Zbirka / Series OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 36 Uredniki zbirke / Editors of the series Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Sneža Tecco Hvala Molnik pri Ljubljani v železni dobi The Iron Age site at Molnik near Ljubljana Recenzenti / Reviewed by Biba Teržan, Mitja Guštin, Janez Dular Urednica / Editor Sneža Tecco Hvala Jezikovni pregled / Language Editor Špela Križ Prevod / Translation Andreja Maver Tehnična ureditev in prelom / Technical Editor and DTP Mateja Belak Oblikovanje ovitka / Front cover design Tamara Korošec Risbe / Drawings Dragica Knific Lunder, Tamara Korošec, Tanja Krasovsky, Ida Murgelj Priprava slikovnega gradiva / Preparation of illustrations Drago Valoh, Mateja Belak DMR / DEM 3D Edisa Lozić Izdala in založila / Published by ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Zanje / Represented by Oto Luthar, Anton Velušček Tisk / Printed by Collegium Graphicum d. o. o., Ljubljana Izid knjige so podprli / Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Slovenian Research Agency) Published with the support of Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts), Muzej in galerije mesta Ljubljane (City Museum and Galleries of Ljubljana), Mestna občina Ljubljana (City of Ljubljana) Naklada / Print run 600 izvodov / copies Ljubljana 2017; prva izdaja, prvi natis / first edition, first print; prva e-izdaja / first e-edition CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903(497.4Molnik)«638« TECCO Hvala, Sneža Molnik pri Ljubljani v železni dobi = The Iron Age site at Molnik near Ljubljana / Sneža Tecco Hvala ; s prispevki, with contributions of Brina Škvor Jernejčič ... [et al.]. - 1. izd., 1. natis = 1st ed., 1st print. - Ljubljana : ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC, 2017. - (Zbirka Opera Instituti archaeologici Sloveniae ; 36) ISBN 978-961-05-0020-9 290776320 Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / The book is freely available in e-form (pdf), ISBN 978-961-05-0021-6 , COBISS.SI ID 290776320. http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1368 © 2017, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or trans­mitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Sneža Tecco Hvala Molnik pri Ljubljani v železni dobi The Iron Age site at Molnik near Ljubljana s prispevki / with contributions of Brina Škvor Jernejčič Borut Toškan Tjaša Tolar Karina Grömer Klara Kostajnšek Tatjana Tomazo-Ravnik Adrijan Košir LJUBLJANA 2017 V spomin Ivanu Pušu (1930–2000), raziskovalcu arheoloških ostalin na Molniku VSEBINA Uvod (Sneža TECCO HVALA) ............................................................................................................................................ 9 Topografski oris (Sneža TECCO HVALA) ....................................................................................................................... 11 Potek raziskovanj (Sneža TECCO HVALA) ..................................................................................................................... 17 Naselje na Molniku (Sneža TECCO HVALA) .................................................................................................................. 19 Grobišča (Sneža TECCO HVALA) .................................................................................................................................... 23 Grobišče Roje na Orlah .................................................................................................................................................. 23 Grobovi z območja Kotarjevega peskokopa ................................................................................................................ 32 Grobišče na Grmadi ........................................................................................................................................................ 34 Grobišče v Selski gmajni ................................................................................................................................................. 63 Grobišče v Pleški hosti .................................................................................................................................................... 66 Značilnosti grobišč in načini pokopavanja (Sneža TECCO HVALA) .......................................................................... 79 Grobovi iz starejšega halštatskega obdobja na Molniku (Brina ŠKVOR JERNEJČIČ)...............................................89 Grobovi iz mlajšega halštatskega obdobja na Molniku (Sneža TECCO HVALA) .................................................... 109 Raztresene najdbe v gomilah in njihov značaj (Sneža TECCO HVALA, Brina ŠKVOR JERNEJČIČ) ................. 119 Kulturna in družbena identiteta (Sneža TECCO HVALA, Brina ŠKVOR JERNEJČIČ) ......................................... 125 Literatura ............................................................................................................................................................................. 171 Naravoslovne analize ......................................................................................................................................................... 179 Antropološka analiza (Tatjana TOMAZO-RAVNIK) ............................................................................................. 