Pottafas phSuit Y pjfovML
Leto IX., št. 9« („jutro« xvn., «t. 51 a)
ponedeljek 2. marca 193®
Cena 2 Din
w|/i<tviiu>ivo, Léj uuijcLLUi, öjoaiijeva ulica b. — relefoo dt, 8122, 8123, 8124, 3125, 8126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL — Tel. 3492 In 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t.ll.— Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru št- 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hISl dr. Baumgartner! a.
Ponedeljska izdaja
„življenje In svet44
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeta ulica 6. Teleft» it. 8122. 8123, 3124, »125 tn 3126 V8&v ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej to velja po poŠt prejemana Din po raznaSal dta dostavljena Din 5.- meaeCno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 244a
Celje: Stroasmayerjeva ui. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo.
PonedellsVn f-aat* .Jutra«
Japonska dobi nevtralno vlado
V želji, da prepreči nadaljnji razkol med vojsko in parlamentom namerava mikado imenovati popolnoma nevtralno vlado
Tokio, 1. marca. AA. Agencija Domej poroča o političnem položaju v japonski prestolnici in pravi, da je sedaj glavni problem, kdo bo novi predsednik ministrskega sveta in kdo bo mogel najti izhod iz sedanjega zapletenega položaja, nastalega z neuspelim vojaškim prevratom. Cesar bo po vsej priliki prosil kneza Sajonija, da mu predloži osebnost, ki bi se ji mogel poveriti mandat za sestavo nacionalne vlade v pravem pomenu besede.
V nekaterih krogih mislijo, da ni izključeno, da bi sestavil novo vlado dosedanji predsednik Okada. Toda v drugih krogih izjavljajo odločno, da je to popolnoma izključeno. Novo vlado bi morale sestaviti izključno nove osebe, na čelu bi ji pa morala stati osebnost izrednega značaja in čim uglednejša in vplivnejša v vsej državi. Kot kandidate za predsednike vlade navajajo barona Sirinuma, podpredsednika kronskega sveta, kneza Koneje, načelnika cesarske pisarne, Juaša, ministra cesarskega dvora, grofa Kijuro, bivšega predsednika vlade, generala Nagatija, glavnega guvernerja Koreje, in generala Najnu-ja, poslanika v Mandžuriji in vrhovnega poveljnika japonske kvantunške vojske.
Prav tako razpravljajo z velikim zani-
manjem o kandidatih za važno mesto pravosodnega ministra. V vrstah stranke Se-jukaj priporočajo koncentracijsko vlado, v kateri bi bile poleg vplivnih vojaških in pomorskih osebnosti, ki bi ji -agotovile soglasnost vojske in mornarice in poleg zastopnikov te doslej opozicijske stranke, tudi druge krepke nevtralne in ugledne osebnosti iz gospodarskih in finančnih krogov. Stranka Sejukaj misli, da mora nova vlada korenito izpremeniti dosedanjo smer v notranji in gospodarski politiki.
Tokio, 1. marca. AA. (Havas). Današnji »Kokumin Simbin« trdi, da je knez Sajonija danes sklical veliko konferenco in povabil nanjo najstarejše in najuglednejše japonske politike, poveljnika mesta Tokia in najvičje častnike njegovega štaba ter člane vrhovnega vojaškega sveta. Konferenca bi imela sklepati o najprimernejših osebnostih, ki bi jih bilo treba predlagati cesarju kot kandidate za predsednika vlade in pravosodnega ministra.
Tokio, 1. marca. AA. (Havasì. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je na najvišjem mestu že odločeno zastran osebnosti novega ministrskega predsednika. Znano ie samo toliko, da novi predsednik vlade ne bo aktiven general, ne aktiven admiral,
zmage nad Abesinci
Zahvalna shsžba božja v Rimu v navzočnosti kralja in
Mussolinija — Slavospevi italijanskega tiska
Alagi, kjer je svoječasno junalškso padel italijanski podpolkovnik Toselli, je videl beg abesinskega vojnega ministra in njegovih čet, ki so dosti bolj izurjene modieimtóiraine od čet v vojni leta 1895. Abesinska vojska, nadaljuje list, ki ®e nahaja na severnem bojišču, je obsojena zaradi nepremagljivih udarcev italijanske vojske na neizogibno katastrofo. Ista usoda bo doletela tudfc abesinsko jfužno fronto po prodiranju italijanskih čet okoli Negelija, Italija ima v svojih rokah vse karte te igre iin vai topovi, naboji dumdumi itd. ne morejo rešiti položaja, ki je zgodovinsko neizogibno obsojen v pol m. Na ev-rpskem poli t'ionom polju, nadaljuje list, razpolaga Italija z opredeljeno močjo. Pred kratkim je francoski poslanec Archambaud, poročevalec poslanskega odbora za proračun vojnega ministrstva, mož, ki je morda tolmač misli maršala Petama, zadal upravičeno vprašanje, kakšno avtoriteto bo imelo in s kakšno močjo bo razpolagalo ^Društvo narodov, če Italija zapusti Ženevo. Ženevska ustanova po besedah tega poslanca nima ni-kake avtoritete nad 'USA, tudi ne natd Brazilijo, ne nad Nemčijo, ne nad Japonsko. Doslej je bila Italija lojalen porok locarnske pogodbe in drugih dogovorov. Sank-aijonizem (je iizpodikopal to solidnost, supersankcijnizem se pa priipravlja, da jo popolnoma poruši.
Rim, 1. marca. AA. Agencija Stefani poroča: V navzočnosti kralja Viktorja Emanuela. predsednika vlade Mussolina ja in drugjih irgledmih osebnosti, velikega števila vojaštva in civilnega prebivalstva ter tujih izletnikov je vojaški škof odslužil pred »oltarjem domovine« poleg spomenika padlim junakom svečano službo božjo v spomin junakom, padlim v bojih pri Aduii 1. mairoa 1896. Kralju in Mussoli-niju je množica prirejala navdušene ovacije.
Po končani službi božji se je ljudstvo zbralo pred Beneško palačo, kjer se je moraJ predsednik vlade Mussolini prikazati na Balkonu. Pri tej priliki mu je ljudstvo priredijo ponovne viharne in tople manifestacije. Mussolini je imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal: Jaz sem tolmač vaših čuvstev pri tem velikem delu maščevanja in zmage.
Mussolini se je moral potem še večkrat pojaviti na balkonu, ker ga je navdušena množica hotela videt'i. Nato je množica krenila proti Kvirinalu, kjer je priredila viharne o va ci je kralju .
Milan, 1. marca. A A. »Popolo d'Italia« piše o najnovejšilh uspehih italijanske vojske in pravi, da je zavzetje Ambe Alagija likvidiralo star račun med Italijo in Abesinijo, tako z vojaškega kakor z moralnega stališča. Am-
Vojski rasa Kasa in Sejuma obkoljeni?
London, 1. marca. AA. Po abesinskih neuradnih poročilih so Abesinci iz strategi čnih razlogov zapustili nekatere postojanke v pokrajini okoli Ambe Ala-gija. Po poročilih iz eritrejskega vira se je pa včeraj začelo gibanje italijanskih čet za obkolitev Tembijena. Tega gibanja se udeležujejo tri velike italijanske formacije, skupaj 15.000 mož. Kakor hitro so Abesinci opazili, ka j jim grozi, so se skušali umakniti na zapad, toda Italijani so bili med tem že v znatni meri izvršili svojo namero, tako da so mogli presekati pot vojski rasa Kase in rasa Sejuma. Pravijo pa, da se je rasu Se-jumu vendarle posrečilo uiti Italijanom' 7. delom vojske, še preden jc moglo stopiti v akcijo italijansko topništvo. Vojska rasa Kase .je popolnoma obkoljena in je prisiljena ali na kapitulacijo ali pa na obupen poskus, da si utre pot skoz!
italijanske linije. Abesinci so že zdaj imeli velike izgube, ko so se hoteli umakniti. Italijanske čete so prodrl© tndi v odseku Aksuma proti Gondarju.
Asmara, 1. marca. AA. (Stefani) Boji, ki so se začeli 27. februarja v Tembi-jenu, se lahko smatrajo za končane in dobljene. Sovražnik se je ogorčeno boril in se skušal rešiti obkolitve. Vojska rasa Kase je likvidirana, oziroma *» razkroju. Sovražne izgube so silno velike. Zaplenili smo velikansko množino orožja in vojnega gradiva. Letalstvo se pripravlja za eksploatacijo naše zmage. Glede nsode rasa Kase mislijo, da bo en*.Va kakor usoda rasa Multerete.
Rim, 1. marca. AA. Aerenciia Stefani priobčuje tale komunike št. 142: iNTa eri-trejskem bojišču .je vojska rasa Kase v popolnem razkroja.
Kaj pravijo Abesinci
Adis Abeba, 1. marca. A A. Abesinska vlada izjavlja, da ji ni nič znano o zasedbi gorovja Alagija, ki se širi južno od Ma-kale. Toda vlada te vesti ne zavrača. V nekaterih abesinskih krogih mislijo, da zavzetje te gore Italijanom ne bo v korist, ker so zelo oddaljeni od komunikacijskih zvez s tigrejsko fronto, kar bo zelo olajšalo gverilsko vojno Abesincev. če se pa Italijanom posreči zagotoviti zveze z Ala-giiem, bo stvar druga, ker zavzetje te gore dominira nad karavanskimi cestami. Razen tega leži gora Alagi severno od drugega skalnatega gorovja, čez katero se pride do jezera Ašangi. ki je po vsej priliki cilj italijanske ofenzive.
V Adis Abebi mislijo, da bodo Italijani poskušali prodreti z Ambe Alagija na za-
pad in vzhod, da čimbolj razširijo tigrej-sko fronto. Na vzhodu se nahaja danakil-ska puščava, ki je neprehodna tudi za Abesunce, na zapadu pa strma dolina reke Takaze. ki predstavlja skoraj nezavzetno naravno defenzivno črto. Prodiranje Italijanov proti Ala g i ju ima za posledico gibanje abesinskih čet v Tembienu in tudi v pokrajini Siri, kjer tvegajo, da jih Italijani ne odrežejo od ostalih formacij na tigrejskem bojišču.
Knez Starhemberg potuje v Rim
Dunaj, 1. marca. AA. (Stefani). Vice-kancelar knez Sfcarhemberg odpotuje v Rim po vsej priliki 4. marca t. L
ne cesarski princ, pa tndi ne nobena izmed političnih osebnosti, ki jih omenjajo zadnje dni, marveč človek iz gospodarskih krogov, ki nudi v političnem pogledu popolno jamstvo nevtralnosti.
Tokio, 1. marca. AA. Agencija Domej poroča: Podpisan je dekret o odstavitvi še nadaljnjih pet mladih častnikov.
Japonska je ušla veliki nevarnosti
Washington, 1. marca o. Tukajšnji japonski poslanik Saito je imel v radiu govor, v katerem je dejal, da najnovejši dogodki na Japonskem ne bodo kršili miru na Pacifiku. Poslanik je dalje dejal, da so ekstremni imperialisti na Japonskem nevarnost za lastno državo. Prava katastrofa bi bila za Japonsko, je poudaril, če bi ti ljudje prišli na oblast. Toda do tega ne bo nikoli prišlo, ker je na Japonskem na vso srečo še dovolj zdravega razuma in pravega patriotizma, tako da lahko tudi iz najtežjih položajev srečno izvozimo. Na podlagi vsega tega lahko rečem, da poskus vojaškega upora, ki se je te dni pripetil na Japonskem, ne bo prav nič izpremenil ne zunanje, ne notranje politike Japonske
Zahteve zasebnih nameščencev
Novi Sad, 1. marca. o. Tukaj se je vršilo danes veliko zborovanje zasebnih nameščencev. Razpravljali so v prvi vrsti o pokojninskem zavarovanju in sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se ali razširi delovanje ljubljanskega Pokojninskega zavoda na vso državo ali pa za ostale pokrajine osmi j e jo posebni Pokojninski zavodi. V posebni resoluciji zahtevajo zasebni nameščenci, da se odpuste iz občinske in banovinske službe vsi oni, ki imajo že penzije; ▼ kolikor pa so upokojenci zaposleni v privatnih podjetjih pa naj se jim odvzamejo pokojnine.
Smrt uglednega francoskega novinarja
Newyork, 1. marca A A. (Havasl. Umrl je Camillo Lemercier glavni ravnatelj agencije Havas sa Severno Ameriko.
•
Pokojnik se je rodil leta 1802. v Beblem-heimu v Alzaciji in je končal študije na pariški univerzi. Leta 1918. se je posvetil novinarstvu ter je sodeloval pri raznih pariških listih. Od leta 192-2. je bil v službi med narodnega urada za delo v Ženevi. Ko i« zapustil Ženevo, se je nonovno posvetil novinarstvu in je bil nekaj časa tudi dopisnik ameriškega lista »Chicago Daily News«. Pozneje je stopil v službo agencije Havas. Leta 1931. je postal dopisnik v Berlinu in ie tam ostal do leta 1933., takrat ]e pa po-dal glavni ravnatelj Havasa za Severno Ameriko s sedežem v Newyorku. Umrl je po krat. ki bolezni.
Krvavi spopadi v Španiji
Delavski voditelj Lopez ubit
Madrid, 1. marca. AA. Iz Gijona poročajo, da je neki neznanec ubil z revolverjem delavskega voditelja Edvarda Lope-za. Morilec je pobegnil. V Seviljd je policija zaradi spopada med fašisti in komunisti aretirala štiri fašiste in jih odpeljala na sodišče, ki je pa takoj izpustilo tri izmed njih. V trenutku, ko so oproščeni fašisti odhajali iz sodne palače, je začela streljati nanje skupina komunistov. Policija je takoj posegla vmes. Dva fašista in en komunist so ranjeni. Iz Madrida je prišel poseben komisar, da prevzame policijsko upravo in prepreči take atentate.
