ stora ene n ajm lajših vidnih gradbenih faz so prebili po sredi tu d i mozaik. Toda tu d i ta grad b en a faza, o k a te ri smo p ra v k a r govorili, je segla dokaj daleč od ceste p ro ti jugu, saj m oremo p o vsem izkopišču slediti tak o orien­ tiran e zidove ozirom a vsaj izkope, k je r je bilo z veliko verjetnostjo odstra­ njeno gradivo tem eljev. Konec poselitve na tem zem ljišču in konec zazidave v raziskanem delu m estne četrti na sedanjem Zgornjem Bregu m oremo stav iti p red konec antičnega P tu ja. P ri tem nam ne pom agajo toliko najdbe, n ajd en e v plasteh, dasi je le nekje značilno, da novci p ren eh ajo s H onorijem . N ajvažnejši so za to podatki, ki jih daje grobišče. G rob. ki. smo zanj rekli, d a m ora biti n ajstarejši m ed skeletnim i grobovi poznoantičnega grobišča, je ob južnem robu intenzivnejše poznoantične zazidave v vzhodnem delu izkopišča in kot smo videli po p rid a tk ih (oljenka in balzam arij), je bila oseba pokopana še povsem v antičnem pogrebnem ritusu. T a grob sodi v čas k m alu po zadnjih gradbenih fazah, ki jih moremo stav iti nekako v drugo polovico 4. stoletja, kot smo videli, ali p a celo v čas, ko je bil del teh stavb v rabi. D a tu ne gre za slučajen, sporadičen pokop, ki bi. mogel biti mnogo starejši od celotnega grobišča, nam p a p riča dejstvo, da leži grob v večji skupini, obdan in pokrit z grobovi s p rid a tk i — nakitom , kot je značilno za celotno grobišče, da je enako o rien tiran kot ti. grobovi in od njih le malo poškodovan. Skupina grobov ob njem je bila delno izkopana že v ruševine ene najm lajših grad­ benih faz. V grobišče so potem p o k opavali daljše obdobje, sodeč po sku­ pinah. večkratnem pokopavanju na isto mesto itd., dasi je bilo okrog pro­ stora dovolj. V teh sk u p in ah m oremo verjetno videti d ru žin sk e grobove. Samo om enim naj (to gradivo p o trebuje še tem eljitega štu d ija, saj so stor­ jeni šele prvi ko rak i),3 4 da p rid a tk i —• nak it iz teh grobov v en d ar zanim ivo kaže pot razvoja izdelave n ak ita v Panoniji v zgodnji sred n ji vek do na­ selitve Slovanov in še dalje. Na p rv i pogled so vidne npr. sorodnosti med zapestnicam i s koncem v obliki k ačje glave, kak ršn e najdem o v inventarju staroslovanskih grobov s H ajdine ali P tujskega gradu,3 5 in med enakim i na Zgornjem Bregu. G robišču in njegovem u m aterialu bo treba enako kot od­ kopani naselbinski keram iki posvetiti še posebno pozornost. P rispevki zad n je arheološke k a m p a n je k sliki rim ske m estne četrti na Zgornjem B regu p o trju jejo in dopolnjujejo rezultate starejših izkopavanj, d a je nam reč to predvsem naselbinska četrt srednjih in poznih obdobij 3 4 Npr. Z. Vinski, koreferat na 6. kongresu jugoslovanskih arheologov v Ljub­ ljani 1963'. 3 5 Prim. gradivo v J. Korošec. Staroslovenska grobišča v severovzhodni Slo­ veniji. Celje 1947, in J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950. antike (v poetovijskem . m erilu seveda). Č e trt ni bila posebno* strn jen a in stisnjena, m ed v rto v i so b ila zgrajena poleg stanovanjskih objektov tudi m anjša gospodarska poslopja; v zgodnjih in poznih obdobjih an tik e p a je ju žn i del razisk an e č e trti rab il predvsem za m anjše obdelovanje površine in za grobišče. Č asovno opredeljene lin ije zidov v delu razisk an ih objektov bi mogle, v risan e v starejše n ačrte o d k ritih stavbnih objektov, d a ti tudi gradivo za nekoliko bolj časovno sp ecificiran e rek o nstrukcije