181 Sežgani konjski ostanki v grobu 6 gomile 17 z Grmade na Molniku (Borut TOŠKAN) ..................................... 187 Rastlinski makroostanki z grobišč na Molniku (Tjaša TOLAR) ............................................................................ 205 Ostanki tkanine in živalskih dlak (krzna) v grobu 6 gomile 1 v Pleški hosti na Molniku (Karina GRÖMER, Tjaša TOLAR, Klara KOSTAJNŠEK) .................................................................................................................... 217 Elementna mikroanaliza izbranih najdb z Molnika (Adrijan KOŠIR) ................................................................... 224 Rezultati radiokarbonskega datiranja izbranih vzorcev z Molnika (Poznańskie Laboratorium Radiowęglowe).....225 Table 1–44 ............................................................................................................................................................................ 227 Seznam avtorjev .................................................................................................................................................................. 272 CONTENTS Intoduction (Sneža TECCO HVALA) ............................................................................................................................. 131 Topographic outline (Sneža TECCO HVALA) .............................................................................................................. 131 History of reserch (Sneža TECCO HVALA) .................................................................................................................. 133 Settlement at Molnik (Sneža TECCO HVALA) ............................................................................................................. 134 Cemeteries (Sneža TECCO HVALA) .............................................................................................................................. 135 The cemetery at Roje near Orle ................................................................................................................................... 135 The graves at Kotarjev peskokop ................................................................................................................................. 135 The cemetery at Grmada .............................................................................................................................................. 135 The cemetery at Selska gmajna .................................................................................................................................... 137 The cemetery at Pleška hosta ....................................................................................................................................... 137 Characteristics of the cemeteries and their burials (Sneža TECCO HVALA) ........................................................... 138 Graves from the Early Hallstatt period at Molnik (Brina ŠKVOR JERNEJČIČ) ...................................................... 140 Graves from the Late Hallstatt period at Molnik (Sneža TECCO HVALA) .............................................................. 153 Stray finds in the tumuli and their interpretation (Sneža TECCO HVALA, Brina ŠKVOR JERNEJČIČ) ............ 161 Cultural and social identities (Sneža TECCO HVALA, Brina ŠKVOR JERNEJČIČ) .............................................. 166 Bibliography ........................................................................................................................................................................ 171 Natural-scientific analyses ................................................................................................................................................. 179 Anthropological analysis (Tatjana TOMAZO-RAVNIK) ....................................................................................... 186 Burnt horse remains in Grave 6, Tumulus 17, from Grmada at Molnik (Borut TOŠKAN) ............................... 198 Botanical macroremains from the cemeteries at Molnik (Tjaša TOLAR) ............................................................ 209 Textile and fur remains in Grave 6, Tumulus 1, from Pleška hosta at Molnik (Karina GRÖMER, Tjaša TOLAR, Klara KOSTAJNŠEK) .................................................................................................................... 211 Elemental microanalysis of select artefacts from Molnik (Adrijan KOŠIR) ......................................................... 221 Results of the radiocarbon analyses of select samples from Molnik (Poznań Radiocarbon Laboratory) ......... 225 Plates 1–44 ........................................................................................................................................................................... 227 List of contributors ............................................................................................................................................................. 