Samomor znanega nemškega založnika
Berlin, 2. marca. r. Znani založnik Osikar Sieb eck. lastnik založbe Möhr v Tiibmgenu, je izvršil samomor. Vzrok njegovega obupnega dejanja ie težaven gmotni položaj njegovega podjetja, ki je še pred kratkim imelo svetovni sloves. Založba Mohr je v glavnem izdajala dela iz bogoslovja. zgodovine, narodnega gospodarstva in prava.
Saharski pesek v Alpah
Dunaj, 1. marca o. Zaradi silne depresije v Alpah je pričelo po vsem alpskem področju močno snežiti. Ponekod jo zapadlo že meter snega. Zanimivo p.i je. da so vetrovi prinesli iz Afrike velike količine saharskega peska. Snetr je zaradi tega rumenkaste barve, kar je v Alpah zelo redek j
pr-T.
Razpust fašistične organizacije v Mehiki
Mexiko, 1. marca b. Predsednik Me bike je odredil razpust fašistične organizacije zlatih srajc.
Zagonetna plavolaska
aretirana v Braziliji
Oblasti so naposled izsledile in prijele zagonetno žensko, ki je prinesla marsejskim morilcem orožje
Porto Allegre, (Brazilija) 1. marca. r. Tukajšnje oblasti so aretirale zaradi suma soudeležbe pri marsejskem aten: tatu, čigar žrtvi sta bila jugoslovenski kralj Aleksander Uedinitelj in franco= ski zunanji minister Louis Barthou, Katarino Šidler in bivšega avstro^ogr> skega oficirja Alberta Sinieska, imenovanega Birinski. Oba aretiranca trdovratno tajita, da bi imela kakn šnekoli zveze z maršejskimi zločinci. Policija pa je prišla v posest dokumem tov, ki jasno dokazujejo, da sta se Ka: farina Šidler in Siniesko za časa mar: sejskega umora skupno z osmimi drin
gimi rojaki mudila v Marseille. Ka* tarina Šidler je ona zagonetna plervo: laska, ki je marsejskim zločincem prit nesla orožje. Oba aretiranca so prepe* Ijali v Rio de Janeiro, od kor'?r bosta deportirana v Evropo in izročena fran* coskim oblastem ter bosta naknadno sojena v zvezi z marsejskim procesom. ]Test o aretaciji zagonetne plavolaske je izzvala veliko senzacijo in splošno se pričakuje, da se bo sedaj točno raz; jasnila tudi sokrivda Ante Paveliča, Evgena Kvaternika in drugih zaplečnU kov teroristov.
Beograd je danes svečano otvoril najmonumentalnejši sokolski dom v državi
Beograd, 1. marca p. Sokolski Beograd je imel danes velik praznik. Sokolsko drušivo Beograd matica I. je danes na svečan način odprlo vrata v svoj novi sokolski dom, ki nosi ponosno ime »Sokolski dom kralja Aleksandra I. Uedinitelja« ter je najbolj monu-mentalni sokolski dom Jurzoslavije. K tej slovesnosti so se zbrali poleg vse beograjske sokolske družine tudi številni predstavniki Sokolstva iz vse države s celim starešinstvom SKJ na čelu- Svečanosti sta nadalje prisostvovala kraljeva namestnika dr. Pero-vič in dr. Stankovič, Člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem, za-
stopniki diplomatskega zbora in mnogoštevilni drugi odUčniki. Dom je osebno posvetil patriarh Varnava ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Pri tej priliki je imel lep govor, v katerem je podčrtal pomen Sokolstva za vzgojo mladine in naglasil potrebo čim tesnejšega sodelovanja med Sokoktvom in Cerkvijo. Po otvoritvenem govoru staroste domačega društva so govorili še razni drugi sokolski predstavniki, nakar so gostje razgledali notranjo ureditev doma. kt je nadvse vzorna- Svečanost je zaključila krasno uspela sokolska akademija
Sklepi konference Zveze trgovskih združenj
Split, 1. marca o. Danes je bilo končano dvodnevno zasedanje osrednje uprave Zveze trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Sklenjeno je bilo, da se priredi letošnji kongres trgovcev v času od 16. do 18. maja v Beogradu. V celi vrsti resolucij zahtevajo dalje, da se prekine z dosedanjo neznosno prakso 6 talne ga odlaganje plačil kmečkih dolgov in da se sprejme zakon o splošni ureditvi dolgov ne samo ta kmete, marveč za vse gospodarske panoge. Postopek glede dolgov nöj se spet prenese na sodišča. Resolucija zahteva nadalje, da se umakne sedanji zakonski predlog o gospodarskih zadrugah ter da se proglase nabavljalne m konzumne zadruge za obi- | čajne trgovine, ter za njih uveljavijo vse
določbe trgovskega zakona, obrtnega zakona in zakona o neposrednih davkih m taksnega zakona. Kar 6e tiče velikih trgovskih hiž, kakršne se v zadnjem snujejo, ugotavljajo togorci, da naé« gospodarska struktura in kouzmima kapaciteta še nista dosegli takega razvoja. da M mogie obstojati take veletrgovine, ki škodujejo našem« gospodarstvu. Zaradi te«a naj se s posebnim »ekonom zabranijo. V kolikor pa ie obstojajo, ne j se jim brand vsako nadaljnje razširjenje, V paaeb-ni resoluciji opozarjajo na škodljivost kar-telor in zahtevajo njihovo prepoved. Končno zahtevajo korenito reformo celoknp« noga davčnega sistema.
Podaljšanje stanovanjske zaščite v ČSR
Praga. 1. marca. r. Kljulb temu, da so se stanovanja v zadnjih letih že dokaj pocenila ter da tudi češkoslovaški hišni posestniki vodijo najhujšo borbo proti zaščiti najemnikov, se jc vlada odločila, še za dve leti podaljšati stanovanjsko zaščito. Pod zaščito bodo ostala enosobna stanovanja do 1. juli ja 1938, dvosobna stanovanja pa do 1. julija 1937, dočim se za vsa ostala stanovanja in lokale stanovanjska zaščita s 1. aprilom ukine. Zaščita pa je vezana tudi na višino dohodkov stanovanjskega
najemnika. Za enosoim« stanovanja velja ziščita za samce in poročene bretz otrok, kn imajo največ 15.000 Kč letnih dohodkov, za poročene z otroci pa. če imajo na jveč 18.000 Kč letnih dohodkov ter za dvosobna stanovanja za samoe odnosno poročene brez otrok, če imajo manj kakor 24.000 Kč letnih dohodkov iin za poročene z otroki, če imajo največ 30.000 Kč letnih dohodkov. Novi stanovanjski zakon bo T četrtek predložen poslanski zbornici
Huda prometna nesreča v Pragi
Praga, 1. marca. r. Na Vaclavskem Namesti v Pragi se je pripetila včeraj popoldne huda prometna nesreča. Voz cestne železnice, ki je privozil iz Fo-chove ulice, se je iztiril ter se zaletel v osbni avtomobil. Avtomobil je popolnoma irazbilo ter je začel goreti. Železnrški voz je drvel dalje, se zaletel v nasproti prihajajoči voz cestne železnice, odskočil nato na hodnik in
se tam prevmirL 36 o»seb je bilo ranjenih -tea- so jih morali deloma prepeljati v bolnico. Med «ranjanfam je 13 žensk. V avtomobilu, ki ga je voz cestne železnice razbil, .ie bil znani praški urolog docent Karlove univerze dr. Josef Reisek, ki je Ml teflto poškodovan, da je med prevozom v bohweo mitri.
Pet komunistov za enega hitlerjevca
Berlin, 1. marca. r. Po šestmesečni razpravi je bila včeraj pred porotnim sodiščem v Borlnu objavljena sodba v procesu proti obtožencem, ki so bi!'i obdolženi. da so organizirali napad na lokale hitlor.evskega SA-oddelka v Richard strasse, pri čemer je bil lastnik lokala ubit. dva ölana hitlerjevskih napadalnih oddeKkov pa ranjena. Napad se je izvrši pred 4 in pol letom. Obtožene so brìi že ta/krat obsojeni na daljše zaporne kazni, ki so jih tudi že
Angleško-nemški dopolnilni pomorski sporazum
London, 1. marca. AA. (Havas). Današnji »Sundav Express« prinaša vest iz Berlina. da je državni kanceiar Adolf Hitler odobril načrt dopolnilnega protokola k brifan9ko-nemški pomorski pogodbi z dne 1. julija lanskega leta. Po tem protokolu se ima ta dogovor prilagoditi pogodbi, ki jo bodo sklenile štiri velesile, udeležnice londonske pomorske konference. Po poročilu omenjenega tednika se po tem protokolu ohrani v načelu dogovorjeni ključ 70% za razmerje med nemško in britansko mornarico, vendar bo Nemčiji dovoljena
odsedeli, Pod sedanjäm režimom oa je bil proces obnovjlen. Pet obtožencev, neki Zimmermann, Schwers, Bla»nck, Schrötter in Schulz je bi'lo proglaše-n h za komunist ter so obsojeni na smrt, ostalih II soobtoženih je btrO obsojenih na ječo. skupno na 133 let, eden izmed obtožencev na 9 mesecev zapora, doöim je bilo 8 obtožencev arnmesti-ranih. Sodba je vzbudila v vsej javnosti veliko pozornost.
za nekatere vrste ladij kvantitativna koncesija v skla<ki s sklepi, loi jih bo sprejel« pomorska konferenca.
Konec gladovne stavke poljskih radarjev
Pariz, 1. marca. AA. Havas poroča is Varšave: 2.000 rudarjev, ki so stavkali z lakot» teden dni v rovih »Julij» m »Kazimir« pri Katovicah, se je vrnilo rt rovov in so spet začeli delati. Delavci čakajo odločitve arbitražne komisije, ki jo je določil ministrski »vet
fcJUTRO« ponedeljS&a izdaja
2
Pone<Mj^E, S. HL W8&.
Obrtniki v borbi za obstoj
Živahne razprave na občnem zboru Obrtniškega društva — Odločna akcija za rešitev Vajenskega doma
Ljubljana, 1. marca.
V Zvezdi se je 6noči vršil občni zbor Obrtniškega društva, ki jc razpravl jal med drugim o dveh perečih stanovskih vprašanjih, o težkem položaju obrtništva v dobi gospodarske krize in o obstoju Vajenskega doma, ki je pod novo mestno upravo ogrožen. Zavoljo tega ni čuda, da je bila udeležba polnoštevilma in da so bile debate tu pa tam prav živahne. Med dru-g mi so prisostvovali zborovanju tudi nestor naših obrtnikov, ustanovitelj društva g. Engelbert Franchetti, mestni svetnik Martinčič. ki je član Obrtniškega društva, hkratu pa tudi eden glavnih snovateljev katoliško usmerjenega Vajenskega doni a v, Kersnikovi ulici, in pa tajnik zbornice za TOI d-r. Pretnar.
Zborovanje je otvoril predsednik Re-bek, ki je v uvodu poudaril, da poteka letos trideset let, odkar Obrtniško društvo obstoji, nato pa je podal nazorno sliko o gospodarskem stenju našega obrtništva. Kljub slabi zaposlitvi obrtniških obratov ße je davčni predpis v Ljubljani ravno na račun obrtnikov zvišal v številnih Drimc-rih za 50, nekajkrat pa celo za 100% in še več. Od leta 1930. obrtništvo repi dno nazaduje m je v teh letih padlo za celih 14% Leta 1930. je bilo vseh obrtnikov v mestu 2.277, ob koncu lanskega leta pa samo še 1.959. Čeprav se je številčno razmerje med obrtništvom in preb:valstvom izboljšalo, tako dti pride dandanes 31.8 prebivalcev na enega obrtnika m- dtein ko pred petimi leti znašala ta številka še 25.65. je vendarle res. da ta povišek ne pomeni nikakega gospodarskega izbo'iš»nia za obrtnika Eden glavmh razlogr»v z<i to je kriza našega denarništva, iz katere se je rodila slaba koniunktur*1. vsem težavam pa se pridružujejo še neza'eMene posledice šušmarstva in nelojalne konkurence V splošnem je kriza privedla obrtnike do tega. da prevzemajo naročila po sramotno nizkih cerxìh
Številke govore
'Drastično slik» o položaju obrtn kov nam proži statistika o čevljarski stroki, ki vzdržema hira. V zadnjih petih letih imamo 16 čevljarjev manj, tako da pride že 455 prebivalcev (nasproti preišnrim 386) na eno de'avnico. Krojači in krznarji so v tej dobi izgubili 98 obratov. krojačice 20, izdelovalci perila 38. izdelovalci pletenin 7, ključavničarji 2, kleparji 6, mehaniki 1. slaščičarji 5. zidarji 3. tesarji 4, m'zarji in kolarji 9. grafiki 1. sedtarii in tapetniki 24. krovci 1. vrtnarji 8 V nekaterih strokah pa se je odprla nesorazmerna množica novih obratov: brivci 38. mo-distinje 9. fotografi 3, vodovodni instalaterji 2. plinski instalaterji 4. kovači 8. peki 27, mesarji 14, graditelji 21. sobosli-korrji in pleskarji 11. knjigovezi 5, rudarji 1, 6odaviča.Tji 3, elektrotehniki 7. dimnikarji L prevozniki 10, gostilničarji pa celo 36 obratov, tako dia pride danes v Ljubljani ena gostilna že na 270 prebivalcev, Ostali rokodelski m prosti obrti so nazadovali za 306 obratov.
