PoStnina plačana v gotovtnl Izhaja Tgak p«tek ob 17. Stane meseCno po pošti 5 Djn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'5O Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisilse ne vračajo. OglasJ po tarifu. Štev. 9a. Celje, petek 1. marca 1935. Leto XVIL Volilni proglas vlade V soboto 2t>. februarja je bil ob- javljen voliini proglas vlade, ki so gn v vseh poiitičnih krogih pričakovali z največjo napetostjo. Proglas jo ob- javil v torek ob 20. po radiu kmeiij- ski minister g. Dragutiu JankoviO ter so ga prenašale vse tri radijske postaje, beograjska, zagrebška in ljubljanska. Proglas bo te dni plaka- tira.i po vsej državi. Glasv so: Jugosloveni! Po ustavnih predpisih >e morata letošnje leto obnoviti Xarodno prcd- stavništvo, senat in Xarodna skup- sčina. Dopolnilne volitve v senat >o /.e bile 3. februarja, volitve v Xarod- no skupščino j>a boclo 5. maja. Jugoslovenski narod .it1 potemta- j kem pozvan, da 5. maja jasno in od- I ločno izrete svojo besedo. ki so tiče bodofnosti Jugoslav!je in napredka vse nacije. Xas zedinjeni narod na vseh stra- neli naše prostrane domovine si mo- ra biti do popolnosti svest svoje Oil- govor.iosti, ki leži na lijem v teh urah jugoslovenske zgodovine. Tro- ba je tudi pri tej priliki pokazati, da j bo ves narod do zadnjega diba bra- nil in tuval veliko delo tvorca Jugo- slavije. /a katero je on s svoje stra- in doprinesel najveejo niožno Žrtev, svoje življenje Smrt Viteškega kralja Alexan- dra I. Uedinitelja nam je pokazala, kaj je naša najsvetejša dolžnost la- ko do vzvišenega naslednika njego- vega, kakor do naroda in države. Veliki kralj je padel na braniku naroda iTi tlržave. Zaradi tega je dolžnost vseh sinov te zemlje, da ostanejo na tern braniku, da zasigu- rajo našo nacionalno bodočno>t. Vsako odtegovanje in vsako oma- hovanje pri izvrsevanju te prve in najvišje dolžnosti bi bilo neizmeran iiacionalni greli. Xaj nihče ne misli, da sine in more delo narodnega zedi- njenja kdorkoli ali kakorkoli ogra- žati ali oškodovati. Stoletja stoje za naini. stoletja so pred nami. Morje ¦najboljše krvi je bilo prelito za Jugoslavijo in morje krvi more biti še prelito, toda Jugoslavija bo ostahi enotna, nedeljiva in veena! Jogosloveni! Kraljevina Jugoslavija predstavija ustvaritev našega naeionalnega ide- ala v naši iiacionalni državi. Xarodno edinstvo in državna eeli- na, zavarovani s sedanjim ustavniin redom, sta nedotakljivo načelo no- tranje državne ureditve, ki dvig-a ju- goslovensko nacijo na višino ^olnhir- ne celine To edinstvo in ta ceiimi stojita lz- nad vsakega posameznika, iznad vsa- ke politične stranke kot splošno na- rodno dobro, kot velika nacionalna pridobitev. Ustava kraljevine Jugoslavije pro- ži vse možnosti za sodobno organ» - zacijo in krepak razvoj vsega nacio- nalnega, socialnega, gospodarskega in kulturneg-a življenja našega naro- da. Zaradi tega si moramo prizade- vati, da se v duhu ustavnih načel po- polnoma in čimprej trajno organizi- ra celokupno državuo in narodno življenje. Xacionalno zmlovoljeni po svetovni vojni in živeči v razdobju dveh vekov. različnih po političnih in social nib stremljeujih. moramo. čuvujoč svoje narodne pridobitv«\ inieti trezno glavo za sedMnfn^t in bi- stro oko za bodočnost. V razboritem spostovanju pros I o- sti in v duhu političnih izročil naro- dovih moramo odločno zavruiti vse zablode. ki so nas razediTijevale in ovirale napredek v liašem jevnem in nationalneni