272 UVOD Sneža TECCO HVALA Arheologu Ivanu Pušu, kustosu v Mestnem muzeju Ljubljana in glavnemu raziskovalcu Molnika, je smrt leta 2000 preprečila, da bi pripravil celovito predstavitev svojih odkritij.1 O tem prazgodovinskem najdišču je poleg terenske dokumentacije in delnih objav zapustil še kulturni vodnik2 ter obsežnejši tipkopis, v katerem je popisal naravno okolje, potek izkopavanj, svoje poglede in razmišljanja o življenju in grobnih običajih nekdanjih prebivalcev pa tudi svoja dognanja o nastanku gomil, opravah pokojnikov, o izdelavi in nošnji ter starosti ohranjenih predmetov. V pripravi je bil katalog najdb skupaj z risbami predmetov, ki so jih izdelale Dragica Knific Lunder, Tanja Krasovsky in Ida Murgelj. Konser­viranje keramičnih posod so opravili Ivan Puš skupaj s Francem Zalarjem, Martinom Horvatom in Alenko Drol. Slednja je poleg Zorana Miliča, restavratorja iz Narodnega muzeja Slovenije, konservirala tudi kovinske predmete. Celovite objave najdišča smo se nato lotili v so­delovanju med Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML) in Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU. Delo sta koordinirali muzejska kustosinja za prazgodovino Irena Šinkovec in Sneža Tecco Hvala (Inštitut za arhe­ologijo). V okviru priprave publikacije je bila izvedena revizija primarne terenske dokumentacije, najdb in risb, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana. Muzejski sodelavci Irena Šinkovec, Matija Skrt in Nataša Magajne so uredili arhivske dokumente in najdbe ter pripravili vzorce za naravoslovne analize. Nekaj dokumentov in predmetov z Molnika hrani tudi Narodni muzej Slovenije (NMS), kjer so jih za objavo prijazno dali na voljo Peter Turk (kustos za prazgodovino), Barbara Jerin in Polona Bitenc (obe strokovni sodelavki NMS). Nekaj naključnih najdb in podatke o njihovih izvornih lokacijah je prispeval še Mauro Hrvatin, ra­ziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Na podlagi njegovih informacij sta Lucija Grahek in Primož Pavlin izkopala in dokumentirala dva 1 Slabe 2001, 394 ss. 2 Puš 1978–1979; id. 1982a; id. 1984; id. 1985; id. 1986; id. 1987; id. 1990a; id. 1991; id. 1992; id. 1993. grobova; risbe najdenih predmetov iz te akcije je izdelala Tamara Korošec (vsi trije z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU), antropološko analizo kostnih ostankov pa je opravila samostojna raziskovalka Mateja Kovač. Na osnovi avtopsije vsega razpoložljivega gradiva je glavna avtorica te knjige pripravila topografski oris, opise terenskih raziskav in predmetov ter prispevala razpravo o mladohalštatskih grobovih in najdbah. Razp­ravo o starejših pokopih in najdbah je napisala Brina Škvor Jernejčič, ko je bila štipendistka DRS POINT 2015, zaposlena na Svobodni univerzi v Berlinu. Pri pripravi objave sta sodelovala še inštitutska sodelavca Dragotin Valoh, ki je skeniral in računalniško obdelal slikovno gradivo, in Mateja Belak, ki je pripravila knjigo za tisk. Vključenih je tudi nekaj naravoslovnih analiz. Ohranjeno vsebino posod in vzorce zemlje je presejal, pregledal in selekcioniral inštitutski sodelavec Janez Dirjec. Ostanke človeških kosti je analizirala Tatjana Tomazo-Ravnik, antropologinja v pokoju, ki je že prej, ko je bila zaposlena na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, obdelala osteološke najdbe z izkopavanj leta 1981.3 Živalske kosti je opredelil Borut Toškan (Arhe­ozoološki laboratorij pri Inštitutu za arheologijo). Bota­nične ostanke je obdelala Tjaša Tolar (Arheobotanični laboratorij pri istem inštitutu), ki je podrobneje preučila tudi skromne ostanke tkanine skupaj s Karino Grömer, specialistko za prazgodovinski tekstil v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, in Klaro Kostajnšek (Naravoslov­notehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za tekstilno in oblačilno inženirstvo). Mikroanalizo izbra­nih predmetov je izvedel Adrijan Košir, raziskovalec na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU, 14C analize pa je opravil laboratorij v Poznanju. Nekateri avtorji naravoslovnih analiz so prispevali tako sloven­sko kot angleško besedilo, tega je jezikovno pregledala Adrienne C. Frie. Preostale povzetke je v angleščino prevedla Andreja Maver. Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega programa P6-0064 Arheološke raziskave, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 3 Tomazo-Ravnik 1984. POJASNILO KRATIC IN OZNAK Kratice ustanov, omenjenih v besedilu: AO NMS – Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana Iza ZRC SAZU – Inštitut za arheologijo Znanstvenoraz­iskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti LRZVS – Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo MMLj – Mestni muzej Ljubljana NHMW – Naravoslovni muzej na Dunaju (Naturhisto­ risches Museum in Wien) ZSV SRS – Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Legenda oznak, uporabljenih na načrtih: humus humus peščena zemlja sandy soil rjav grušč z ilovico brown gravel with loam svetlorjav grušč z ilovico light brownish gravel with loam grušč s kamni gravel with stones pesek, grušč sand, gravel živa skala bedrock V objavi smo uporabili nekaj črno belih fotografij, ki so bile posnete med izkopavanji; hranijo se na foto­grafskem papirju v arhivu MMLj na kartotečnih listih, opremljenimi z inventarnimi številkami in opisnimi podatki, ter v digitalni obliki. Kratice v katalogu najdb: d. – dolžina deb. – debelina frag. – fragment(iran) gl. – globina inv. št. – inventarna številka kv. – kvadrant pr. – premer rekon. – rekonstruiran š. – širina v. – višina vel. – velikost * - predmeti, ki zaradi fragmentiranosti niso prikazani na tablah domneven obseg gomile