Predsednik je poudarjal potrebo stanovskih organizacij, in složnega skupnega dela in čim boljšega zastopstva v javnih korporacijah. V mestnem svetu ie bilo Obrtniško društvo do nedarvno zastopano po 6 članih, ob zadnjem preimenovanju T>a »ta ostala v mestnem svetu samo Avgust Martinčič in Miroslav Zupan. v novrm bmskem svetu pa sploh ni nobenega obrtnika. Ob kritičnem prikazu novena mestnega proračuna je govornik grajo;! preob-čutno povišanje doklad, taks in trošarin, obenem pa se zavzemal za pocenitev električnega toka in plina v obrtniških obratih. Predsednikova izvajanj« so zboroval ci sprejeli z navdušenem odobrava-vanjem. nato pa je tainik Speletič podal podrobno delovno poročilo, ki obsega poslovno dobo dveh let, ker ie lani občni zbor društva izostal. Iz blagajnikovega poročila povzemamo, da tvorijo najvišje postavke med izdatki nodpore onemoglim obrtnikom in posoji'lo Vajenskemu d"*mu. Po kratki izjavi mestnega svetnika Ma-r-tinčtč« je bil proračun za novo pos'ovno leto sprejet proti njegovemu glasu. Na predlog revizorja Breceljnika je občni zbor soglasno izrekel razrešnico odboru. nato pa se je pričela razprava o Vajenskem domu.
Za vzgojo naraščaja
Predsednik je v kratkih obrisih očrta! zgodovino te velevažne ustanove, ki so jo mojstri začeli snovati leta 1928, da bi nudila vajencem proti nizkim stroškom dobro urejeno stanovanje, hrano, vzgojo, prosvetno ter socialno in zdravstveno zaščito. Račun je pokazal, da bi se dom rentiral, če bi imel 40 gojencev. To številko je zavod kmalu Po ustanovitvi tudi v resnici dosegel in prekoračil. Iz nekaterih drugih oskrbovališč. ki jim niso mogla nuditi dovolj higijenskega bivanja, so se gojenci z veseljem preselili v novi dom, mestna občina pa mu je zaupala nekaj svojih varovancev in mu pridružila še svojo dečjo postajo, tako da ima dom danes 75 stalnih prebiva'cev. Med njimi je 42 vajencev, 3 vajenke, 3 pomočniki, ostali so gojenci dečje postaje, s hrano pa oskrbuje zavod dnevno vsega 136 oseb. Zdravstveno stanje prebivalcev Vajenskega doma je bilo ves čas prav zadovoljivo, prav tako vlada med njimi vzorna disciplina Za oskrbo gojencev se je v preteklem letu potrošiln 200.717 Din, od česar so prispevali vsak za svoje varovance uprava 63.817, mestne občina za vajence 19.380. za deco 45.185. Zbornica za TOI 8.009, ptečuječi gojenci pa 64.325 Din. Za vajenca znaša celotna oskrbnina 350 Din na mesec, za gojenca dečje postaje pa 300 Din. Za inventar je kuratorij doma lani potrošil 20.926 Din in je med drugim nabavil tudi 30 novih postelj
Posebno zanimivi so bili podatki, ki jih je predsednik navajal o udeležbi mastne občine pri Vajenskem domu. Na osnovi kredita 50.000 Din. ki je določen v mestnem proračunu za vsako leto. plačuje občina domu stroške za potrošnjo električne-
Pri pojavih zastrupljenja
povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna
FRANZ-J OSEFO VA
grenčica dobro sredstvo
0<rl reg. S. te. 16483/35
ga toka, vodarino in kurjavo. V celoti je občina v treh letih potrošila za kurjavo Vajenskega doma 9.900 Din, kar je pa bilo za potrebe zavoda mnogo premalo in je moral kuratorij na svoje ßtroske nabaviti še za 33.877 Din premoga in drv. Za vajence in deco, ki so v njeni oskrbi, je mestna občina lani in predlanskim izplačala Vajenskemu domu 113.994 Din, a te vsote ni mogoče smatrati za kakšno podporo, ker bi morala vsaj toliko plačati za oskrbo svojih varovancev tudi kateremukoli drugemu zavodu. Denarnih podpor mestna občina Vajenskemu domu ves ča6 njegovega obstoja ni plačala nobenih, pač pa mu je na račun dečje postaje še iz septembra lanskega leta dolžna manjši znesek. Na koncu je predsednik opozoril še na dragoceno prosvetno delo, ki ga je Vajenski dom opravil med svojimi gojenci. V domu je bilo prirejenih ta čas 57 predavanj, ki so jih po večini oskrbeli predavatelji ZKD, dvakrat je predaval po eden izmed vajencev, da poučnih razgovorov med mojstri in vajenci ne štejemo zraven. Poročijo je na zbor>val-ce napravijo najugodnejši vtis in živahno pritrjevanje je pričalo, da so obrtnik: eno-dušmi v svoii volji po Vajenskem domu
Vajenski dom mora ostati
V debati, ki ie sledila, je mestni svetnik Martinčič z?.» na.n skušal prikazati vprašanje Vajenskega d>om3 v luči, ki je ustanovi najmanj prijazna, a je s tem lc poka-
zal praraer, kako se interen obrtniškega
stanu ne zastopajo. Predsednik Rebek >e ouioòiio izjavil pri tej priliki, da Obrtniško društvo nima niti malo namena, nasprotovati zasnovi mestne bolnišnice, ki pomeni vsekakor lepo in nadvse potrebno pridobitev za Ljubljano. Zato je kuratorij Vajenskega doma tudi pripravljen, da zavod preseli v W'aldherrjevo hišo, v kateri pa bi morala mestna občina izvesti nekaj najnujnejših adaptacij, hkratu pa b morala mestna občina dati zagotovilo, da bo zavod, za čigar izpopolnitev je kurat-v rij investiral v Šentpetrski vojašnici lepe denarje, lahko nemoteno deloval vso dobo, ki je dogovorjena v pogodbi. Po kratki debati, v katero je razen mestnega svetnika Martinčiča posegel tudi predsednik okrožnega odbora Iglič, je občni zbor 60-glasno sklenil, da Obrtniško društvo apelira na zastopnike obrtništva v mestni občini, naj branijo interese svojega stanu, tudi kar se tiče obstanka Vajenskega doma. Odbor sam pa naj skuša urediti stv^r z mestno občino talco, da ne bosta trpela škode ne občima ne Vajenski dom.
Potem ko je imel še obrtni referent Zbornice za TOI dr. Pretnar lep nagovor, v katerem je poudarjal potrebo sloge v obrtniški stanovski akciji, ie bi! 6og'aino izvoljen novi odbor s predsednikom Rebe-kcm. podpredsednikom Igiičem in tajnikom Špeletičem, vanj pa so pritegnjene tudi nekatere mlajše moči. Na predsednikov predlog je bi.Lo pred zakliučkom zbora še sklenjeno, da priredi društvo za svojo tridesetletnico majhno proslavo z razvitjem društvenega prapora, da se načelnik industrijsko-obrtrega oddelka dr Me.rn /a zasluge našemu obrtništvu imenuje za častnega člana in da društvo avgusta ali septembra priredi poučno potovanje v Švico n'' Nemčijo.
ELITNI KINO MATICA
m m
aiica
' J zzz orkester
f B M te
Mod £ * m
nastopa od danes naprej vsak večer
€10 vnos i
Občni zbor Združenja graditeljev
Ljubljana, 1. marca.
V zbornici TOI so se dopoldne zbrali na občnem zboru Združenja graditeljev zastopniki one obrtno-industrijske panoge, ki jo je gospodarska kriza brez dvoma najbolj v živo zadela. Zborovanje je otvoril predsednik stavbenik Ivan Bricelj. Nekaj naglih podatkov najbolj nazorno osvetljuje katastrofalne posledice gospodarske krize v naši državi. Na 380.000 davčnih računov je lani prišlo 195.252 davčnih ru-bežev, pa ni čuda, če se je število trgovskih in obrtnih obratov skrčilo od začetka leta 1932. do konca septembra lani za več ko 7.400.
Na področju ljubljanskega sodišča se je zadnji čas prodalo 69 posestev daleč pod cenilno vrednostjo, samo pri štirih posestvih so najvišje ponudbe dosegle cenilno vrednost. Teh 69 posestev je bilo cenjenih na 13.7 milijonov, prodana pa so bila za 9.3 milijone Din, torej nekako za 65% cernine vrednosti. Brezposelnosti ni mogoče odpraviti, ker malenkostna javna dela ničesar ne pomenijo. Zasebna gradbena iniciativa se še zmerom ni premaknila z mrtve točke in povprečna zaposlitev v tej panogi znaša v Sloveniji nekako 10% one iz leta 1930. Iz teh dejstev lahko gospodar ugotovi, da drvimo z naglico v gospodarsko propast. Država je investirala za nove železnice, ceste, mostove in za druge javne naprave nad 5.600 milijonov Din in na Slovenijo je od tega odpadlo nekaj malega nad 230 milijonov ali dobre 4%. Spričo dejstva, da Slovenci sorazmerno največ plačajo v državno blagajno in da bi nam morala država že z ozirom na naš tujski promet posvečati največjo pozornost, bi morala država pred vsem v dravski banovini pričeti z gradnjo modernih avtomobilskih cest. Ce bi imela Slovenija primerne avtomobilske ceste, bi ob tako krasni alpski legi in ob ugodno razvitem gostinstvu lahko privabili v deželo ogromno število tujcev, ki bi dajali mnogo zaslužka agrarno pasivni deželi, državi pa mnogo koristi s tujimi delnicami in valutami.
Na koncu je predsednik orisal smer«ir«\ po katerih bi bilo treba iskati izhoda iz današnjega stanja. Med neštetimi preu-logi, kako odpraviti brezposelnost, se je pričela propagirati tudi misel, naj se ustanove delavski bataljoni, češ da bo z njimi mogoče za majhen denar izvršiti velikanska javna dela. če je samo v Sloveniji 50.000 delavcev brez posla in če naj bi vse te zaposlili pri minimalni dnevni mezdi 25 Din, bi zneslo to nad 30 milijonov na mesec ali letno blizu pol milijarde. Te številke povedo, da iz te zamisli ne bo nič. V zvezi s pomanjkanjem denarja in po- i
trebo demokratičnih odnosov našega gospodarstva pa bi bilo dobro načeti vprašanje onih bogatih ljudi, ki so si pridobili mnogo denarja po svoji zvijačnosti. Za ves narod, pa tudi za državno blagajno bi bilo koristno, če bi pregledali premoženje vseh državljanov, pa bi ga takim odvzeli, ki ne bi mogli dokazati, da so si ga prislužili na pošten način. Prav tako bi bilo važno izvedeti, na čigavo pobudo je bila Narodna banka prisiljena zmanjšati denarni obtok, kar je imelo za nas samo slabe posledice, medtem ko so drugi imeli od tega le koristi. Graditelji se ne bodo mešali v politiko, imajo pa pravico in dolžnost, zanimati se za vprašanje, kaj je naše mlzerno gospodarsko stanje zakrivilo in kaj ga vzdržuje naprej.
Iz delovnega poročila, Id ga je podal strokovni tajnik Kramaršič, povzemamo, da je bilo ob koncu lanskega leta med 79 člani združenja 14 takšnih, ki ne obratujejo. V kako ogromni meri je gradbena stroka nazadovala v letih krize, najbolj zgovorno označuje dejstvo, da so imeli člani leta 1932. zaposlenih še 276 vajencev, danes pa jih imajo samo še 81. Cesta Ljubljana - Kranj, ki ne pride do realizacije, naj bi se oddala v več partijah, da bi moglo do dela več podjetnikov, pa tudi manjši med njimi. Pri oddaji javnih del bi bilo treba uveljaviti načelo, da se najnižji pa tudi najvišji ponudnik vsakikrat izključita. Ko je bil sprejet še obračun in proračun za prihodnje leto ter je bila upravi soglasno izrečena zaupnica, je predsednik okrožnega odbora Iglič v kratkih besedah pohvalil vzorno delovanje organizacije, ki jo je treba staviti za vzgled vsem drugim obrtniškim društvom.
Pri volitvah je bil vnovič soglasno izvoljen za predsednika Ivan Bricelj, ki pa je to čast odlonil. Za velike zasluge, ki si jih je pridobil za stanovsko organizacijo s svojim delom v odboru, ki mu pripada že 16 let, in kot predsednik, ki je dvanajst let z največjo vzpodbudnostjo in požrtvovalnostjo zavzemal to funkcijo, ga je občni zbor soglasno izvolil za častnega člana, za novega predsednika pa ,1e bil izbran stavbenik Miroslav Zupan. Pri razprav4 o samostojnih predlogih je bilo še sklenjeno, da združenje uvede po vzgledu trgovcev starostno zavarovanje, na pobudo stavbenika Ogrina pa je občni zbor naložil novemu odboru, naj protestira proti izvedbi predloga o ustanovitvi delavskih bataljonov, ki ga je stavil mestni župan dr. Adlešič v banskem svetu, pač pa naj se zavzame za to, da bi se vršilo čim več javnih deL ki naj se redno izvršujejo v režiji zasebnih podjetij.