zazidave celotne četrti. Po razn ih sm ereh zazidave p a vidim o, da se ta v m estni č e trti ni raz­ vijala po enotnem konceptu niti v k ra jših časovnih razdobjih, k a j šele skozi vso antiko*. O stav b ah moremo* soditi, da niso bile visoke, tem elji so vsi raz­ m erom a šibki, d o k aj p litv i in le * 0,9—0,6 m debeli. Predvsem so bili stavbni kom pleksi, kot n am lepo kaže prostor z mozaikom , zelo prostorni. N a podlagi starejših izkopavanj iz d ela med sedanjim izkopiščem in rim sko cesto te r slu čajn ih n ajdb še na vzhodu od 3. m itreja p a napisov v 3. m itreju in okolici b i m ogli zgraditi še hipotezo, ki bi o p red eljev ala nam en o d kritih stavb m estnega dela iz 3. in 4. stoletja. Vsi mozaiki v okolici, ki s o * jih odkrila starejša odkopavanja in ki so mnogo lepši od letos odkritega mozaika, so pripadali zvečine enako obsež­ nim prostorom kot letos odkriti mozaik; verjetno je bila to * poletna obednica (prostor ni bil kurjen). Pripadali so istemu času in — recimo še več — zelo verjetno tudi bližnjim, sličnim, če že ne istemu velikemu stavbnemu kom­ pleksu, kot ga je velik del odkopal Jenny.3 6 To m estno č e trt so že prej in te rp re tira li kot vilsko četrt m estnih velja­ kov.3 7 T udi letošnja izkopavanja, dasi so od k rila le bolj obrobne dele in so skušala predvsem zaslediti u trip naselbine v času in prostoru, so to ugoto­ vitev p otrdila. K e r p a na n ap isih 3. m itre ja posvetitelji večk rat om enjajo visoke dostojanstvenike, n a j om enim p ra e p o sita FI. A p ra,3 8 in je na parc. 295 leta 1955 n ajd en i n ap is posvečen nadzo rn ik u ilirske carine,3 9 bi mogli do­ m nevati, d a je ta v ilsk a četrt dom ačih dostojanstvenikov d a ja la streho tudi uglednim m estnim gostom, saj iz 3. in 4. sto letja tako bogato o k rašen ih stavb sicer v m estnem arealu ne poznam o. P rih a ja nam na misel in terp retacija Šm ida, k i je videl v te h stavbah celo A m m ianov p allatiu m e x tra muros, k je r so p rijeli cesarjeviča C onstantia G alla.4 0 V endar se dom nevi zaradi p o m an jk an ja dokazov ne moremo* p rid ru ž iti. A tud i brez d rzn ih hipotez moremo trd iti, d a je sedaj n aša slika o življenju, rasti in o dm iranju rim ske m estne č e trti na sedanjem Zgornjem B regu v P tu ju jasnejša. 3 6 S. Jenny, 1 . c. 3 7 B. Saria, Blatt Ptuj, str. 5 3 * s citirano starejšo literaturo. 3 8 Prim. napise A lj št. 313, str. 146; št. 316, str. 149; št. 317, str. 149. 3 9 I. Miki. Arheološki vestnik XI—XII, Ljubljana 1960—1961, str. 160. 4 0 V. Šmid, BRGK XV, 1924, str. 221. 18 A rheološki vestnik 273 RÉSUMÉ Supplément à la topographie du quartier urbain à l’ emplacement de l’ actuel Z g . Breg à Ptuj Dans le développement spatial de la ville de Poetovio il y a toujours des im­ précisions, bien que, d’ après les recherches et les études faites jusqu’à présent, il soit clair que la ville se composait, le long- de la grand-route vers l’ est et du pont sur la Drave, de quartiers urbains étendus, se développant d’ une manière assez autonome. Les fouilles de la première moitié de l’ année 1963 avaient pour but d’ éclaircir le développement spatial et temporel d’un de ces quartiers urbains, Zg. Breg à Ptuj sur le lot de terrain 295 à Zg. Breg. La stratigraphie décrite et les traces d’ ouvrages de construction ainsi que les restes de cultures nous font suivre plusieurs périodes de culture et de construcion sur le terrain et plusieurs phases de constructions. Sur le