presumed tumulus perimeter kost bone žgane kosti burnt bones žganina, oglje charcoal preperel les rotten wood grobna jama grave pit grobni pridatki grave goods kamen stone Originalni terenski načrti so bili risani na milime­trski papir različnih barv, velikosti A3 in v merilu 1 : 20, izjemoma tudi v merilu 1 : 10 ali 1 : 50. Avtor večine terenskih risb je Damjan Vahen, nekdanji sodelavec MMLj, načrte z izkopavanj leta 1996 je narisala Irena Šinkovec. V arhivu MMLj se terenske risbe hranijo v originalni in digitalizirani obliki. TOPOGRAFSKI ORIS Sneža TECCO HVALA Sl. 1: Molnik s širšo okolico. M. = 1:100 000 (vir: DOF 25 © GURS 2014). Fig. 1: Molnik and its surroundings. Scale = 1:100 000 (source: DOF 25 © GURS 2014). GEOGRAFSKA LEGA IN NARAVNE DANOSTI Molnik leži v osrednji Sloveniji in je najvišji vrh v Savo – osrednjo vodno žilo, ki povezuje alpski svet s (582,5 m n. v.) jugozahodnih obronkov Posavskega Panonsko nižino. hribovja, ki na vzhodu oklepa Ljubljansko kotlino z Pobočja Molnika so zelo razgibana, ozke in strme okoli 300 m nižjim dnom (sl. 1). Severno od njega se grebene ločujejo globoke grape, ki jih je izdrla voda. razprostira Savska ravan vse do izliva reke Ljubljanice Na severozahodu se pobočje polagoma spušča do hriba Sl. 2: Pogled na Molnik in peskokop na Rojah z jugozahoda. Fig. 2: View of Molnik and the sand quarry at Roje from the southwest. Golovec, na vzhodu pada v eno od tektonskih prelom­nic in na zahodu v ravninski svet Ljubljanskega barja, jugovzhodna slemena pa ga povezujejo z Magdalensko goro, ki se dviga nad Grosupeljsko kotlino. Kamninska osnova Molnika je pestra. Sam vrh in deloma zahodno ter jugovzhodno hribino sestavljajo permokarbonske geološke plasti z menjavanjem skri­lavih glinovcev, rdečih, sivih in kremenovih peščenjakov ter konglomeratov; v sestavi severnih in jugozahodnih pobočij pa prevladujejo triasni dolomit, tu in tam sta prisotna še apnenec in lapor. Te kamnine različno preperevajo in skupaj z drugimi naravnimi dejavniki povzročajo naravne anomalije v oblikovanosti površja.4 Na mestih, kjer se pojavljajo peščene dolomitne plasti, so na njegovih pobočjih nastali številni peskokopi za potrebe v gradbeništvu. V starejših geoloških plasteh Posavskega hribovja, ki mu Molnik pripada, se pojavljajo številna orudenja, vendar po obsegu niso velika.5 Ob njegovem jugozahodnem vznožju leži pri Plešah opuš­čeno svinčevo-cinkovo rudišče, kjer nastopata galenit in sfalerit v permokarbonskem kremenovem peščenjaku, narinjenem na zgornjetriasni dolomit.6 Tla, ki so se razvila na glinovcih, peščenjakih in konglomeratih, so rjava in kisla, medtem ko dolomitna in apnenčasta pobočja prekrivajo različni tipi plitvih rendzin; kjer pa je površje bolj uravnano, so nastala globlja rjava pokarbonatna tla. Na Molniku je ravnih površin s kakovostno obdelovalno zemljo malo. Najde­mo jo na severozahodnem hrbtu in na jugozahodnem pobočju z blagimi nakloni ter v nižinskih predelih ob njegovem vznožju. Danes se na prisojnih legah okoli vasi Orle in Sela pri Lavrici širijo njive in travniki, ki so ponekod zasajeni s sadnim drevjem. Sam vrh s pobočji je poraščen z mešanim gozdom v sestoju bora, smreke, bukve, hrasta, gabra in kostanja, medtem ko v podrasti prevladujeta resje in borovničevje.7 Hrib bi bil razgleden, če ne bi gozd zastiral pogleda na sever na Savsko ravan in vrhove alpskega visokogorja (sl. 2), na izpostavljene lege v Posavskem hribovju na vzhodu, proti jugu na Magdalensko goro, proti zahodu pa na dinarsko pogorje Krima ter na mokrotni svet Ljubljanskega barja, za katerega so bile v preteklosti značilne poplave in megla ob toplotnem obratu.8 Podnebne razmere na Molniku so celinskega značaja z dovolj padavinami čez vse leto. Zaradi nepre­pustnih kamnin je dobro preskrbljen z vodnimi viri. Pod vrhom izvirajo številni potočki in hudourniki ter se ob njegovem vznožju zbirajo v večje potoke, ki odtekajo v Ljubljanico (sl. 3). V preteklosti je Ljubljanica poleg Save pomenila pomembno komunikacijo za rečni transport.9 Ob zahodnem vznožju poteka tudi najkrajši in najlažji naravni prehod skozi dolenjsko pokrajino, ko­der vodi glavna prometnica med severnimi in južnimi deželami. V odnosu do teh komunikacij ima Molnik strateško lego. Hrib prepredajo številne gozdne poti; kilometer pod vrhom preči cestna povezava med naseljema Rud­nik (tj. današnji južni predel Ljubljane) na zahodu in Podmolnik na vzhodu (sl. 3). Od nje se pri Orlah odcepi rekreacijska pot, ki se vije po slemenih Golovca proti severozahodu v okljuk Ljubljanice, iz jugozahodne smeri se ji pridruži cesta iz Lavrice oz. Sel, ki pomeni najlažji in najkrajši vzpon na vrh. Po jugovzhodnih grebenih se vijejo kolovozi proti Podlipoglavu, Magdalenski gori in Plešam. Te poti so verjetno utirali že prazgodovinski prebivalci Molnika v navezovanju stikov z bližnjimi sočasnimi naselji. 4 Ramovš 1961; Buser 1965, 34 ss; Osnovna geološka kar­ ta Slovenije 1 : 100 000, Geološki zavod Slovenije, 2003.7 Perko, Orožen Adamič (ur.) 2001, 184. 5 Drovenik, Pleničar, Drovenik 1980. 