Zaradi nesrečne ljubezni
V Mostah je skočil 30letni Bernard Plahuta pod vlak, ki je nesrečno žrtev razmesaril
Ljubljana, 1. marca
Ko se je zgodaj davi vračal železniški uslužbenec Danijel Burkeljc iz službe domov, je našel ob progi pri viaduktu v Zeleni jami strahovito razmesarjeno moško truplo. 0 tem je obvestil bližnjega stražnika, ta pa policijsko upravo. Kmalu nato je prišla na kraj tragedije policijska komisija. Ugotovilo se je., da je lokomotiva vlekla nesrečneža kakih 90 metrov daleč. Mrtvec je imel odrezano desno nogo nad kolenom, prerezan prsni koš, zmečkano lobanjo in obe roki zlomljeni Pri mrtvecu so našli v žepu suknjiča 'egitimacijo na ime Bernarda Pla-hute. rojenega leta 1908. v Batuji in pristojnega v Cerniče. Zdaj je stanoval v hiralnici na Vidovdanski cesti 9. Dalje Je imel pri sebi žepni robec, ogledalce. nekaj drugih malenkosti in poslovilno pismo, v katerem i pravi, da pojde v smrt zaradi nesrečne lju- i bežni.	I
Pokojni Plahuta je bil nedavno uslužben pri dvigalu na nebotičniku. Ker pa je bil nereden in je tudi večkrat izostal, so ga naposled odpustili. To ga je sicer malo potr-lo, vendar se zaradi tega ni preveč žalosti!-Seznanil se je bil z neko mladenko, ki se pa ni mogla zanj ogreti Ko je spoznal, da so zaman vsi njegovi napori, da bi ga dekle uslišalo, je sklenil izvršiti samomor. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Križu.
Z. K. D.
SAMO ŠE DANES OB 4.
Micky in Silly revija
VSTOPNINA SAMO 3.50 DIN
JUTRI PREMIERA VELEFILMA PO ROMANU EMILA ZOLAJA
„N A N A"
V GLAVNI VLOGI BOŽANSKA ANA STE NO V A _Film je po svoji vsebini senzacija sezone.	_
Ljubljanska
Ljubljana, 1. marca
Po vremenskih poročilih je v hribih zapadlo precej snega, a kljub temu zime nI prav nič čutiti. Pomlad prihaja letos prav zgodaj ▼ deželo. V soboto ponoči je deževalo, opolnoči je še bliskalo in grmelo kakor poleti, a danes se je vreme neko. liko popravilo in popoldne je bilo celo solnčno.
Diplomirani tehniki so zborovali
V beli dvorani hotela Uniona so se dopoldne zbrali na občnem zboru svoje stanovske organizacije diplomirani tehniki, absolventi tehnične srednje šole. ki prav tc dni Draznuje 25 letnico svojega obstoja in 15-letnico. odkar je nekdanja višja obrtna šola prejela svoj 6edanjii naziv. Zborovanju so med drugimi gosti prisostvovali tudi inšpektor Presi za banovinsko upravo. univ. prof. dr. inž. Kral v imenu komiteja tehničnega de a, direktor Resner in prof. inž. Premelč za TSS ter inž. ara. Kham za združenje inženjerjev in arhitektov.
Iz poročil, ki so jih podali predsednik Senk, tajn:k Zuccato in blagajnik Brilli, povzemamo, da so združenje diplomiranih tehnikov bori zadnji čas predvsem za zagotovitev stanovskih pravic, ki jih boste obravnavala novi zakon o pooblaščenih in-ženierjih in pravilnik k obrtnemu zakonu. Dipl'tniranm tehnikom je toliko težje uveljaviti njihove upravičene zahteve, ker jih v javnosti pogostokrat zamenjajo s praktičnimi tehniki, in vendar vodi pot do diplome samo preko nižje sredinje in tehnične srednje šok. medtem ko so praktični tehniki samo absolventi de'ovodskih šol. Organizacija je v svojih težnjah našla popolno razumevanje pri komiteju tehnčnega dela in upati je. da bodo njeni predlogi v zakonu in pravilniku prodrli.
Zboroven je so pozdravili tudi dr. inž. K rei. inšpektor Presi, prof. inž. Premelč in zastopnik glavne uprave Peter Brem, ki je prečital pismo predsednika glavne uprave Mozetiča. Na koncu je bil soglasno izvoljen novi odbor, v katerem so predsednik Brilli, podpredsednik Miklavčič, tajnik Zuccato, blagajnik Pavšrč, gosnodar Kraigher, odborniki Pirnat, Sluga, Korošec, nadzorni odbor pa tvorijo Senk, Prem-rov in Krnic.
Zaključek bolgarskega
tedna
Prireditve bolgarskega tedna, ki so v vsej naši javnosti naletele na prav topel odziv, po se v soboto zvečer zaključile s predstavo znane satire iz bolgarskega političnega življenja, Koslova »Goljemanovac Pred prj-četkom igre je predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige. ravnatelj Pustoslemšek nagovoril otčinstvo z nekaj lepimi besedami o pomenu kulturnega, gospodarskega in ]>o-litičnega zbližanja obeh bratskih narodov .n njegov govor je izzval med občinstvom mnogo iskrenega pritrjevanja. Uprizoritev >Go-ljemanova«. ki na drastičen način slika dejanje in nehanje prevnetega političnega stra-muha. kakršnih tudi pri nas ne manjka, je dosegla pri gledalcih nrav lep uspeh in je dostojno zaključila teden, da si želimo še mnogo tako lepo zamišljenih prireditev.
Razstava bolgarske graSike samo še nekaj dal
Hkratu z zaključkom bolgarskega bolgarskega tedna bi se bila morala danes zaključiti tudi razstava mlade bolgarske grafike, a rastoče zanimanje, ki ga je pokazala kulturna Ljubljana prav zadnje dni za umotvore najmlajše bolgarske genera, cije, je napotilo prireditelje, da so jo podaljšali še za nekaj dni. Danes dopoldne je imel upravnik Narodne galerije Zor-man vodstvo po razstavi in pri tej priliki se je v Jakopičevem paviljonu zbrala množica vnetih gledalcev ln poslušalcev. Upravnik Zorman je s preprosto, jasno besedo očrtal razvoj bolgarske upodabljajo, če umetnosti od početkov <io danes, nato pa je od slike do slike tolmačil delo vsakega um e t mita posebej.
Pod avto je prišel
Včeraj popoldne se je pripetila na križišču pri Sv. Petru prometna nesreča, katere žrtev je postal 601etmi brezposelni delavec Jernej Zupet, ki je prišel pod voja. ški tovorni avtomobil. Mož je dobil resnejše poškodbe in so ga morali takoj prepeljati v splošno bolnico.
Ustanovitev Zveze legionarjev Jugoslavije
Celje, 1. marca.
Danes dopoldne se Je vršila v hotelu »Evropi« v Celju konferenca vseh organizacij, katerih člani so se v burnih prevratnih dneh boril iza svobodo severnih krajev Jugoslavije. Konference se je udeležil zastopnik zagrebškega Združenja borcev do-brovoljcev za svobodo severnih krajev Jugoslavije g. Radoje Hudoklin, sresko organizacijo dobrovoljecv je zastopal g. Fon, Zvezo Maistrovih borcev predsednik g. dr. Anton Dolar, glavni odbor Legije koroških borcev podpolkovnik g. Milivojevič, oblastni odbor Legije koroških borcev iz Beograda narodni poslanec g. Dobršek in Malga jeve četnike g. Rajko Kotnik iz Gušta-nja. Poleg tega so bile pa po delegatih zastopane še druge organizacije koroških borcev iz vseh krajev Slovenije.
Konferenco je otvoril predsednik Legije koroških borcev g. Milivojevič, kl je v uvodu prve besede posvetil najvišjemu komandantu Nj. Vel. kralju Petru II. Po objavi dnevnega reda je bil soglasno izvoljen za predsednika konference zagrebški delegat g. Hudoklin, ki je Izvolitev sprejel in nato v lepem govoru orisal stališče zagrebškega združenja do vprašanja združitve vseh sorodnih organizacij. Njegova organizacija Je pripravljena, da se pridruži po-kretu. Narodni poslanec g. Doberšek je naglašal, da se pokret koroških borcev v Beogradu in okolici lepo razvija. Stališču zagrebškega delegata glede združitve vseh teh sorodnih organizacij se je pridružil tudi delegat Maistrovih borcev g. dr. Dolar. Zastopnik glavnega odbora Legije koroških borcev g. Staudegger je bil mnenja, naj se združijo vse tri organizacije v novo
zvezo, ki naj se imenuje Zveza legionarjev Jugoslavije ln katere program naj bo sestavljen v duhu sodobnih potreb organiziranega članstva.
Po kratki debati Je bäl ta predlog soglasno sprejet in sklenjeno je bilo, da vsaka organizacija delegira v novo zvezo štiri člane kot eksekutivo, ki naj skliče ob kon-• cu marca konferenco v Zidanem mostu, kjer bodo tudi odobrena nova pravila zveze. Na podlagi tega je bila Zveza legionarjev Jugoslavije ustanovljena.
S sestanka so bile poslane vdanostm brzojavki Nj. Vel kralju Petru II. in NJ. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravna ministru za vojsko in mornarico. Sprejeta je bila resolucija o ustanovitvi nove zveze iz treh sorodnih organizacij; k tej zvezi Je vabljena tudi zveza vojnih dobro-voljcev kraljevine Jugoslavije. Posebna resolucija, v kateri zahtevajo borci, ki so se ob prevratu prostovoljno javili v dobro-voljske odrede za obrambo ogroženih mej mlade Jugoslavije, da se jim prizna pravica dobrovoljstva. je bila poslana vladL Naposled je bila sprejeta tudi spomenica, ki se nanaša na usodo naših rojakov ▼ slovenskem Korotanu.
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCO LIJA V LJUBLJANI — se
priporoča bledim in slabotnim osebam.
BHBP9B3BPS!
Kupujte domače hlago !

wM^mß
V vdihi žalosti sporočamo sorodnikom, pri-foteljem in znancem, da je naša ljubljena mama, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
ANA ŠEHEEC
so]. KAVČIČ-BARACHINI
umrla davi ob pol 6. uri po kratkem trpljenju v 81. letu starosti, vdana Bogu.
Pogreb blage pokojnice bo jutri v ponedeljek 2. marca ob pol 17* iz hiše žalosti, Tyrseva cesta št. 43, na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranimo ji blag spomin !
Ljubljana, Maribor, Hrastnik, Kralupy n. V., dne 1. marca 1<?55.
Žalujoče rodbine : ŠERBEC, PUC, BARACHINI
. -rv • . «»i
: •• r- -	Tt-- •
> JUTRO« ponedeljska feda ja
3
POBtdctJ^k, 8. m. 199&
V podsavezisem prvenstvu
4i bile včeraj kar Stiri tekme, v katerih so zmagali Primorje, Celje in Atletiki,
točki pa sta delila Maribor in ČSK
Ljubljana, 1. marca.
Glevni «portai dogodki današnje nedelje so bile štiri nogometne tekme, za pod savezno prvenstvo, od katerih je eno »doživela« tudi Ljubljana. Na igrišču Herme-sa sta se mučila za dve prvenstveni točki Ibrija in Celje vse dotlej, dokler ni Celje po nerodnosti ilirijanskega vratarja potisnilo žoge v gol in spravilo s tega važnega srečanja popolen izkupiček.
Kdor je tekmo videl, mu je jasno vse, kdor pa ni bil novzočen, se bo zaman čudil takšnemu nenavadnemu izidu, še bolj pa trdim besedam, ki smo jih morali zapisati na račun obeh nastopajočih moštev. Ne gre za to, kdo je spravil tisti dve točki, ni najbolj važno, da je bilo na travniku nogometno moštvo kluba, ki ima to sekcijo celih 25 let ter je imelo za nasprotnika nogometnega prvaka tretjega
Celje i Ilirija i so (0:0)
Ceij-e: Koprivšek I - Kropivšek IL, Frar> ce - Sike ri j, Press-inger IL Volka r - Dimitrij svi d, Gobec 11, Pressinger I, Žarkovič. Gobec I.
Ilirija: MaAič - Žitnik II, Eäselt - Bogme, Doberlet, Joško - Smerda Liovar, Lazare-vió, ALjančič, Drago.
Stvar je bMa
pusta in dolgočasna. ■Mnioka-tera Ij-jsbljanska drugorazredna taktna bi bila slabša. O kaki ku lti vi rani igri niti sdedu. Žoga je dirigirala igralce namesto narobe. Nabijanje tjaveridan, brez premisleka, brez vsakega smotra. Im lo je trajalo 2-kira-t pet in štirideset mirn., celo večnost. Se sreča, da nd bilo dosti ljudi; igrišče je zevalo praznote kljub lepemu vremenu. Če naj bo to prvi razred v slovenskem nogometu, potem ne vemo, kak naj bi bil drugi razred.
Prvo : Celjani!
Od Celjanov ni bilo mnogo pričakovati Hermes jih je »nesel« na nj hovem igrišču s 7 : 0, no in čeprav so potem zmagali — tudi doma — nad kranjskim Korotanom, »e s tem ie vedno n:so mogli bog ve kaj postavljati. Njihova igra proti iHrijanski drugi garnituri je bila pač v skladu t gornjima rezultatoma. Odnesli so sicer obe piki domov, za kar gre velika hvala ne~ resnosti nasprotnikovega vratarja, pa to jim ni tudi edin uspeh, s katerim ee smejo tolažiti. Igre n;so pokazali sikoro nobene. Mailo je verjetnosti, da bi v nadaljnji borbi utegnili priti taiko poceni še do kakega pozitivnega uspeha.