življenju. Velika in nevarna je zabloda vseh ouih. ki mislijo, da se nas*e državno življenje lahko vrne na začetno lini- jo našegu narodnega in državnega zedinjenja! Zmotno je verovati, da se more prekoračiti :iazaj celo poko- lenje, ki je rojeno in odraslo v zedi- njeni domovini. Ali je mogoČe bre/. nevarnosti za vso nacijo organizirati naše javno življenje po nafelih iz prošlih stoletij, na plenienski. j>o- krajinski in verski i^azdelitvi? Xe! To ni več mogoče! Iskreno in globo- ko priznanje izrekamo bivšim poli- tičniin strankam za vse njibove ko- ristne napore r,\ vse njihove zgodo- vinske xasluge. Toda sodobno naroil- no življenje in bodočnost naroda za- htevata o^l nas širših pokretov in večjega poleta. R-azstiojene, pokrajinsko razedi- njene nase nekdanje politične stran- ke niso mogle več zagotoviti zdrave- ga ti naprednega javnega živijenja. To je danes prepričanje vsega naše- ga naroda. S tern prepričanjem, a za dobrobit in napredek domovine, po- zivamo vse Jugoslovene v resnično službo kralju in narodu, brez ozira na kateri strani so bili v prejšnji po- litični razdvojenosti. Hooemo zbrati vse ustvarjajoče sile te države na eni liniji in v skupnem poletu za nacio- ualuo državo! Jngosloveni! Xosilec državne kandidatne liste I g. Bogoljub Jevtič, predsednik mini- > strskega sveta in zunanji ministei*. \ ter vsi kandidati na njegovi listi, so odločni nasprotniki vseh separati- stičnih, federalističnih in prevratnih teženj. Xa teni polju bodo vztrajali do kraja, odločno in neodstopno. Kraljevska vlaa, ki ji naceljuje no- ! silec :iaše državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtič. je sestavila svöj delovni program in pristopa k nje- govi izvedbi odločno in brzo. Ta pro- gram obsega mnogoštevilna vpraša- nja, od katerih sta odvisna obstoj in bodočnost kmeta in obrtnika, indu- strijca in trgovca, delavca in urad- nika. Gospodarska in finančna vprasti- nja so življenjska vprašanja sedanje dobe. Kraljevska vlada jim bo posve tila svojo največjo skrb. Prvi ukre- pi v tern pogledu so že izdani. Oni obsegajo: znižanje zemljarine za 20 odstotkov, znižanje davkov, taks, že- lezniških tarif: koncentracijo držav- nih velikih denarnih ustanov v cilju boljše razdelitve kreditov in pospe- šenja obtoka ^ kapital a; zuižanje obrestne mere pri državnih in zaseb- nih denarnih zavodih; otlgoditev pla- čil in znižanje obrestne mere za kmečke dolgove; eno milijardo di- narjev zagotovljenih kreditov za ve- lika javna dela. gradnje cest in že- leznic. Poleg ieli ukrepov bo vlada začela V celoti izvajati ves svoj gospodarski program. Glavni cilj tega programa je oživljenje gospodarstva in celo- kupne delavnosti našega naroda. Xas sedan ji gospcnlarski sistem se mora bolje. razumneje, napredneje in pravičneje organizirati. Kmetijstvo je temelj našega narod- nega bogastva. Od njega je odvisno življenje največjega dela našega pre- bivalstva in otio bo zaradi tega prva in giavna skrb naših naporov. Kriza kmetijstva je vzrok splosne gospodarske krize pri nas. Odvisnost in medsebojna ]>ovezanost kinetij» stva. gospodarstva, industrije, trgo- vine in obrti ustvarjajo neobhodnost, da se čimprej doseže ravnotežje v cenah in živahnejša protlaja proiz- vodov vseh teh panog narcnine *'e- lavnosti. Xaso gospodarsko in delavsko za- ko.iodajo moramo korenito popravi- ti. Kmetu, delavcu in obrtniku se morata zagotoviti obstoj in napre- dek. Xa njihovo povzdigo je vezan tudi napredek vseh