8 Perko, Orožen Adamič (ur.) 2001, 96 ss, 178 ss, 380 ss. 6 Mlakar 2003, 185 ss. 9 Šašel Kos 1990; Šašel Kos 2009; Dular 2009. Sl. 3: Geografska lega Molnika in domnevno sočasnih najdišč iz železne dobe. M. = 1:150 000. Fig. 3: Geographic location of Molnik and presumed contemporary archaeological sites from the Iron Age. Scale = 1:150 000. (Kartografski viri / map sources: DMR 2004 © GURS; hidrografija / hydrography: © ARSO) Najdišča / Sites: 1 Veliki Tabor – Črnuče; 2 Oljka gora – Nadgorica; 3 Podgorica pri Črnučah; 4 Ajdovščina – Zaboršt pri Dolu; 5 Gradišče – Podgora pri Dolskem; 6 Gradišče – Zagorica pri Dolskem; 7 Ljubljana; 8 Mareček – Podmolnik; 9 Lampičev pesko­kop – Podmolnik; 10 Gradišca – Zagradišče; 11 Žitnice – Javor; 12 Hribarjeva košenica – Ravno brdo; 13 Skubičev vrt – Pance; 14 Magdalenska gora – Zgornja Slivnica. POSELITVENA SLIKA V ŽELEZNI DOBI V železni dobi je bilo obrobje Savske ravni dokaj poseljeno. Na strateških višinskih točkah ob vstopu Save v sinklinalo nagubanega Posavskega hribovja se vrsti več naselij. Na severozahodu se vzpenja Veliki Tabor nad Črnučami (sl. 3: 1), kjer je bilo s sondiranjem ugotovljeno utrjeno naselje iz starejše železne dobe.10 Sledi utrjevanja so vidne tudi na Oljki gori pri Nadgo­rici (sl. 3: 2).11 Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji v Podgorici pri Črnučah (sl. 3: 3) so bili odkriti plani žgani grobovi iz mlajšega halštatskega obdobja in ostanki poselitve iz zgodnjega srednjega veka.12 10 Puš 1982b, 200 s, sl. 9. 11 Stare, V. 1975a, 177. 12 Novšak 2002, 89 ss; id. 2003, 216 ss. V mlajši bronasti in mlajši železni dobi je bila poseljena vzpetina Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu (sl. 3: 4).13 Še dlje proti vzhodu so opazna umetna naselbinska preoblikovanja na Gradišču nad Zagorico (sl. 3: 6) in Gradišču nad Podgoro pri Dolskem (sl. 3: 5), ob jugozahodnem vznožju slednjega je bil po pripovedovanju domačinov najden tudi žgan grob.14 V Posavskem hribovju vzhodno od Molnika in južno od Save je na Gradišci pri Zagradišču (sl. 3: 10) v konfiguraciji terena zaznaven sklenjen obod manjšega 13 Gabrovec 1975a, 177; Pavlin, Dular 2007, 66–73, sl. 2–5, t. 1–6; Dular, Tecco Hvala 2007, 255, kat. št. 1, sl. 145. 14 Dular, Tecco Hvala 2007, 255 s, kat. št. 2, 3, sl. 146, 147; D. Vuga, G. Šmid, M. Masnec, Topografski zapisnik 28.10.1981 (Arhiv Iza ZRC SAZU). Sl. 4: Lokacije arheoloških najdišč na Molniku. M. = 1:15 000. 3D-pogled je izdelala Edisa Lozić. Perspektivična projekcija; dvainpolkratno pretiravanje višine; vidno polje pogleda 45°; smer S–SZ 20°; nagib 30°; vir svetlobe horizontalno 135°, vertikalno 45°; procesiranje lidarskih podatkov kot pri sl. 5. Fig. 4: Locations of archaeological sites at Molnik. Scale = 1:15 000. 3D view elaborated by Edisa Lozić: 2.5 times height exaggeration, perspective projection, field of view 45°, rotation north-nort­hwest 20°, tilt 30°, light position horizontal 135°, vertical 45°; data processing same as for Fig. 5. (Vir / Source: web service eVode at http://evode.arso.gov.si/indexd022.html?q=node/12, GKOT D48 files GK468_95, GK468_96, GK468_97, GK469_95, GK469_96, GK469_97, GK470_95, GK470_96, GK470_97, GK471_95, GK471_96 in GK471_97). naselja;15 znana so tudi plana grobišča s skeletnimi grobovi iz mlajšega halštatskega obdobja, in sicer naŽitnicah pri Javorju (sl. 3: 11), Hribarjevi košenici pri Ravnem brdu (sl. 3: 12) ter Skubičevem vrtu na Pancah (sl. 3: 13).16 V Ljubljani (sl. 3: 7) je bilo staro poselitveno jedro t. i. ljubljanske skupine iz časa kulture žarnih gro­bišč, z nižinskim naseljem na desnem bregu Ljubljanice in planim grobiščem na levem bregu. Odkriti so bili tudi žgani plani in gomilni pokopi ter naselbinske plasti iz starejše železne dobe pa tudi sledi poselitve v mlajši železni dobi, pozneje je na območju Ljubljane nastala rimska kolonija Emona.17 15 Stare, V. 1975b, 195; Dular, Tecco Hvala 2007, 263, kat. št. 30, sl. 158. 16 Guštin, Knific 1973, 831 ss; Dular 2003, 154 s, sl. 93, t. 2: 1-7; Dular, Tecco Hvala 2007, 263 s, kat. št. 34, 35, 43. Primerjaj še Draksler 2007, 149 ss, sl. 45.. 17 Stare, F. 1954a; Puš 1971; Puš 1973; Gabrovec 1973; Ša­šel 1975b; Puš 1982c; Vičič 1990; Horvat, M. 1991; Vojaković 2013; Gaspari 2014; Škvor Jernejčič 2014a; Božič 2015a, 57s. Ob severovzhodnem vznožju Molnika izstopa hrib Mareček (sl. 3: 8, sl. 4), ki je bil obljuden v bronasti in sta­rejši železni dobi; v poznoantičnem obdobju je služil kot refugij, v srednjem veku je na njem stal grad.18 V njegovi neposredni bližini so v Lampičevem peskokopu (sl. 3: 9, sl. 4) po pripovedovanju lastnika pri kopanju peska naleteli na skeletne grobove z menda dobro ohranjenimi okostji, ki so jim bile pridane večinoma le lončene posode. To gro­bišče je bilo s širjenjem peskokopa v celoti uničeno, najdbe pa zavržene z izjemo bronaste narebrene zapestnice.19 18 Puš 1978–1979, 227; Puš 1990b, 365 ss; Dular, Tecco Hvala 2007, 236, kat. št. 29; Žorž 2016. 