Človek pride v zadrego, če bi hotel koga v tem moštvu posebej vsaj omeniti, če že ne pohvaliti. Še boljše je delala ožja obramba, ki pa spričo povsem jalovega nasprotnikovega napada skoro ni imela pravega posla. Vratar je spočetka zbujal nekaj pozornosti s svojim pretiranim metanjem na vsako žogo, pozineje se je vnesel Srednja vrata ni bila toliko močna, da bi insilila vsaj videz kakega sistema. V napadu je desno krilo poslalo par prijetnih centrov, s katerimi niso znali v sredini kaj početi, osredje napada je imelo pred golom nekaj dobrih pozicij, pa vise zaman. Edini gol je zabil Gobec z levega kirila, pa še to je bilo tako nepričakovano, da kar verjeti nti mogel.
Drugo : llirijani/
Belo-zelem so napravili še skibšd vtis kot v nastopu proti Hermesu. Res je, da rt prvega moštva ni bilo nikogar zraven. Res je pa tudi, da bi moral klub kot je Ilirija razpolagati z vsaj povprečno rezervo.
V	Beogradu igrajo vodilni klubi v podsa-veznem prvenstvu s svojimi kompletnimi rezervami — prva moštva hodijo po vrsti na turneje — in redoma zmagujejo nad prvimi moštvi svojih »prvorazrednih« nasprotnikov* z močnimi rezultat k K vsemu pa ta garnitura nima niti malo treninga.
V	prvem polčasu so belo-zeleni izdelali nekako terensko premoč, čim bolj pa se je igra nagibala h koncu, tem bolj so jim pohajale moči, in drogi del igre so morali prepustiti teren večinoma nasprotniku. Najslabši del moštva je bil naipad, ki jc bil vso tekmo raztrgan im ni skoro niti enkrat spravil nasprotnikovega svetišča v resnejšo nevarnost. Iz nekega kota je sicer žoga našla pot v rmrežo, p-a je sodnik zgoditku odpiskal veljavnost, ker je žogo dirigirala v mrežo roka. Stranska krilca sta bila bila zopet površno, nista posvečala pozornosti svojima kriiloma. V sredini je večino igre delal Aljančič, vsekakor boljše kot Doberlet. ki na to mesto ne spada Razmeroma dobra je bala obramba, vsaj v prvem delu igre. MaiHč je lovil nekaj oddaljenih žog lepo in zanesljivo, edini nasprotnikov gol pa gre samo na njegov račun.
O poteku igre nd kaj povedati. Iliri.jami so v prvem polčasu uspeli in potisnili goste skoro povsem v obrambo, tako da so ti prihajali le sporadično v Maličevo bližino. Pred golom pa je bilo aktivnosti fti-rijanskega napada konec. Celjani so v prodorih dobili par kotov itn iz teh jim je nastalo nekaj situacij, ki jih pa tudi niso zinali izkoristiti.
Ein ako ali vsaj podobno je kazak*, da bo potekla tudi druga polovica igre. V tej je večja vzdržljivost Celjanov prišla do izraza in se je igralo bolj na ilirijanski polovici. V 23. min. je prišlo do majhnega razburjenja: Iliri ja dobi dva kota zapovrstjo. iz drugega pošlje Doberlet z roko v mrežo, kar pa sodmik opazi. Potem gre monotono naprej vse do 40 min., ko se posreči Maliču iz čisto nedolžne stvari ustvariti komplikacijo z negativnim rezultatom; žoga mu po nepotrebnem izpade iz rok in prav tako po nepotrebnem ie Gobec s krila pred njim, ki brez premisleka napravi, kar je edino mogoče naoraviti: žoga gre mimo Malica v mrežo. Preostalih par minut je minilo brez nesreč.
Sodil je g. Ramovž. V pred tekmi je Mila-dika premagala s 3 : 2 Hermesovo kombi-
sportnega središča v Sloveniji, brez dvoma pa dajeta mnogo misliti višina in način igre, ki sta je pokazala današnja predstavnika našega najboljšega razreda. Kai pomaga večno tarnanje o praznih blagajnah, kaj pomenijo obupni klici za čim večji po-set m izdatnejšo materijalno in moramo podporo naših nogometašev, če se pa takrat. ko jih pride gledat vsaj nekaj »to ljudi, pokažejo v formi, ki more vzbuditi kvečjem pomilovanje. Za igre, kakršne smo gledali daines na Herrnesovem igrišču, je naša publika vendarle prezrela in ji bo v bodoče lahko in prav gotovo pokazala hrbet. Vse ostalo je pa stara pesem ..
V Mariboru so Čakovčani odnesli samo pol uspeha, v Celju so se Atletiki povzpeli nad Rapida, v Kranju pa so Pri-morjaši poželi sigurni dve točki.
nirano rezervo. To stvar je sodil g. Jenko.
Primorje : Korotan
Kranj, 1. marca.
Primorjoši, ki so morali danes odigrati prvenstveno tekmo s kranjskim Korotanom. so se sprva težko znašl; na izredno malem igrišču v Kranju. Večinoma so bili sicer v napadu, tod« skoraj vsa snaj-storica Koro tana se ie zbrala na svo;; polovici igrišča ter popolnoma zabarikadir« a vrata, tako da žoga ni šla nikamor. Pri-cnorješi se, nato spremenili taktiko ter zaželi žogo dvigati v zrak ter so tudi skoraj vse štiri gole tega dela igre napravili z glavo.
Po odmoru je črno-bela obramba preveč riskiraia in je bilo tudi precej nesigurna. tako da so domačini iz vseh prodorov zabili dva gola, enega pa je »ustvaril« branilec Bertoncelj. Gostje so bili seveda od začetka do konce vidno v premoči, m. kar so domači proti koncu igTe reagirali z igro na moža.
Občinstva j; bilo še precej, tekmo je sodil dob-o g. Lukežič.
1:1 (1:1)
Maribor. 1. marca.
Prvi nastop Cakovčanov v -letošnji nogometni sezoni v Mariboru je vzbudil med privrženci nogometa precej, zanimanja, tako da se je r.a gr šču v Ljudskem vrtu zbralo skoraj 900 gle-calcev. Moštvi sta nastopi,i v naslednjih postavah.
Maribor: Koren, Konič. Cibai, Kram-berge>r, K irbis. Gomolj, Miloš, T reo, Kolair, Leban, Kubo.
CSK: Istvanovc, Vampi in. Vaš. Mi-halkovič, Jamic* Mekovec, Breslauer, Megla, Hrajbak, Takač. Novak.
Maribor je bil priimoran nastopiti brez dveh najboljših igralcev Domiclja te: Najžarja n Vodeba un zato ni mogel ponovil one igre ki jo je pokazal prejšnjo nedeljo. Napadalna vrsta ie sicer v danih razmerah zaigrala dovolj dobro, toda bila je preveč navezana sama nase ter brez podpore od zadaj. Kiriiska vrsta ie bila '•eam.n.ma zaposlena v obramb:, ker sta bila oba b nilca obupano slaoa. lo je bil tudi vzrok, da je bila vsa igra Maribora razbrgana. Čakovčani so danes zaigra-Ki z e lanom im požrtvovalnostjo. Fantje so prav hitri, toda nekol ko premailo disojpdwiiiraini ; njihovo prerekanje je napravilo prav slab vtis. Gostde so operiral: več noma s prodori, ki so bili vselej zelo nevarni. Zato je res, da nimajo mti enega igrafca, ki bi znal iz- | koristiti zrele stnaeije. Najboljšo formacijo so imeli v obrambi, kjer sta s odlikovala zlasti oba branilca z Te p imi odbojnimi, streli. Krilca so biH predvsem požrtvovalni. V napadu je bila dobra desna stran, vendar je igrala preveč ego Stiano. Start nekaterih igralcev pa je bil preoster, pri čemer je najbolj troel vratar, ki so ga tudi občutno poškodovali.
V	ostalem je b.la tekma borba dveh enakovrednih nasprotnikov, kjer se je pač vsak trudil, da bi dosegel zmago. Do odmora je bila i'gra nekako izravnana, pozne'"e pa so bili Čakovčani v rahli premoči. Ce danes niso dosegi'" zmage protii slabemu nasprotniku, jim daje to slabo spričevalo. Tekma je bila odigrana na precej slabem terenu in je bila zato kvalitativno na precej n zki stopnji.
Oba gola sta padla že v pirvem polčasu. in sieer za Maribor v 4. minuti po Lebanu, za CSK pa v 43. min. po Takaču.
Tekmo je sodil g. Dolinar iz Ljubljane, ki pa je imel zaradi: ostrega tempa težko stališče, vendar je svojo nalogo opravil dobro, gotovo pa je b'l ob jektiven.
V	predtekmi sta ferali prvenstveno tekmo rezervi Maribora in Rapida, ki se je končala neodločeno 2 : 2.
njavaM toda nobeni strav- nj uspelo doseč. gola. Na Rapi'dovj p».iov ca >e je igraio za maienkost več ko; r.a domači. V tem delu je biia igra precej nezanimiva.
Po odmoru je postala igra vse bol: živahna, ostra iin napeta. V 5. nun. je Rapidov .gralec po nesreči trai ob lastnega vratarja m ga težko poškodoval, tako da je nvoral zapustiti igrišče in je Rapid do konca igral samo z It; možmi V 12. nun. je Rapid .zvedel hi'ter prodor. Vrdmk je bil na mestu im poslali žogo v mrežo. 1 : 0 za R. Domači niso klonili in začeli Dri tiska. V 26. min. je v gneči pred Rapid o vitti golom Kranipuš našel luknjo im poslal v mrežo 1 : 1. 4 min. pozneje je isti gralec pretvoril lep center desnega knila v zmagonosni gol 2 : 1 za A. Rapid je zdaj zbral vse moči, da bi izenačil, toda domači so se vrgli na obrambo in rezultat je ostal neizpre-rnenjen.
Tekmo, ki so jo sicer tesno, pa zasluženo dobili Atletiki, je sodil g. Ca-mern k iz Ljubljane strogo 'n objektivno.
Dopoldne je bila prijateljska tekma med Jugoslavijo im Retjom iz Trbovelj, ki se je končala neodločcoo I : I (0 ; 0).
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Hajduk 9 :1, Concordia : Spar ta 1 :1.
Varaiòiii : Slavija : Hašk 3 : 0. Beograd: Jedinatvo : Sparta 4:2 (3:1),
Jugosiavija : Mitič 5:0 (2:0).
Alais: Jugoslavija (Beograd) : Olympic 2 : 0 (1:0).
Dunaj: Prvenstvo: Sportklub : WAC
2	: 1, Admira : Favoritner AC 8 : 3, Rapid : Libertas 2:1, Wacker : F AC 1 : 0, Austria : FC Wien 1 :1, Hakoah : Vienna
3	: 0.
Praga: Prvenstvo: Prostjejov : Mora v. Slavia 4 : 2, Sparta : D FC 3 : 0, Kolin : Zatec 2 : 1, Slavija : Viktorija (Plzan) 7 :2, Plzen : Bratislava 6 :2, Kladno : Teplitzer FC 5:3, 2idenice : Nachod 2 : 0.
Rim: Prvenstvo: Napolj : Alessandria
1 : 0, Triestina : Ambrosiana 2 :1, Turin : Palermo 1 :0, Bologna : Brescia 2 : 1, Run : Bari 3 :0, Milan : Genova 1 :0, Juventus : Florenca 0 : 0.
Budimpešta: Prvenstvo: Hungaria : Kis-
pest 1 : 0, Ferenczvaros : Bocskay 2 :0, Ujpest : Salgotarjan 10 : 0. Phöbus : Sze-gpd 3 : 2, Soroksar : Attila 2 : 2, III. okraj : Törökvcs 2 : 0.
PELITNJ KINO MATICAI
_Telefon 21-24_
SAMO ŠE DANES OB POL 3. URI ADOLF WOHLBRÜCK
v kriminalno-ljubavnem filmu
S£L SEM
JACK MOETIMER
man j kot arno pričakovali. Sej je res,
da je bila konkurenca drugačna kot kdaj poprej, in je bilo treba stairtati pred mednarodnim sodniškim zborom in skoraj 150.000 pozornimi gledalci, toda kljub temu so naši pokazali le eno, da znajo smukniti preko mosita toliko sigurno, da pristanejo na strmini brez padca. V ostalem pa se zdi. da jim je vse. kar so vsaj včasi tako radi kazali na planiški skakalnici, ušlo hipno iz spomina. Za stil so moroili tudi sodniki segati po zelo nizkih ocenah, ker bi ee sicur nc moglo zgoditi, da bi nekateri s krajšmi daljavami zasedli mesta pred njimi. Zadaj «o še samo trije nesrečniki, ki so na tej elitni skakalni tekmi pokazali, kako se po skoku pade v sneg, dva Japonca in Finec Pälli. Med našimi je res — ne glede na vrstni red v seznamu izidov — najbolj ugajal koraj-žni Pribovšek, ki pa je žal pri drugem skoku izgubil nekaj metrov daljave in e te-m najbrže tudi nekatere boljša mesta. Zlato kolajno je v ogorčeni borbi s Švedom Enksonom spravil »kradj skakalcev«, veliki norveški mojster Birger Ruud, ki ga je pač težko dvignrtfi s presffrola.
Najboljši Jugosloven Jeseničan Frane Smolej
2
revija naj
V hudi konkurenci je med 28 tekmovalci zmagal čiau jeseniške Sitale Joža Novak.
Heim je bil drugi, PračeK pa četrti.