terrain il n’a été possible de trouver aucune trace des débuts du premier siècle. Mais le premier siècle avancé a laissé des couches de peuplement, bien que sans traces d’architecture dans la partie centrale des fouilles, et un fossé de drai­ nage primitif et une tombe brûlée dans la partie méridionale. Cela nous prouve que cette partie a déjà été cultivée probablement de peuplement clairsemé comme bordure des colonies auprès d’ un camp militaire. Du 2« siècle et des débuts du 3 « siècle, dans la partie extrême nord des fouilles nous avons découvert des traces insignifiantes de bâtiments et, par ailleurs, d’ épais­ ses couches avec des restes de cultures (des couches terreuses et argileuses dans la partie centrale des fouilles). Cela prouve que probablement dans la plus grande partie du terrain s’ étendaient des jardins et que les bâtiments à cette époque ac­ compagnaient encore beaucoup plus la route. C’ est de cette époque que pourraient être le canal ouvert en imbriquées et les puits dans la partie occidentale des fouilles. Le bâtiment n’a pris une plus grande ampleur vers le sud que vers la fin du 5« siècle, lorsque sur le terrain exploré est apparue une unité de construction plus grande avec un grand espace avec de la mosaïque et des murs peints et lambrissés. Vers le sud, de cette unité de construction ou de l’ unité voisine faisait partie encore une cave déterrée, quelques traces insignifiantes de pavés et des traces d’ ouvrages de construction légers dans toute la partie méridionale des fouilles jusqu’à la route de Maribor. Cette phase de construction a été réparée peut-être une génération ou deux après sa formation. Des réparations sont visibles dans les couloirs près de l’ emplacement avec la mosaïque et dans la cave, où une pièce d'argent de Con­ stance dans la brûlure au-dessus du pavé inférieur nous aide peut-être à dater au moins approximativement cette réparation. Cette unité de construction a été un peu plus tard entièrement remaniée, respectivement elle s’ est décomposée en plusieurs unités, comme nous le montre toute la partie occidentale des fouilles, où l’ on voit sur les traces de la phase pré­ cédemment décrite des traces avec plus grande déviation des lignes vers l’ ouest. Cette phase aussi a couvert de bâtiments assez loin le terrain vers le sud, car on peut trouver sur tout le terrain déterré des traces ainsi orientées, respectivement des fouilles, où les matériaux des fondations ont été écartés. La fin de la colonisation de ce terrain et la fin des constructions dans la partie examinée du quartier urbain dans le Zgornji Breg actuel peuvent être situées à fin de la vie de Poetovio. Il est peut-être quelque peu caractéristique que les pièces d’argent cessent dans le terrain exploré avec Théodose et Honorius. Dans les ruines des bâtiments on a enterré aussi 27 tombes avec squelettes, entièrement ou partielle­ ment conservées (celles qui ne sont conservées que partiellement ne sont pas portées sur le plan). Ils sont enterrés en position allongée sur le dos, sans règle quant à l’orientation, seulement pour quelques exemplaires les tombes sont revêtues de tuiles, dans les autres cas sans traces de construction tumulaire. Elles ont des compléments caractéristiques: bracelets, colliers, anneaux, fioles et gobelets. Les tombes sont effectuées en groupes, probablement en tombes familiales, peut-être pour plusieurs générations. Les plus jeunes ont des traces de constructions, mais