-    146   -
Nekatere povesttce
od živinskih mazačev in mojstrov -skazov.
Po željah „Novic" naznaniti škodljivo ravnanje ko-njedercev in sploh živinskih mazačev, vam oznanim, da sim bil pred nekimi tedni poklican v Medno, nekiga zakovani^a konja ozdravljat. Lastnik je hotel konja berž v Ljubljano v podkovijsko in zdravniško šolo peljati, ali kovač mu brani, rekoč: ;,sam sim konja za-koval, tudi sam ga bom ozdravil." Gospodar mu verjame. Kovač prereže konju dilo (roženi podplat) do živiga, in mu hudi če vi ga olja na živi mesnati podplat vlije, z namenam, da bo gnojenje ustavil in tako rano posušil- Vsak pameten človek lahko zapopade, kaj je bil nasledek tega hudičeviga olja! Konj je bil od dne do dne bolj reven — in ko kopito preišem najdem celo dilo in roženo steno zgnejeni, žive dele ped njima vse sožgane in pokončane, in kopitno kost tako po hudičevim olju razdjano, da sta že dva kosa od-gnjila. Noga je proč, ker je kopito pokončano — in tako mora lep, 3 leta star konj za volj neumniga mazača h konjedercu priti. V tacih očitno škodljivih zadevah ima gospodar pravico terjati, da mu mazač škodo poverne. —
Tudi v Brezovci se najde tak mazac. Enimu gospodarju je tako dolgo obetal, po podkvi na dili otis-njeniga konja ozdraviti, dokler mu ni pol kopita so-gnjilo. Po tem so se mu še le oči odperle, da ne zna druziga, kakor bolne konje   pod zemljo   spravljati,
S.