19 Kustos Narodnega muzeja v Ljubljani Vinko Šribar je po ogledu terena poročal o najmanj 5 uničenih grobovih (4 ske­letnih in 1 žganem) ter o 13 gomilah (Šribar 1967, 83), med­tem ko je Ivan Puš te grobove v svoji objavi označil kot plane (Puš 1990b, 370, sl. 6), v neobjavljenem tipkopisu, ki ga hrani arhiv MMLj, pa omenja, da so v bližini pozneje sondirali nekaj domnevnih gomil in ugotovili, da gre za naravne tvorbe. Sl. 5: Naselje na Molniku in grobišča iz starejše železne dobe v okolici. M. = 1:10 000. DMR 0,5 m je izdelala Edisa Lozić. S programom LAStools, modul lasground, je določila točke tal z naslednjimi parametri: zračni lidar, tip terena – gozd ali hribi, z zelo natančno granulacijo, brez točk klasificiranih kot stavbe in kot šumi. Iz filtriranega in klasificiranega oblaka točk tal je interpolirala DMR s celico velikosti 0,5 x 0,5 m. Pri tem je uporabila običajni algoritem Kri­ging z naslednjimi parametri: 4 sektorji iskanja, najmanj 3 in največ 8 točk iz vsakega sektorja ter najmanj 8 ter največ 64 točk iz vseh sektorjev, brez podatka v primeru, ko so prazni trije sektorji, pa polmer iskanja 20 m. Interpolirani DMR je vizualizirala s programom RVT. Izdelala je naslednje vizualizacije: analitično senčenje reliefa (azimut 315°, višina 35°), delež vidnega neba (32 smeri, polmer iskanja 10 m, šibko odstranjevanje šuma), odprtost reliefa (32 smeri, polmer iskanja 10 m, šibko odstranjevanje šuma) in deviacija od srednje vrednosti višine s programom WhiteboxGIS (nastavitev: radij 7 celic). Fig. 5: Early Iron Age settlement and cemeteries at Molnik and its surroundings. Scale = 1:10 000. DEM 0.5 m elaborated by Edisa Lozić. Point cloud has been filtered with lasground software (settings: terrain type – forest or hills, granularity - ultra fine; ignore points with classification 7). DEM interpolated with ordinary kriging (settings: No. of sectors to search – 4, maximum No. of data from all sectors 64, maximum No. of data from each sector 16, maximum No. of data in all sectors – 8, blank node if more than 3 sectors are empty, radius 20 m). Complex multiple visualization merging RVT software derived visualisations sky-view factor and openness (settings for both: No. of search directions 32 radius 10 pixels, low level of noise removal) and WhiteboxGIS software derived deviation from mean elevation (settings: radius 7 cells). Sl. 6: Gomile na Grmadi ob poti na Molnik. Fig. 6: Tumuli at Grmada along a pathway leading to Molnik. Na samem vrhu Molnika so vidne naselbinske terase in nasipi (sl. 4), po okoliških grebenih pa gomile in gomilam podobne tvorbe (sl. 6). Na severozahodnem grebenu na Rojah pri Orlah je peskokop večidel uničil plano grobišče (sl. 5), grobovi so prišli na plano tudi z deli v Kotarjevem peskokopu na severnem grebenu. Na zahodnem pobočju se razprostirata gomilni grobišči na ledinah Grmada in Selska gmajna. Gomile se vrstijo tudi po jugovzhodnih slemenih v Pleški in Pavšarjevi hosti (sl. 4),20 ob poti, ki vodi na Magdalensko goro (sl. 3: 14), kjer je bilo v starejši železni dobi eno najpomembnejših središč dolenjske železnodobne skupnosti z več gomil­nimi nekropolami.21 20 Puš 1984, 134 ss; Dular, Tecco Hvala 2007, 160 s, kat. št. 22–27, sl. 90, 154–157 . 21 Gabrovec 1975b, 200 s; Hencken 1978; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004; Tecco Hvala 2012. POTEK RAZISKOVANJ Sneža TECCO HVALA Prazgodovinsko naselje in gomile na Molniku prvi omenja Jernej Pečnik,22 prve zabeležke o grobovih pa najdemo v dnevniku akcesij v arhivu Arheološkega od­delka Narodnega muzeja Slovenije (AO NMS).23 Zaradi ugodne naravne sestave hriba za pridobivanje peska so na pobočjih nastali številni kopi, ob teh delih so prišli na plano grobovi, o katerih je segel glas do pristojnih služb za zaščito in ohranjanje kulturne dediščine. Po tistem, ko je domačin Ivan Okoren z Orel leta 1963 prinesel v Narodni muzej v Ljubljano (NMS) nekaj najdb z Roj, sta muzejska arheologa Vida Stare in Vin­ko Šribar opravila terenski ogled in manjša sondiranja (sl. 7).24 Leta 1978 je Miha Frkal z Orel pri kopanju peska menda nedaleč stran od sonde, ki jo je naredila ekipa Na­rodnega muzeja, vnovič naletel na žgan grob in o odkritju obvestil takratni republiški zavod za spomeniško varstvo (ZSV SRS). Zavodski arheolog Davorin Vuga si je nato skupaj z dvema študentoma arheologije teren ogledal in dokumentiral ostanke groba (t. 1). Domneval je, da je grob pripadal gomili, ki je bila do polovice uničena; ohranjeni del gomile naj bi meril 8–9 m v dolžino in 6 m v širino, visoka pa naj bi bila 1,5–2 m. V poročilu in objavi omenja v bližnjem gozdu še dve gomili – eno kopasto s premerom 10 m in visoko 2 m ter močno poškodovano z vkopi, druga naj bi bila ovalne oblike (12 m dolga in 9 m široka) z vkopom na zahodni strani.25 Ker se je izkoriščanje peska na različnih koncih Molnika nadaljevalo in so pri tem razkrivali in uničevali grobove, je bila sprejeta odločitev arheološke stroke, da je treba to območje zaradi ogroženosti sistematično raziskati. V letih 1980 in 1981 so bila v sodelovanju 22 Pečnik 1894, 8; pismo Pečnika Szombathyju z dne 24.11.1894 (hrani arhiv NHMW; kopija pisma v arhivu Iza ZRC SAZU). 23 AO NMS, AK 1936, zap. št. 45; Šašel 1975a, 195. 24 V. Stare, Orle, terenski dnevnik 18.10.1963 (hrani arhiv AO NMS); V. Stare, Sondiranje na Orlah pri Ljubljani 1963 (poročilo hrani arhiv AO NMS); Stare, V. 1962–1964, 173, t. 3: 12-14. D. Vuga, Poročilo o najdbi žarnega groba na Orlah 1978, 15.1.1979, dopolnjeno dne 30.3.1979 (hrani arhiv MMLj); Vuga, Josipović 1978–1979, 215 s, sl. 28; Vuga 1980, 200, op. 4, sl. 2: 1-4. 