ostalih gospodri- skih panog, za katerih razvoj mora- mo prav tako skrbeti. Zadružništvo je najboljša oblika kmečkega organiziranega gospotlar- stva in življenja. Zagotoviti hočemo popoln razvoj kmečkega zadružni- stva, ki mora ostati politično, ve.r- sko in plemensko nevtralno. Z ureditvijo banovin kot upravinli in samoupravnih edinic na osnovi ši- roke narodne samouprave in dekon- centracije oblasti bo naš državni or- ganizem izpopolnjen in ojačena nje- gova sila za naše skupne napore, vsem delom naroda pa bo omogočena neposredna skrb za njihov razvoj v skladu z njegovinii prilikami in po- trebami. Osnove dobre uprave zahtevajo v/oren red v državni i:i samoupravni upravi in strokovno usppsobljenost ter nacionalno korektnost uradnis- kega kadra. Xasi vztrajni napoii !»•>- do sli nidi v tej smeri. Dobro ]>ravosbdje je temelj vsakc dobro urejene države. Pravni red in zakonitost morata biti v popolnosti zasigurana. Sjilošna in težka kriza pa ne vlada, sanio v našem socialnem m gospo- davskem življenju, marveč se raz- strojenost in zlo v sod-obni druŽbi zlasti težko občutita tudi v moral- nem pogledu. Zato bo kulturna, mo- ral na in fizitim povzdiga nasega na- roihi naša sveta ilolžnost. Jngosloveni! Sedeni let bo še poteklo, da bo naš ljubljeni mladi kralj, naslednik ve- like jugoslovenske dedščine, ki *mu jo je zapustil njegov veliki oče, do- sp~el kraljevsko polnoletnost in pre- vzel kraljevsko oblast v svoje roke. Ves ta čas morajo bolj kakor kdaj- koli vsa prizadevanja in sile vsega naroo()o vsi žeieli za prijatelja. Jngosloveni! \'ai>imo vaü, da 5. maja vsi sIozjqo in odločno odidete na volišče in od- daste svoj glas za državno listo z no- .silcem g. Bogoljubom Jevticem. pred- sednikom kraljevske vlade. Beograd, 25. februarja 1935. Bogoljub Jevtič, predsednik ministr- skega, sveta in minister zunanjiii zadev. Slede podpisi vseh ministrov. Proračunska seja okol. obcinskega odbora Povečanje novega proračnna — 92". občinska doklada in 2K% gasilska doklada — Gradnja in popravilo cest, regulacija Sušnice, razširjenje javne razsvetljave in drag a javna dela — Povišanje trošariue na vino — Za zaposlitev domaSih delav cev pri regulaciji Savinje Občinski odbor za Celje-okolico je imel 22. februarja zvečer proracun- sko sejo. Zupan g. Vinko Kukovec je v začetku seje poročal, da je občina lani dobila potrebna denarna sred- stva za dovršitev regulacije Kopriv- nice. pri kateri je bilo zaposleno več- je Stevilo brezposelnih. Podpirala je tudi najbednejše delanezmožne. vendar pa ni imela dovolj sredstev na razpolago. Pred dnevi je dobila občina nekaj denarja za regulacijo Sušnice. To delo se bo pričelo te dni Xato je župan obširno pcročal v občinskom proračunu za 1. 1935-3G. Novi proračun izkazuje 2,1<34.(>5O Din izdatkov in ravno toliko dolioilkov, dočim je v proračunu za 1. 1934—35 predvidenih 1.8»v3.9Ä7 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Povišanje proračuna je bilo potrebno, ker mj med drugim rvisane postavke za osebne izdatke, za ceste. kanalizaci- io, razsvetljavo, pokopališčo in leti- vanje bolnih siromašnih otrok. Osebni izdatki zTiasajo 288.100 Din, materialni izdatki pa 1,876.550 Djn. Med drugimi je predvidenih za pre- ureditev in vzdrževanje okoliškega pokopališča 20.000 Din, za vzdrŽeva- nje policije 110.000 Din, za tri gasil- ske čete v okoliški -občiTii i2.750 Din. za obrambo pred napadi iz zraka 25.000 Din, za odplačilo dolgu za oko- liško šolo 729.000 Din, za meščansko šolo 18.000 Din, /a. občinske ceste 120.000 Din, za občinske niostove 20.000 Din, za regulacijo Savinjo 90.000 Din. za vzdrževanje regulira- ne Koprivnice 15.000 Din, za regiila- cijo Sušnice 20.000 Din, /a Move ce- ste 50.000 Din, za regulacijski nq.