vraisemblablement le cimetière s’ est formé ici peu après l’ abandon des bâtiments. La plus ancienne des tombes déterrées est exécutée encore dans le rite entièrement antique avec la lampe à huile et le balsamaire en verre. Il faut accorder une atten­ tion particulière aux matériaux du cimetière, parce que les compléments des tombes apparaissent jusqu’à l’arrivée même des Slovènes. Les compléments des tombes nous aideront probablement dans l’étude de la continuité de la culture matérielle du haut moyen âge sur notre sol. Ces constatations confirment les constatations plus anciennes que sur le Zgornji Breg actuel à Ptuj se trouvait surtout un quartier d’ habitation, qui s’ étendit en quittant la route, atteignit une plus grande ampleur aux 3e et 4e siècles, dépérit bientôt et servit par la suite de lieu de sépulture. A cette période nous pouvons y voir le quartier d’ habitation des couches urbaines supérieures. Mais il n’était pas particulièrement dense — les groupes d’ habitations plus grands avaient vraisem­ blablement aussi des jardins et des bâtiments économiques. Les bâtiments ne crois­ saient pas selon une conception unitaire, car les phases particulières étaient très différemment orientées. De cette manière, le tableau du développement spatial d’ un des quartiers urbains du Ptuj antique est quelque peu précisé surtout temporelle- ment. « T. 1 T. 3 279 Legenda Skica antičnega mestnega areala v Ptuju — Croquis de la superficie urbaine antique à Ptuj Légende: rim ska cesta - blizu točke 2 m esto izk o p av an j v letu 1963 — route rom ain - pres du point 2, l’em placem ent des fouilles en 1 9 6 * 3 P riloga 1 —■ A nnexe 1 280 Jugozahodni del jame in »kleti« — Profil sud'—ouest de la fosse et de la «cave» L egenda: — A o ran ica; B — subluim us z m alto, ruševinam i, ilovico; C — ilovnate p lasti in p lasti žganine v »kleti«; D — p last zasip a jam e, 1 — jam a, 2 — k let Legende: A — te rre rem uée; B — subhum us co n ten an t du m o rtier, des d éb ris, de l’arg ile; C — couches arg ileu ses et couches de b rû lu res dans la «cave»; D — couche de rem blayage de la fosse, 1 — fosse, 2 — cave zdrobljena malta — mortier émietté pesek — gravier P riloga 3 — A nnexe 3 M .* - . & Kr,r\' Tloris izkopanih objektov — Délinéation des ouvrages déterrés Legenda — Légende: y///////f luimozni sip — amas terreux kamen — pierre H opeka — brique rüriL/i malta — mortier estrih — estigue / / • I I Oznaka gradbenih, faz in tloris grobov Désignation des phases de construction et délinéation des tombes Legenda — Légende: mini WWW s ta re jš a faza p h ase ancienne g rad b en a faza n ek ak o v 3. sto letju p hase de co n stru ctio n au x environs du 3e siècle g rad b en a faza v 4. sto le tju phase de con stru ctio n du 4e siècle Legenda: Légende: 2 Severni profil nad zidom 15 — Profil nord au-dessus du mur 13 A — oranica, B — subhumus z ruševinami, D — ilovnati nasip, E — podlaga i: oblic, G — ometani zid A — terre remuée, B — subhumus avec des débris, D — remblai argileux, E de cailloutis fluviaux, G — mur crépi : rečnih — fond s LO GO LO J Profil sever—jug skozi mozaik in apsidalno stopnico Profil nord—sud à travers la mosaïque et le gradin absidal Legenda: A oranica, B — subhumus z ruševinami, C, D — glinasti nasip, E — podlaga iz rečnih oblic Légende: A terre remuée, B — subhumus avec des débris, C, D — remblai argileux, E — fond de cailloutis fluviaux mozaik — mosaïque Priloga 5 — A nnexe 5