Trž:<?, 3 marca Ijana) 5 : 11 J/s, 10. Masterl (SK Tržič)
Za tradicionalni smuk z Zelenice je vladalo tukaj veliko zanimanje V zadnjih dnevih je zapadlo skoraj meter novega suhega snega, žal pa tekmovalci zaradi goste megle niso mogli trenirati. Na srečo se je popoldne zjasnilo, tako da je bilo za tekme prav ideaino vreme.
Proga je vodila s sedla Zelenice po pobočju Begunjščice in strmem plazu skozi gozd do državne ceste, cilj pa je bil pri cestarju pri Sv Ani Višinska razlika je znašala 500 m. Start je bil točno ob 13.
Tekme so se udeležili tekmovalci jese. nške Skale, SK Ljubljane, SK Polja/ne iz Kranja, Slalom kluba 34 iz Ljubljane ter seveda polnoštevilna ekipa domačega SK Tržiča, prireditelja tekme.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Novak Joža 3 :511/5, 2. Helm Hubert 3 : 53 : i/s, 8. Urbar 4 : 00, 4. Pri čok Ciril (vsi štirje Ska.a) 4 : 02 »/s, 5. Anlcole 4 : 29 Vb, 6. čarman foba SK Tržič) 4 : 31, 7. Kataik (Skala) 5:0, 8. Babič (SK Tržič) 5 : 04 »/5, 9. Mikulet č (SK Ljub-
5 : 32 1/5.
Izmed 28 tekmovalcev na startu je prl_ spe" o na cilj 22 vozačev v konkurenci ter trije izven konkurence. Razen zmagovalca sta .se odlikovala naša olimpijca Heim in Praček, med katrima je posebno slednji presmučal tri četrtine proge v drznem smuku, izgubil pa je mnogo zato, ker se je moral izogniti poškodovanemu tekmovalcu, ki so ni mogel umakniti s proge. Zmagovalec Novak je pri tej tekmi dose, gel svoj največji dosedanji uspeh.
Med moštvi se je kot prva plasirala Jesen ška Skala, ki si je s tem že tretjič priborila dragoceni prehodni pokal tvrdke Glanzman & Gassner. Doslej beleži Skala 3, SK Tržič 2, Siv Ljubljana pa 1 zmago. Drugo mesto med moštvi je zasedel SK Tržič, tretje pa SK Ljubljana.
Pri razdelitvi nagrad je bilo izrečenih več pozdravnih nagovorov, med katerimi Je predsednik GZSP dr. Miha Potočnik posebno poudaril zasluge SK Tržiča, ki Je kot prvi klub pri nas uvedel tekmovanja v alpskih disciplinah.
, - > ,
Š2 en pregled Iz Gs-Pa
Športna bilanca 10 dnevnih dogodkov v okviru IV. zimskih olimpijskih iger
Atletiki : Rapid
ti 1 (OSO)
Celje, 1. marca.
V prisotnosti 400 gledalcev je bila popoldne ma Glaziji odigrana podsa-vezna prvenstvena tekma med domačimi Atletiki in mariborskim Rapdom. Obe moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah in zaigral zlasti v drugem polčasu z velikim e'amom. Napada na obeh straneh nista bila najbolje povezana in sta obe moštvi zaigrali nekaj lepih pozicij, defenzivno pa sta bili obe prav dobri.
Do odmora sta bi(T enajstorxi precej er.aki Dež je močno kva~'l 'gro v tem delu. Napadi so se neprestano me-
zda j, ko je v Ga-Pa ugasnil olimpijski žar in se udeleženci po krajših in daljših ovinkih polagoma vračajo v svoje domovine. je prav, da še enknat v velikem pregledamo izide olimpijskih tekem v zimskih športih. Značilno je, da so bili ž njimi na splošno zadovoljni prav vsi; oni, ki so računali na najboljši mesta, pa so spravili nekaj manj, kakor tudi oni, ki so b?.i v naprej obsojeni na rezultate bTez olimpijskih nagrad, pa so vsaj pokazali, da hočejo in so sposobni nastopiti v takšni konkurenci kot je bila na teh tekmovanjih. Ker je bila razen tega organizacija prireditev brezhibna in je t adi vreme bilo kakor nalašč zanje, je bila dolga vrsta olimpijskih prireditev ena sama desetdnevna manifestacija za vse obsegajočo olimpijsko idejo in gojite/ teh najlepših športnih panog.
Smučanje
Poglejmo najprej po smuških disciplinah! V alpski kombinaciji — smuku in glatoinu — so največji uspeh dosegli domači, ki sta jim Krista Cranz in Franc Pfnür priborila dve zlati ko'ajni. Tudi obe srebrni sta v tej disciplini prejela dva domačina in šele bronasta je pripadla N'or-vežanki in Francozu. Sicer pa 60 se med ženskami postavile še Švicarke in Angležinje, ostale — najbolj čudno za toliko favorizirane Italijanke — pa so morale ostati že precej zadaj. Mi tukaj nismo ime'i nobene tekmovn'ke ki bi pa med .takšno elito in na oni progi najbrže tudi ne imela mnogo besede. — Tudi med moškimi so v prednjih vrstah štirje Nemci i-n trije Norvežani — z Birgerjem, Ruudom vred — potem pa so Američani in Angleži in kar za njimi Jugosloveni. Naš najboljši — Ciril Praček — zavzema 15. mesto in ima za seboj vse Čehoslovake, Italijane, Madžare, Poljake in Runrune. Skoda, da smo v smuku izgubili še večjega favorita finima, da bi nas biil morda še za mesto ali dve pcmakniil višje Toda v športu — tudi zimskem — ni treba s- m o znanja, ampak tudi sreče in — vo'je 1 To pat nepopravljivo za štiri leta, toda klrub temu — prav dobro. Di«=cip'ini sta p kazali. da so se severnjaki odločno prijeli tudi alpskih disciplin, vendar oa so j:m Srednjeevopci — pos bno v slalomu — za zdaj še premočni. Trajal0 p3 najbrže ne bo dolgo, ko bndo tudi tukaj imeli najmanj tatko besedo!
V štafeti 4X10 km so pogoren Norvežani in Švedi pred žilavimi Finci, ki so za bornih sekund —pri skoraj triurnem teku — odnesli zlato kolajno. Tehtn-'ca se je nagnila v njihovo korisir šele v drugi polovici proge, kjer sta Lädhe in Jolkamen nadoknadila 'rgubo in za pié'e metre pred nosom spravila norveško ekipo ob zmago. Lep uspeh so tukaj zabeležili tudi Ita'i j?- j ni. ki se ponašajo z na;bc»!jšim srednje- j evropskim mestom, Nemci pa so kot šect: zaostali še za Čehoslovoki. Naša s t-? Teta po silabem *eku .lakopiòn Gustla po prvi ' predaji kljub vsem naporom ni mog^a no-ravnati izgube in je tako za pičlo raziiko . niti dveh cclih minut ostala za avstrijsko
it o to itrona)
na kontroli psi hm 44.— na 50 km progi s časom S : 23 : 08. V skupni klasifikaciji je kot dragi Srednjeevropec zasedel 10- mesto s caSom 3 : 47 :40, sam° 17 :39 slabšim od čaSa olimpijskega prvaka Sveda Viklunda.
Hokej na ledu
Za olimpijske kolajne v hokeju na leda se je v üarmischu potegovalo 15 narodov, med katerimi so bili po štirje že ▼ naprej ocenjeni za »gornjo« in štirje za »spodnjot hišo. Po tej glavni razdelitvi so nato vsa sodelujoča moštva razporedili za tekmovanje ▼ štiri skupine, in sicer skupino A s Kanado, Avstrijo. Poljsko in Latvijo, skupino B s Švico, Italijo, Ameriko in Nemčijo, skupino C s Češkoslovaško, Madžarsko, Francijo i a Belgijo ter skupino D i Anglijo, švedsko in Japonsko. Prve izločilne tekme so prinesle več ali manj pričakovane rezultate in že pri njih se je videlo, da so kandidati za zadnjih osem, ozir. zadnje štiri kajpada Kanada in pa Anglija. Amerika ter Češkoslovaška in Nemčija. Za polfinale so se raz^n gornjih kvalificirale še Avstrija. Madžarska in Švedska. Prvo senzacijo v polfinalu so pripravili hvaležni publiki Angleži, ki to proti vsemu pričakovanju porazili Kanadčane z 2 : 1. Pravijo, da so Kanadci prejT-njo noč preživeli precej veselo, opazilo pa se je tudi med igro. da so precej >od zgoraj« gledali na svojega nasprotnika. Konec je bil {„„/:"',	„ : zan;e porazen; vratar, ki je sicer po svoji
ZSlu ZlZ -' J^v*0 -V^™ Lar^sonom	najbolj originalen pojav na lednem jo-
slavdi najvišjo oumipijsko o^sfc Do 10. me-	L-	—un
sta so nato spet somi severnjaki in šele tukaj sta po vrsti dva Čehoslovaka (Miha-lak in Šimunek), potem pridejo polagoma še Italijani in Nemci. Za nas med prvmi dvajsetimi v tej konkurenci ni bilo mesta. toda s K'ančnikom na 23. in Smole-jem na 25. meatu snv, že dostojno repre-zentiraii paše mlado smučarstvo. Sab še nam je šlo za kombinacijo, kjer so trojno olimpijsko slavo poželi srmà Norvežani, zavidljivi mesti (4. in 5.) pa sta rešila Ceh Šimunek in Italijan Mcnaxdd. Naši j vaJka odtod je ilo takole: Anglija in Ann-kombinatoTci so pac nekohko jacjh v sko- rjka pta	tako ; trikratnem podaljšku
kih, sam tek pa j m n. pomagal jec kot j brez ^ razdelili obe to^ki. Kanada je do najboljšega >>. mesta .n se v!SJe. Ra- I ohra^iala s precej onemoglimi Cehoslovaki
kar s 7 : 0. Malo manj so jih naši bratie
in francosko na 10. mestu. V tej disciplini smo torej odrezal« nekoÜko slabše kot p« računih na papirju, toda za nami jih je priä'o na cilj še pat in je pLasman glede na natie razmere še zmerom prav lep.
V teku na 18 km je bila korkurenca mpozo-ntna, saj je staratalo za obe oceni — posamezno in za kombinacijo — nič manj kot 115 tekmovalcev. Tudi tukaj so za posamezno pogoreli Norvežani v ko-
lju, je po rezultatu za Angleže Izgubil živce in skakal ter priganjal svoje kot obseden. Nič ni pomagalo; ta poraz ie stal Kanado zlato kolajno. Druga igra, ki bo ostala igralcem in gledalcem še dolgo v spominu, se je zaključila po dveurni ogorčeni borbi neodločeno- Nemčija in Anglija sta po rezultatu 1 :1 dobili vsaka po eno točko, toda za Nemčijo je bilo to že premalo, da bi l;ila prišLa v finale- Med zadnjimi moštvi sta bili po dve ameriški in dve evropski moStvi: Amerika in Kanada ter Anglija in Ceškoslo-
najboljšesa c*. mesta m še višje, zen tega smo enega izgubili! Tudi s skoki si ni:mo izboljšaili po'oiaja ter so nas potisnili še navzgor v zadnjo tretjino. Zaradi teh mest se ne smemo posebno udarjati na prsa: morda jc bil ta sunek zadostno svarilo, kako in kje nam je treba v bodoče še večjih priprav in sistematičnega dela. Sicer pa moramo imeti vedno pred očmi, da so bili na vsrkan startu tekmovalci mednarodnega razreda, kj nimajo nikjer več na svetu vrstnikov!
Disciplina, za katero smo prav na tihem gojili največje nade, je bil vztrajnosti tek na 50 km, smuški maraiton, za katerega precej udeleženih držav sploh ni mo- ■ g!o postaviti spofbne konkurence. Prvo ; kar je dalo tej disciplini glavni pečat, je j bila trojna olimpijska zmaga Švedov, ki j so z njo postavili daleč ob stran Norvežane. pa tudi Fince. Za nrmeček so imeli še na 4. mestu svojega ó'oveka, tako, da je bila za mesta proti desetemu strešna stiska. In kljub temu ji naš Smolej — za edinm boljšim Srcdnjeevropcem Čehom Musilom — zas:-del nad vse čas-no 10. mesto ter zbudil pozornost vsega športnega sveta v Garmischu in ostali Nemčiji, posebno še, ker so daleč za njrn ostali vsi štirje Nemci, pa še cela vrsta slovitih , mednarodnih tekmovalcev s severa in osb3i'e Evnope. Tudii Žemva in Knap sta j <?e tukaj držala nadvse dobro in prav ta- , ko »nesla« vso nemško ekipo in posamez- 1 ne Italijane in Poljake. V teku na 50 j km smo spet krepko posegli v olimpijsko \ borbo in opozorili s<vet na našo mlado domovino, ki je lahko Po tako kratkem času -noternih priprav posla'« v me'rv^odno / mske snortno areno takšna zastopnike.