25 Mestnega muzeja Ljubljana (MMLj) in Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo (LRZSV) izvedena sondiranja na severozahodnem pobočju Mol­nika, izkopali so tudi dve sondi vzhodno od najvišjega vrha.26 V naslednjih letih so raziskave usmerili bližje na­selbini, ki se razprostira na najvišje ležečem predelu. Na ledini Grmada so julija 1982 prekopali gomilo, ki so jo sondirali že leta 1981. Leta 1985 so s petimi sondami pre­iskali območje med Rojami in Grmado in izkopali eno gomilo v celoti, eno pa načeli ter jo dokončno raziskali julija 1986. V oktobru 1986 so naredili še tri manjše son­de južno od nižjega vrha s koto 574 m n. v.27 Septembra 1987 so na zahodnem pobočju Molnika sondirali pet kopastih tvorb in v letih 1989/90 raziskali še dve gomili na tem območju. Na severnem pobočju Molnika so leta 1993 na podlagi obvestila o prazgodovinskih najdbah v Kotarjevem peskokopu pregledali prizadeto območje in tam dokumentirali štiri grobove,28 julija 1996 pa so raziskali eno gomilo v Pleški hosti ob poti, ki poteka po jugovzhodnem grebenu v smeri proti Magdalenski gori. V okviru inštitutskih topografskih akcij (Iza ZRC SAZU) so bili v letu 1997 opravljeni sistematičen teren­ski pregled in izmere najdišča ter izdelani načrti naselja in okoliških gomilnih grobišč.29 Po žledolomu, ki je februarja 2014 prizadel gozd na Molniku, so na širšem območju naselja z grobišči ob podrtih drevesih mestoma prišli na površje odlomki lončenine in drobci kosti. Na obhodih jih je nekaj pobral in geodetsko dokumentiral sodelavec Geografskega inštituta ZRC SAZU Mauro Hrvatin ter s tem seznanil 26 Terensko dokumentacijo hrani arhiv MMLj: I. Puš, Molnik 1981 (tipkopisno poročilo); I. Puš, Molnik 1982 (tip­kopisno poročilo); I. Puš, M. Slabe, Orle 1980, zaščitno izko­pavanje od 4.8. do 10.8. (terenski zapis v rokopisu); I. Puš, Orle 1981 (terenski zapis v rokopisu); Slabe 1980–1981, 152 s, sl. 20–22; Puš 1982a, 205 ss, sl. 16, 17. 27 I. Sivec, Molnik – vrh, okt. 1986 (rokopisni terenski zapis v arhivu MMLj); Puš 1982a, 205 ss, sl. 18–20; Puš 1985, 248; Puš 1986, 243 s. 28 Puš 1993, 130 s, kat. št. 216. 29 Dular, Tecco Hvala 2007, 160 s, 258 ss, kat. št. 22–27, sl. 90, 154–157. Najdišče / Site Leto raziskav /Year of research Vrsta raziskav / Type of research Izvajalec / Conducted by Odkritja / Finds Objavljene notice /Published notes Roje grobišče / cemetery 1963 dokumentiranje ostankov documenting remains NMS 2 grobova / graves Stare 1962–1964 ” 1978 dokumentiranje ostankov documenting remains ZSV SRS 1 grob / grave Vuga, Josipović 1978/79 Slabe 1978/79 Vuga 1980 Puš 1984 ” 1980 sondiranje trial trenches LRZSV; MMLj 4 grobovi / graves Slabe 1980–1981 ” 1981 sondiranje trial trenches LRZSV; MMLj 6 grobov / graves Puš 1982a Puš 1984 Molnik naselje / settlement 1981 sondiranje trial trenches MMLj posamične najdbe individual finds Puš 1982a Puš 1984 ” 1986 sondiranje trial trenches MMLj ostanki zidu wall remains Grmada gomile / tumuli 1981 1982 izkopavanje excavation MMLj; LRZSV Gom. 1 (= tu 13) Tum. 1 (= here 13) 14 grobov / graves Puš 1982a ” 1985 izkopavanje excavation MMLj; LRZSV Gom. 2 (= tu 20) nasutje brez grobov Tum. 2 (= here 20) mound without graves Puš 1985 ” 1985 1986 izkopavanje excavation MMLj; LRZSV Gom. 3 (= tu 17) Tum. 3 (= here 17) 10 grobov / graves Puš 1985 Puš 1986 Puš 1992 ” 1985 1987 sondiranje trial trenches MMLj; LRZSV Puš 1987 ” 1989 1990 izkopavanje excavation MMLj; LRZSV Gom. 4 (= tu 15) nasutje brez grobov Tum. 4 (= here 15) mound without graves Puš 1990a ” 1990 izkopavanje excavation MMLj; LRZSV Gom. 5 (= tu 16) Tum. 5 (= here 16) 2 grobova / graves Puš 1990a Kotarjev peskokop grobišče / cemetery 1993 dokumentiranje ostankov documenting remains MMLj; LRZSV 4 grobovi / graves Puš 1993 Pleška hosta gomile / tumuli 1996 izkopavanje excavation MMLj Gom. 7 (= tu 1) Tum. 7 (= here 1) 14 grobov / graves Selska gmajna grobišče / cemetery 2014 dokumentiranje ostankov documenting remains Iza ZRC SAZU 2 grobova / graves Grahek 2016b Sl. 7: Pregled arheoloških raziskav na Molniku in v njegovi neposredni okolici. Fig. 7: Overview of archaeological research at Molnik and its surroundings. arheologe pri isti ustanovi. V novembru sta Lucija Gra-leta 1997 evidentirane štiri gomile v sklopu grobišča na hek in Primož Pavlin opravila manjši arheološki poseg Grmadi, sta dokumentirala dva plana grobova.30 na jugozahodnem grebenu z ledinskim imenom Selska gmajna. Na območju, kjer so bile pri topografski akciji 30 Grahek 2016b. 18 NASELJE NA MOLNIKU Sneža TECCO HVALA Najvišji predel Molnika je razčlenjen v dva vrhova, ki ju ločuje ozko razpotegnjeno sedlo (sl. 5, 8). Seve­rovzhodni vrh (582,5 m n. v.) je poravnan v majhen plato, obdaja ga sklenjen obod, ki je na dveh mestih prekinjen z vhodoma. Na vzhodnem delu se nanj nave­zuje drug nasip, ki poteka polkrožno po jugovzhodnem pobočju in se na zahodni strani izteče brez stika z zgor­njim nasipom. V obodu je na jugovzhodni strani viden vhod z zamikom, v notranjosti so opazne izravnave terena v obliki teras. Jugozahodni malce nižji vrh (574 m n. v.) je prav tako obdan z nesklenjenim nasipom, ki je na zahodni strani prekinjen z dvema zamaknjenima vhodoma. Skozi jugozahodni vhod je speljana današnja pot na vrh, ki je preoblikovan v manjšo ploščad. Teren je v notranjosti terasiran, tri manjše terase so vidne tudi na severoza­hodnem delu zunaj glavnega oboda. Oba vrhova nista povezana z nasipi, morda jih na predelu ozkega sedla (566,8 m n. v.) ni bilo ali pa so spolzeli po strmini. Oblika naselja je prilagojena konfi­guraciji terena, njegova površina pa meri okoli 5 ha.31 Na terasah pod severovzhodnim vrhom Molnika je ekipa Mestnega muzeja naredila dve sondi in nato še tri pod jugozahodnim vrhom. Sondiranje na vzhodnem delu naselja je bilo izvedeno septembra 1981 pod vodstvom Ivana Puša. Eno sondo (2 x 1 m) so izkopali v smeri S–J blizu najvišje točke (sl. 8: S1), kjer so tik pod rušo našli železno obročasto fibulo (sl. 9C). Nekoliko nižje po po­bočju so naredili malce večji izkop (2,8 x 1 m) v smeri Z–V (sl. 8: S2),32 drugih podatkov ni na voljo. V bližini severovzhodnega vrha je geograf Mauro Hrvatin po žledu leta 2014 našel pod podrtim drevesom odlomek ostenja prostoročno izdelane lončene posode (sl. 8: T2).33 J. Dular, Topografski zapisnik, 29.5.1997 (Arhiv Iza ZRC SAZU); Dular, Tecco Hvala 2007, 160 s, kat. št. 25, sl. 90, 155. 32 Puš 1982a, 205; id. 1984, 134. 33 L. Grahek, Poročilo o arheološkem dokumentiranju in izkopavanju po žledu na Molniku EŠD 14913: Podmolnik – Gradišče z grobišči Molnik, 21. in 25.11.2014 (arhiv Iza ZRC SAZU). Tri sonde so izkopali leta 1986 pod vodstvom mu­zejske arheologinje Irene Sivec na zahodnem delu na­selja. Iz te akcije obstajajo njeni terenski zapisi in načrti posameznih sond, topografski načrt z njihovo natančno lego pa ni ohranjen.34 S sondama 1 in 2 so takrat razi­skali 17 x 2 m veliko območje južno od kote 574 m n. v. Izkop je zajel del platoja na samem vrhu in teraso pod njim; segel je do žive skale, ki se je na severnem koncu pojavila 0,50 m globoko, na južnem pa tik pod površjem (sl. 9A). Živo skalo je neenakomerno prekrivala od 0,10 do 0,30 m debela plast drobirja in preperine, sledila ji je rjavkasta lapornata plast s kamnitim drobirjem, ki jo je na severnem delu deloma prekrivalo, na južnem koncu pa prekinjalo nasutje. Gruščnato nasutje lečaste oblike v prerezu se je raztezalo v širini 9,2 m in se je tik pod vrhom zaključilo ob recentnem vkopu, ki je segal od ruše do geološke osnove. Drobnih najdb ni bilo. Ob tem ne gre zanemariti podatka, da je na hribu v drugi svetovni vojni kratek čas taborila Molniška četa, kar je morebiti pustilo fizične sledi na samem terenu.35 S tretjo sondo v velikosti 4,20 x 1 m so presekali zahodni rob naselja v smeri S–J. Iz zahodnega profila (sl. 9B) je razvidno, da je bila na prvotno osnovo po­stavljena kamnita suhozidna konstrukcija iz večjih in manjših kamnov brez veziva. Zid je v širino meril 1,00 m in je bil ohranjen do višine 0,80 m. Zunanje lice zidu, ki so ga sestavljali različno veliki kamni v šestih legah, je bilo rahlo nagnjeno proti notranjosti. Podoben nagib je imelo tudi notranje lice, za njim pa se je raztezala kamni­ta groblja, ki je bila debelejša za zidom, od katerega jo je ločil tanek vrinek drobirja. Plast drobirja pred zunanjo fronto zidu je segala od prvotne osnove do vrha zidu in se je na pobočju izklinila, na vrhu pa je zid in plasti prekrival tanek gozdni humus.36 34 I. Sivec, Terenski zapisi v rokopisu, 1.–3.10.1986 (Ar­hiv MMLj). 35 Trideset let Molniške čete. Knjiga je posvečena prvi par­tizanski četi v Sloveniji. – Ljubljana 1971, 70; Obletnica usta­novitve Molniške čete. – Ljubljana 2011. 36 I. Sivec, Molnik – vrh, okt. 1986 (terenski zapis v roko­pisu hrani arhiv MMLj). S2/1981 S1/1981 582,5 T2 574 Sl. 8: Naselje na Molniku (po Dular, Tecco Hvala 2007, 261, sl. 155). M. = 1:2500. Fig. 8: Settlement at Molnik (after Dular, Tecco Hvala 2007, 261, Fig. 155). Scale = 1:2500. 20 0 100 m Sondiranja v naselju so dala zelo skromne rezultate. zahodnem delu pa v sondah odkrito umetno nasutje in O nekdanji uporabi tega prostora pričajo v ruši najdena zid. Oprijemljivih podatkov za datiranje nasutja in zidu poznorimska obročasta fibula (sl. 9C) in črepinje prosto-nimamo, zato lahko o prazgodovinski naselbini za zdaj ročno izdelane lončenine na vzhodnem delu naselja, na sklepamo predvsem na podlagi odkritih grobišč v okolici. A 2 4 6 8 101214 m -1 -2 B 0 2468 m -1 -2 Sonda 3/1986 humus / humus nasutje / mound drobir / gravel peščena zemlja / sandy soil zid / wall živa skala / bedrock Sl. 9: Naselje na Molniku. A – vzhodni profil sond 1 in 2/1986; B – zahodni profil sonde 3/1986 (M. = 1:100); C – železna obročasta fibula iz sonde 1/1981 (M. = 1:2). Fig. 9: Settlement at Molnik. A – east cross section of Trenches 1 and 2/1986; B – west cross section of Trench 3/1986 (Scale = 1:100); C – iron annular fibula from Trench 1/1981 (Scale = 1:2). GROBIŠČA Sneža TECCO HVALA GROBIŠČE ROJE NA ORLAH Na severozahodnem grebenu, ki se spušča z vrha Molnika proti Rudniku, so bili na ledini Roje (sl. 5) pri vasi Orle odkriti ostanki grobišča; tega so večinoma že uničili z deli v peskokopih (sl. 10). Prve najdbe od tam izvirajo iz leta 1963 in jih hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Takrat je domačin Franc Okoren prinesel v muzej fibulo in odlomka igle (sl. 12: 1,2), ki jih je bojda našel v peskokopu, ter 35 kg težko svinčeno nakovalo, na katerega je naletel pri oran­ju njive ob poti z Orel v Podmolnik (parc. št. 481, k.o. Rudnik; GKK: 468310–96650). Oktobra istega leta se je ekipa Narodnega muzeja odločila za pregled terena in je na območju njive, kjer je bilo odkrito nakovalo, izkopala štiri sonde, velike 4 do 5 x 1 m (sl. 11), ki niso dale arhe­ološko pozitivnih rezultatov, saj se je že okoli 15 cm pod površjem pojavila sterilna ilovnata plast. Poleg tega so v peskokopu dokumentirali ostanke dveh grobov (sl. 13), za katera so menili, da sta pripadala uničeni gomili.37 37 V. Stare, Orle, 18.10.1963 (terenski zapis v rokopi­su hrani arhiv AO NMS); V. Stare, Sondiranje na Orlah pri Ljubljani 1963 (poročilo hrani arhiv AO NMS); Stare, V. 1962–1964, 173, t. 3: 12-14.