Nazadnje so bi'i skoki, disciplina, kjer živimo doma med dvema ekstremoma, med dc'om od začetka in treningom po pravem sistemu t?r «^mutsko skakalnico in bajnimi dv'javami. za katere pa sami "irramo skikalcev. Na velike lovorike f-di tam z oVmpijske strmine nismo računali toda kljub temu smo videli in sijali šc .
s severa dobili tudi od Angležev. (0 : 5); res pa je, da to pot že niso več kot čakali, j da bo konec. Še najbolje so odnesli prt I Američanih, od katerih so dobili samo dva i gola. Zaključni dan sta udarili še Kanada j in Amerika, kjer so bivši in dolgoletni pr-i vaki odnesli obe točiti samo s pičlo zma.ro j 1 : 0. Anglija je tako brez poraza postala olimpijski in svetovni prvak. Tablica, ki daje najboljši pregled, je pa a teh finalov ta-ka]e.
j Amglijia	3 2y2 Vi 7:1 5:1
i Kanada	3 2 1 9:2 4:2
I Amrika	3 1V2 1V2 2:1 3:2
<3SR	3 0 3 0:14 0:6
Stvar z razdelitvijo v razne boljše in slabše skupine ie po odločilnem porazu Kanade imela nekoliko neprijetnih posledic, kajti dolgoletni svetovni mojstri v hokeju na ledu so ugovarjali, češ da bj morali za finale Se enkrat igrati z Angleži. Toda zvonjenje po toči in sklicevanje, češ da niso vedeli, da je turnir organiziran brez nekaj ugodnosti za največjega favorita, je bilo prekasno. Tako je prvič v zgodovini hokeja na ledu rorr.pl naslov olimpijskega in svetovnega prvaka v Fvropo. drugič v zgodovini te igre pa so ga Kanadci izgubili.
(Se bo nadaljevalo.)
L.. S.
Ljubljanski Šoferji
so snoči »Pri levu« polagali obračun dela v preteklem letu. Zbor je vodil predsednik g. PHantan Tajnik g. Malahovsky je podrobno orisal delo organizacije, ki se je zelo trudila za izboljšanje položaja šoferjev. O stanju blagajne je poročal g. Cerar. Blagajna izkazuje lep prebitek. Na zboru je bilo tudi prečit ano poročilo o de. lovanju saveza, ki pa zaradi sporov v organizaciji ni imel posebnih uspehov.
>JUraOk pons<5e!5sfe fedaja
.4
Ponedeljek, S. IXL 29M.
Teden dni filma
Zalajeva „Nana" v filmu
Sloviti Zolajev roman »Nana«, ki ga žal äe nimamo prevedenega v slovenščino, pa ga slovenski bralci zmožni francoščine in nemščine po večini poznajo, je fiJman Vlogo Nane igra Rusinja Ana Ste. nova, katere umetnost smo v Ljubljani imeli priliko že občudovati; Zlasti iz fiima »Bratje Karamazovk nam je Stenova v spominu kot igralka odličnih sposobnosti. Enako izvrstna je tudi v tem filmu, kakor sklepamo iz raznih tujih kritik. Ostale pomembnejše vloge v filmu yNana« imajo Phillips Holmes, Lionel AtwiH, Richard Bennet in drugi.
Dejanje se godi v Parizu 1. 1870. Nana (Stenova), očarujoča mladenka a ceste, postane ljubica Gastona Greinerja (Ben. net), gledališkega ravnatelja, ki jo tudi angažira za gledališče. Prvi njen nastop
je triumf. Ves Pariz je navdušen in najbogatejši kavalirji tekmujejo za njeno naklonjenost. Nana se pa zagleda v mladega poročnika Georgesa Muffata (Holmes), ki ji vrača ljubezen. Georgesov brat An. dre, ki bi si rad priboril Nano, izposluje bratovo premeščenje v Alžir Nana, ki jo je Greiner vrgel na ulico, pričakuje od Georgesa pisem, a nikake vesti ni od njega. Andre Muffat se ji vsiljuje. Nana pristane in spet igra v gledališču. Pariz nori za njo. Nastane vojna s Prusijo, Georges se vrne in najde Nano v bratovem naročju. Hoče ubiti brata, a v sosedni sobi poči strel: Nana je izvršila samomor, da po. miri oba brata.
V Ljubljani se bo predvajalo to vsebinsko in tehnično odlično filmsko delo te dni.
Francozinje za žensko volilno pravico
Mod tem ko so prejšnji mesec zborovale v Parizu ženske predvsem z« izboljšanje ijihovega materialnega položaja n proti zapostavljanju v službi, se ie v februarju vršil V. kongres Narodnega združenja za žensko volilno pravico. Poročilo o tem kongresu, ki ga prinaša »L' Oeuvre«, pravi, da sc je zborovam.je zaključilo z najlepšimi nadami za bodočnost.
Zborovalke so pokazale na Madrid: Med tem. ko je tam volilo 304 tisjč žensk nasproti 250.000 moškm, se morajo Francozinje, ki so nedvomno na višji stopnji kulture od Špan.iol-k. šele boriti za poetično enakopravnost. To-
da zdaj, ko se je v senatu zavzela za ženske prav:oe mečna skupina pod vodstvom predsednika Miiliés-Lacroix-ja. imajo žene upanje na uspeli. Ta skupina je predložila vladi posrečen predlog, ki ga je utemeljevala s pomembnostjo ženskega dela v javnem ž vljenju. Poleg tega je predložil še drug poslanec zahtevo po splošni žensk' vo'rTni pravic'. Žene na Francoskem so nrepričane. da bodo kai kmalu prišle vsaj v obenske odbore. Zdaj bodo šle s podvojeno pridnostjo na delo. da vzgVe najširše plasti žen za razu-mevrnj? političnega življenja in za delo v politiki.
Zbor vojnih invalidov
Za izboljšanje sedanjega invalidskega zakona
Ana Stenova v vlogi Nane.
Vlasta Burian v f5Lažisein vitezu"
Vesela komedija složni vitez« (Held einer Nacht) se bo začela v nedeljo predvajati v Elitnem kitno Matici. Glavni vlogi žnra+a Čeh Viasta Burian kot krojaška po-
močnik vn lažni vitez im pa Theo Lmgen kot učitelj. Vsebina filma so nenavadne pustolovščine krojaškega pomočnika, ki je nenadno postal vitez. Vse delo je prepleteno s tako posrečenimi komičnimi zapi e t-ki, da se gledajoče občinstvo ne more ubraniti smeha. Glavno ženisko vlogo igra enako posrečeno Betty Blrdova. Režiral je dek> Mac Frič, a glasba je Fiak>va.
mm v sodobnem svetu
Protest beograjskih feministk
Zadnja številka »Ženskega pokreta« prinaša resolucijo, ki je bila sprejeta ■na občnem zboru beograjskega Ženskega pokreta. Resolucija je verna podoba položaja vseh poklicnih žen v aiaJi državi, zato jo priobčujemo v tej rubriki z željo, da bi našla vsaj malo odmeva pri tösfcüh, ki bà ji lahko ugo-
I. 1.) V državnih in samoupravn h korporacijah obstaja jasna tendenca, da se tudi žematm s popolno kvalifikacijo preprečuje vstop v službo, a onim, ki so že zaposlene, se onemogoča napredovanje. 2.) übe zadnji uredbi o znižanju prejemkov državnim nameščencem težita za tem, da se za poročene žene ustvarijo taki pogoji, ki b: jih prisilili, da zapuste službo. 3.) Zahtevamo, da se v uredbi za poštno-telegrafsko službo ukinejo določila, ki od nevaio pnocentualni odnos moškilh i.n ženskih uslužbencev. Na mesto pripravnika v beograjski centrali mora biti postavljena žena. 4.) Zahtevamo, da se uk:rne praksa, ki je prišla zadnja
lieta v navado, da avtonomne ustanove, kakor so Narodna, Hnpotekanna in Agrarna banka, v svojih razpisih služb izključujejo ženske. Isto zahtevamo za razpise služb v državnih monopolih. 5.) Zahtevamo, da se vnese v zakon o sredinih in učiteljskih šolah, da morajo biti na ženskih šolah direktorice. Zahtevamo, da ministrstvo prosvete opusiti namero, da izpolni nova učiteljska mesta izključno z učitelji (moškimi). Pri novih nameščenjih naj se ozira na učitelje in učiteljice v sorazmerju s številom brezposelnih med učiteljicami iin učitelji. 6.) Zahtevamo, da se ukinejo vse uredbe o znižanju dohodkov diržavth in samoupravnih uslužbencev.
II. Da bi se vsaj malo ublažila velika beda med delavstvom, naj min;-strstvo za socialno politiko 'n narodno zdravje čim prej predloži': narodni skupščini zakon o minimaHih mezdah, k; morajo biti za oba spola enaka. Zakon o osemmrneni delavniku naj se izvaja ö'irn strože.
Ljubljana, 1. marca.
V Mestnem domu so se danes dopoldne zbrali člani in članice krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov, da čujejo po. ročila o delovanju svoje organizacije v preteklem letu. Polna dvorana je pričala, da vlada med invalidi za organizacijo veliko zanimanje. Zborovalce je pozdravil predsednik krajevnega odbora g. Vekoslav Mlekuš im predlagal, da se pošljejo Nj. Vel. kralju Petru vdanostna, ministrskemu predsedniku in ministru za socialno politiko in narodno zdravje pa pozdravna brzojavka, kar je bilo soglasno sprejeto. V kratkem govoru je nato predsednik pojasnil težkoče vojnih invalidov in njih bor. bo za obstanek, orisal delo odbora in se zahvalil za podpore vsem dobrotnikom, zlasti banski upravi, mestni obč ni in TPD.
Iz tajniškega poročila g Metlike povzemamo, da šteje organizacija 327 članov (245 moških in 182 žensk). Med letom je umrlo 5 članov, katerih spomin so na. vzoči počastili stoje. O stanju blagajne je poročal g. Rakuš in na predlog revi. zorja g. Dermaše je bil odboru soglasno izrečena razrešnica.
K besedi se je nato oglasil zastopnik oblastnega odbora g. Tome. ki je v glavnem orisal hudo borbo Združenja za izboljšanje invalidskega zakona. Z invalidskim zakonom leta 1929 je bila črtana skoro polovica invalidov, in sicer po večini onih, ki so invalidi zaradi bolezni. Združenje se bori za to, da bi se vsaj hudo bolnim invalidom spet vrnila pravica invalidnine. Ena izmed najvažnejših zahtev vojnih invalidov je tudi zvišanje dav. čnega cenzusa od 100 na I7O Din. Kakor znano, invalid, ki plačuje 100 Din davka, ne prejema invalidnine Govornik se je dotaknil tudi vprašanja zaposlitve vojnih žrtev in navedel, da se nihče ne ozira na člen 26. invalidskega zakona, ki striktno določa, k;p in kdai naj se zaposlijo vojne žrtve_
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji
odbor: 'Vekoslav Mlekuš, Ivan Pintarič, Franc Preša, Janko Moser in Josip Ra-puž. v nadzorni odbor pa Ivan Metlika. Alojzij Dermaša in Alojzij Hlavsky. Po volitvah je nastala živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Med drugim so bili navedeni razni konkretni pri. meri, ko se ni upošteval člen 26 glede zaposlitve vojnih invalidov. Nato je bila soglasno sprejeta naslsdnja resolucija:
1. Invalidom, ki so zaradi kakršnekoli kazni ali tudi zaradi premalo odmerjenih procentov izgubili pravice po invalidskem zakonu, a potrebujejo proteze ali ortope. dične aparat», naj se dovoli brezplačno nabavljanje V3eh ortopedičnih pripomočkov. Dovoli naj se jim tudi brezplačno zdravljenje hib pridobljenih v vojni. 2. Na invalidskem sodišču v Ljubljani naj se nastavi stalen sodnik, iker izmenjavanje ni v korist invalidskim zadevam. 3 Nujno potrebno je, da pride v komisijo za pregledovanje invalidov zmerom tudi po eden zastopnik Združenja vojnih invalidov. 4 V smislu člena 75. invalidskega zakona naj se dovoljuje ponovno sojenje vsem po invalidskem zakonu zaščiterim osebam, ki &e jim invalidsko ali premo, ženjsko stanje posiabža in ki za to soisnj: zaprosijo. 5. Vojnim vdovam in sirotam naj se dovoli trikratna polovična vozna cena, kakor jo imajo invalidi. 6 Iz narodnega invalidskega sklada naj se dovolijo inva'idom in vojnim vdova n brezobrestna posojila v pr merih, ko se hc-^ej ) osamosvojiti bodisi z ustanovitv!jo lastna obiti ali z nakupom kmetije. 7. K licitacijam za kantine v vojašnicah naj sc pripuščajo samo vojni invalidi 8. Za onemogle inva. lide, nesposobne za vsako pridobitno delo, naj se na sedež;h banovin ustanove invalidski domovi (hiralnice). 9. člen 26 in_ validsk?ga zakona in pravilnik o zaposlitvi vojnih invalidov naj se striktno izvajata. 10. Vojnim žrtvam in njih družinam ma. loprodajalcem tobačnih izdelkov naj s« do. voli, da smejo naoavijati tudi za manj kakor 1000 Din inojopolskih proizvodov.
arlbor preko nedelje
Podrejena vloga žene v nemškem
Hitlerjanstvo je Nemčiji tako krepko preoblikovalo obraz in duha, da se njegovemu vplivu ne morejo več upirati niti sodišča. Prav ta kažejo zlasti v zadnjem času veliko agilnost v vprašanju nacional-nosocialističnih nazorov v pravnem življenju. Potem ko so v pravosedstvo vnesla najprej nova tolmačenja prava v smislu teh nazorov na škodo nearijskih državlja-nov, je prišla na vrsto zaščita družine in njene časti. Na žalost to delovanje ne kare napredka, ampak je poseglo po naukih izpred stoletij, proti katerim se moramo sicer še dandanes boriti, v veliki meri pa jih je današnja družba že premaga'a.
TdU; je n. pr c- žavno sodišče v Berii-iu p*" ! ne avnim neki razsut bi	9
kazenskopravnega vidika dok j j nenavadno stališče do zaščite časti nemške družine.
Gre za primer, ko je drnžioski znanec v moževi odsotnosti povabil že nekoliko vinjeno ženo v neki lokal, kjer se jo op la. Ko je mož za to zvedel, je vložil proti 7mar.n1 tožbo radi *ili<mja časti ir njegovi za? levi je bil •> v z^claji ins.an-n rigodero.
V utemeljitvi sodbe je sodišče poudarjalo nedeljivost družinske časti. Toženi sicer ni kriv žalitve žene, ker je ta povabilo sprejela, kar pa ne ovira, da v njegovem zadržanju ne bi bila žalitev moža. Kdor izkuša škodovati ženini časti, čeprav 7. njeno privolitvijo, žali istočasno moževo čast. Privolitev torej k ri v d e ne iz ključu je.
To pojmovanje korenini v nemškem pojmovanju zakona (brakaV Sramota, ki je priza dajana enemu članu družine, zadeva celotnost.
Državno sedišče pa je ob isti priliki naznanilo namero novega, kazenskega zakonika, v katerega bo izrecno vnesena določba, po kateri bo žalitev ženine časti istočasno žalitev moža in bo možen kazenski pregon na n j e g o v predlog. S tem na j
bi se nedvomljivo posvedočilo poglavarstvo moža v družini. Po mnenju sodišča pa bo za obsodbo zadostovalo že samo namigovanje na taka dejanja, da se ugotovi izraz omalovaževanja moža.
še en primer nam more jasno predočiti, kako daleč posega zaščita družinske časti:
Pred magdeburškim sodiščem sta bila obsojena dva trgovca nearijske rase na štiri, odnosno eno leto zapora, ker sta v svojem lokalu poljubila svoji prodajalki, ki se temu nikakor nista upirali in tudi nikakor nista želeli kaznovanja »zločincev«. Sodišče pa se je zadovoljilo s tožbe-nim predlogom očetov, ki ie izjavilo, da leži v dejanji;, nearijcev pač žalitev očetov kot glavarjev družine. Obremenilna je b'la židovska kri. olajšilna pa aktivna udeležba nz bojišču.
Predsednik sodišča je obžaloval, da ta prestopek ne spada pod zakon o rasni oskrumbi. ki se nanaša le na spolne odno-šaje. Obžaloval je. da obtoženca ne rnore za ta prestopek spolno onemogočiti, ker bi le to ustrezalo zdravemu narodnemu čutu. Izrazil pa je upanje, da bo to omogočil zakon, ki bi ga bilo možno izdati še pred odpustitvijo obeh škodljivcev iz zapora. Vse to z a r a d i poljubov, proti katerim dekleti nista protestirali. K.
Maribor, 1. marca.
Mariborski zdravniki so imeli te dni občni zbor, ki ga je vodil predsednik pri. marij g. dr černič. Po poročilih funkcionarjev so bili izvoljeni primarij dr. Mirko černič za predsednika, dr. Rudolf Kac za podpredsednika, dr. Milko Bedjanič za tajnika, dr. Mila Kovačeva za blagajni-čarko, dr. Kreuziger za knjižničarja. V odboru so dr. Klasinc, dr. Velker, dr. Ku. kovec in dr. Skalicky Namestnika sta dr. Ramšak in dr. Stamol, preglednika pa dr. Marin in dr. Novak.
Združenje prevozniških obrti v Maribo.
ru je imelo snoči pri >Gambrinu« redni letni občni zbor. VodU ga je predsednik Sluga, poročilo o delu pa je podal tajnik Anton Krepek. Na zboru je bil navzočen tudi mestni obrtni referent dr. Senkovič, ki je pri slučajnostih zborovalce prisrčno pozdravil. Združenje šteje 285 članov, med temi je 146 avtomobilskih izvoščkov, 110 prevoznikov in 29 izvoščkov Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s Slugo kot predsednikom in Bojkom kot
podpredsednikom.
Starokatoliäka cerkvena občina je imela dopoldne ob lepi udeležbi redno letno skup. ščino. Predsedniško poročilo je namesto pokojnega predsednika Toneta Hrena podal njegov namestnik Ivan Vrabl. TajnL ško poročilo je podal šegula. blagajniško pa Podgornik. Za novega predsednika je bil izvoljen učitelj Leopold Reja. za namestnika pa Franjo čoš.
železničarji, «ani JS so imeli dopoldne v postajni restavraciji letno skupščino, ki se je je med drugim udeležil kot delegat oblastne uprave JS prof. Bizjak. Ob. čni zbor je pokazal lepe uspehe plodnega propagandnega dela za naše morje v vr. stah mariborskih železničarjev. IM volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor, ki jamči, da bo delovanje tudi v pri. hodnje uspešno.
Nad sadno drevje *o se spravili. Posestniku Josipu Mesarcu v Jareninskem dolu so neznanci porezali v njegovem sadovnjaku ?t jablan. Za zlikovci noizvedu. jejo.
Smrtna nesreča
v kamnolomu
Eksplozija mu je raztrgala glavo in noge
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOLSČ ' Dubrovnik
veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din SO.—.
Brega.na, 1. marca B!:-/u Bregane je več kamnolomov, kjer
«c koplje kamen za pc »sipa nje cest in za žganje apna. Apnenic ic zrtasti mnogo od Bregenskega ^cla do Gabrovice. Tako ima tudi svojo apnenico podjetnik .M:-o La-zanski. trgovec -.7. Bregan«kega sela. Potrebni inalerai si nabavlja iz bližnjega kamnoloma, kjer so zadnje dni ra/.strel.ic-vali ska-lc. Čeprav so dclavci tega dela /c navajeni,, jc vendar usoda hoteli, da se jc v soboto pripetila grozna nesreča. Dela-vcc Janez Frigelj iz Breganskega scia, s'ar
okrog 50 let, oženjen in oče enega otroka, se je pri razstreli t vi aipncne peči prepozno umaknil. Eks.pl oz via mu je razbla glavo in mu noge skoro odtrgala od trupla. Razumljivo je. da jc obležal na mestu mrtev.
Friglju se ie že pred leti prkpetila alièna nesreča, a jc vendar ozdravel, ostal pa je slep na ono oko. na drugo je pa slabo videl. Z'radi razh-tega zobnega mostni jc tudi s težavo govoril. I'soda je pač hotela, t'.«i je postal nesrečni delavec žTtev svojega poklica.
Iz r*iše dunajske kolonije
Dunaj, 26. februarja Slovenski krožek na Dunaju je zaključil svoje predpustne zabave z uspelo prireditvijo na pustno nedeljo v svojih lenih prostorih hotela »Fusch« na Mariahllfer-strassc. Velika in rra'.i d orana sta bili nabito polni. Tambiraški zbor pr>d vodstvom prof. Vi.škcviča jc razveseljiva' ohčnstvi z narodnimi in umetnimi popevkami: vmes
sc pcia gor. Lohotkova razne pesmi ob spr.-ml jevanju tamburošev. Koncertna pevki <jdč. Leni Lnpajnctovn je dovršeno zapela Pavčičevo »Padale so cvetne sanje-' in Krekovo »Tam zunaj ie sneg«. Spremni! jo je na k'aviriu podpredsednik krožka prof. 2. Anton Trost Po sporedu ie bil v mali dvorami živahen p'es ib godbi društvenega malega orkestra. Tamburaši pri-
vabljajo v krožek ljudi iz najbolj oddaljenih krajev velikega Dunaja, ki j«h nismo nikdar poznali.
Zadnje čase so se okleniti krožka todl akademiki obnovljenega društva »Sloge*, kar kaže. da sedanje dunajsko dajatštv> bolje razume naloge našoga dijaštva n« Dunaju. Toko pripomore tudi narodno (Irijaštvo k boljšemu delovanju ^dinega res delavnega društva, kar bo vsej naši jugo-slovenski kooniji v veliko korist G. poslanik je »Slogo« n« obnovitvenem obenem zboru pred 14 dnevi zelo pohvaiiil pra*v zaradi takega ume v. in j a dijaškega dela na Duna iu.
Češki S;kol je imel v soboto 15. februarja v Narodnem derau »svidenjsko zabavo«. trstih Čehov, ki so lani posetili Dalmacijo. Slovenski krožek ie poskrbel z« večjii nastop v dalmatinskih iwrodraiv, nošah in s prigodnim našim petjem. Plesali so koro in povzdignili t-, bratsko veselico z naš:m.i popevkami. Po et;nah ao visele sVke našega Jadrana, a dvorana, je bi m okrašena s češkmi in jugos-lovenskimi zastavami. Oder je predstavljal velik par-nik. ki se je imenoval »Knradjordje«.
V kratkem brrno Vneli skupno sejo • »Slogo« in Združenjem jugoskrvenskih žen zaradi priprav na na« veliki koncert 28. marca v češkem Narodnem domu. Po :šem času stonimo pred dunajsko publiko s takr, prireditvijo. Pa saj imamo od';čen tfmburaški zbor. rmc.mo orkester in inrvrno v svoii sredi izvrstne glasbenike, pevce in pevke. Tako si prizadevamo na vse mori. da bi držali skupaj to našo lepo kolonijo. Zal nas prav nič ne podpirajo prav t;sti, zarrdi katerih smo krožek ustanovili.
Iz domove ono prejeli zadnji mesec podporo 107 šilingov, ki so nam prav pri-s'i. zf'kai stroške invmo navadno prav izdatne. Krožek pa je doslej tud; res opravičil vsako podporo, saj lepo skrbi ?» čast slovenskega in jugoslovanskega 'mena na Dunaju.	Ss.
Nič m škožnjs,
če veš..
Število rorok in rojstev v Italiji stalno pada, čeprav se oMastva kakor znano že nekaj časa trudijo, da bi se to število povečalo. L. 1935. je bilo 20.000 porok manj kakor 1. 19:14., rojstev pa za 24.400 manj
Na vsem svetu popije človeštvo 2.250.000 litrov vina. 8OO.COO litrov piva in 50 milijonov skodelic kave na uro: poje pa v istem času 30 milijonov kilogramov mesa in dva in pol milijona jajc.
1. januarja letos je bilo v Palestini 380/ 00 Zidov, to je skoro ena tretjina vsega ta-mošnjega prebivalstva, ki se je v 1. 1935, povečalo za 75.000 oseb.
Španija je imela v zadnjih Štirih letih 14 različnih vlad k 70 ministri.
V	drugi polovici letošnjega leta bodo odpuščeni vsi ruski begunci, ki so v policijski službi v angleški koncesiji v Tientsi-nu na Kitajskem.
V	osrednjem nančnem zavodn za plovbo v Leningradu so izumili pripravo, ki žago tAvlja v megli varnost vožnje po morju.
T^etos bodo v Parizu zgradili bmduško cerkev. Postavila jo bo Zveza Hindov. ki ima zelo mnogo pristašev tudi med Evropci in Američani. Tudi London dobi hindn-ško cerkev.
Nova greh<Dva
Umrla je včeraj v 81. letu starosti ga.
Ana Šerbčeva. mati trgovca Maksa v MarHxv ru, šolskega upravitelja Josipa v Ljubljani in ge. Natalije Pucove. soproge urednika »Jutra«. Pogreb bo danes ob pol 17. s Trrševe ceste 43. na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi ii ohranjen blag spomini
Preminila je gospa Marija Cerarj<»vE Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob poi 16. iz hiše žalosti, Rimska cesta 2. Blag jI spomin !
V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH
je naravna
FRANZ • J0SEFOVA
grenčica, užita tndi v malih količinah pravi blagoslov.
FRANZ - JGSEFOVA
voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogi. re*. 8. br. U&48V»
Objave
Razstava zanimivih Žntitkcrvfh sttk. Dene« dopoldne bodo odpri i raasstwo sliik ifi risb iz zapuščine pokojnega ekanL slikarja m prof. v p. Petra Zcnätka, r» njegovem stanovanju, Cesta 29. oktobra. CRimska cesta) 2, IL nadstropje. Raz**fc2vv-ljenih bo okrog 380 različnih dd, ki sicer oljnate sflikc več j ega in maTijisega formata, potem akvarel, perortebe, oglje m »vkoč-n:k. Zbirka je zan;mrva im poučna in ofcàsk razstave toplo priporočamo. Vsa de4a. ki so razstavljena, so naprodaj. Odprte bo ta razstava ves mesec maire, m sicer vsak dan od 9. donoldne do 13. in popoldne od poi 15. do 19.
Jubilejni koncert LfubTfanskega Zvona bo drevi ob 30. v Fifharmomifcni dvorani. Pele se bodo slovenske narodne peanri b štajerske. Primorke. Bele Krajine, Koto-3ke, Gorenjske in Delenjsüoe. Pod sodstvom ziborovodje Matu4a nastopi 7D <9a-nov rn članic moSanega zbora LjwbfJfjnßfce-ga Zvona. Sedeži in spored v knjigarni Glasbene Matrice.
Vioftrtiti Kar!o Rupel bo tovataf m kon-eerfcu «^cladate^jT Mozart Bach in Beeiflho-dve slownski skladbi m violino in Jdavrr, in sicer Kogojev Andante ki Skerj«ni5ew Romantična intermezzo. Na klavirja bo spremljala pianistka Zora Z^amükova. Poleg omenjenih del bodo zastopam na koncertu skladatelji Mozart- Bach m Beethoven.
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnikai. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskarnarja Franc lezerèek. — Za macratnJ del Je odgovoren ASoJi Novak.
m i it*iMmi