črt občine 25.000 Din, za bolniške stro^- ke za siromašne 100.000 bin, za ob- Cinski ubozni sklad 151.200 Din, za podpore brezposelnim 50.000 Din, za podpore dobrodelnim društvom 13.700 Din, za letovanje bolnih siroma^nih otrok na Pohorju in na moi"ju 10.000 Din in za pospeševanje tujskega pro- Stran 2. »Nova Doba« 1. III. U»;to. Štev. ,'a. l.:>0() Din. \ oiib. ,i-ana je hi I - .•!in. Izdatki so bodo krili / 92-oUMor: obfinsko doklado na dr^nA>-ro ne davke z 2K odstot»*> JHKo uw klado, z obfinskimi trosarinami, iz- kalerih je trošarina na vino po- rt od 1 na 1.50 Din pri litru, / občinskimi taksami, z odkupnino za osebno delo, ki jo plačujejo javni na- meščenci. z davščino na vozila, z do- hodki od posestev in razriimi drugi- mi dobodki. Xovi proračun je bil sprejet soglas- no. Med razpravo je bila tudi skle- njeiva gradnja ceste v Novi vasi in ureditev kanalizacije na hribu sv. Jožefa. Ugovori proti proraeunu, ki jih je vložila tvrdka A. Westen d. d., >o bili soglasiK) odklonjeni. Občinski odbor je na zahtevo ban- ske uprave odobril spremembe sta- tuta za občinske nanieščence. So- glasno je bilo tudi sklenjeno, da naj župan ukrene vse potrebno, da bodo pri regulaciji Savin je zaposleni do- niači delavci in plačani dostojno. vsaj primerno danasnjemu Času. Ustanovitev brezplačnih občinskih nočnih straž. ki jo je nasvetovala banska uprava, je bila začasno odlo- žena. ObČinski odbor je odklonil predlog niestne občine celjske, da bi se policijska stražnica v Gaberju pre- selila iz dosedanjih prostorov v po- slopju mestnega otroškega vrtca na Dečkovi eesti y sedanji lokal otroš- kega vrtca v Gaberju, dočim bi se naj gabrski otroški vrtec preselil v poslopje mestnega otroškega vrtca. Politični pregled p Okrožnica ljnbljanskega škofa proti vmešavanju duhov&čine v vo- lilno borbo. Beograjska »Politika< poroča: Tudi ljubljanski škof g. dr. 'Božman je proti udeležbi duhovni- Tlov pri bližajoČih se skupščinskih volivah. Poslal je vsem duhovnikom svoje škofije okrožnico, v kateri gre celo daljerkfckor nadškof g. dr. Bau- er. V svoji okrožnici namreč priporo- Ča vsem duhovnikom, naj se prav nič ne izpostavljajo v politični borbi o priliki majskih^jittlltev. Iz tega je razvidno, da UdHar*. Rožman ne na- sprotuje samo kandidiranju duhov- nikov, temveč tudi vsakemu njiho- vemu poseganju v volilno borbo. Tu- di rnariborski škof dr. Tomažič pri- pravlja slično okrožnico na podreje- no duhovništvo. p Socialist! in volitve. Dr. Topalo- vid je obvestil notranjega ministra, da bo postavil lastno kandidatno li- sto, ki bo apelirala tudi na inteli- genčne kroge. V glavnem bo poudar- jala boj proti fašizmu in se zavze- mala za demokracijo. p Odbor tkzv. narodnega pokre- ta »Zbor« je izdal proglas, v kate- rem naznanja, da bo nastopil pri skupščhiskih volitvah s samostojno listo, katere nosilec bo dr. Ljotič. p Izročitev Posaarja NemčijL V petek dopoldne je bila v Saarbrück- nu svečana predaja Posaarja Nem- čiji. V Posaarju in vsej ostali Nem- j Čiji so bile v petek velike manifesta- cije. p Avstrijski kancelar v Parizn in Londonu. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je prispel v spremstvu zunanjega ministra Bergerja-Wal- denegga 21. februarja zvečer v Pariz. Socialisti so organizirali proti njiraa velikanske demonstracije v protest proti lanskim krvavim februarsUim dogodkom v Avstriji. Okoli kolodvo- ra je bilo zbranih na desettisoče de- lavcev. Demonstracijam sta se iz- ognila oba avstrijska ministra na ta način, da sta izstopila iz vlaka že 50 km pred Parizom in se nato skri- vaj v avtomobilu pripeljala v hotel, kjer ju je pričakovala francoska vla- da, Francoski in avstrijski državni- ki so razpravljali o avstrijskem vprašanju na podlagi francosko-ita- lijanskega sporazuma v Rimu. Av- strijska državnika sta se iz Pariza odpeljala v London, kjer so ju . o- cialisti sprejeli z demonstracijami. V Londomu sta razpravljala z an- gle&kimi drževniki o srednje-evrop- skein i>aktn in avstrijski samostoj- nosti«. p Angleški zunanji minister sir " ¦°1' " " so bo iodnega • p* odpotuje v Moskvo, k«i,iw, j... je že povat>ila sovjetska vlada. AngleŠki zunaiiji minister bo skušal posredovati med nemško in rusko vlado, da se končni) veiumrV «klene vzhodni pakt. p Francija, Anglija in K. :.in- ta proti restavrnciji HaL ......,iov. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zun. minsiter Berger-Waldenegg sta imela v Parizu in Londonu pri- Jiko spozjiati, da sta Fi^ancija in An- glija odlofno proti restavraciji Habs- buržanov v Avstriji, ker sta obe dr- žavi prežeti z željo, da bi se stabiii- ziral mir in ustvarila priinerna potl- lag-a 70. sporazum med evropskimi narodi. Tudi Mala anianta slej ko prej na^protuje restavraciji Habs- buržanov. p Abesinski cesar je poslal itali- janskemu kralju in ininistrskemu predsedniku Mussoliniju istočasno pismi. v katerih pravi, da ni Abesi- nija nikdar nadlegovala italijanskili kolonij Eritreje in Somalije in da jih tudi nikdar ne bo. Abesinski cesar izraža željo po mirni ureditvi vseh vprašanj z Italijo. Pismi sta sestav- ljeni v zelo spravljivem duliu. Izgle- da pa, da Italija odklanja mirovna prizadevanja Abe^inije. Pošiljanje italijaiiskih čet v vzhodno Afriko se še vedno nadaljuje. p Občinske volitve v Franciji bo- do 5. maja. eventualne ožje volitve pa 20. maja. p Na postopno uvedbo dveletne vojaške službe je pristal francoski generalni štab. Sluibena doba bo najprej razširjena na 15, nato na 18 in slednjič na 24 mesecev. Domače vesti d Dr. Avgust Sedlar — finančni direktor v Ljabljani. Za direktorja dravske finančne direkcije v Ljub- Ijani je postavljea znani finančni strokovnjak g. dr. Avgust Sedlar, doseuanji pomoCnik direktorja. Do- sedanji direktor g. dr. Ljudevit Va- ljavec je premeščen v Sarajevo za direktorja drinske finančne direk- cije. d Dr. Vladimir Ravnihar — žnpan ljubljanski. Z ukazom kraljevih na- mestnikov je bil na predlog notra- njega ministra imenovan za župana ljubljanske mestne občine g. dr. Vla- dimir Ravnihar, odvetnik rn bivši senator v Ljubljani. d Ljubljanski mestni svet je imel v četrtek sejo, na kateri je bila izvr- šena slovesna zaprisegia novega žu- pana g. dr. Vladimirja Ravniharja, ko je imel ob tej priliki tudi govor, v katerem je razvijal svoj program. Dosedanji župan g. ban dr. Dinko Puc je bil za svoje zasluge za mesto Ljubljano soglasno izvoljen za čast- nega člana mestne občine ljubljan- ske. d Zniianje železniških tarif za pre- voz potnikov, potniške prtljage in ekspresnega blaga je stopilo 1. t m. v veljayo. Znižanje železniških tarif za obiskovalce jadranske obale, leto- višč ltd. pa stopi v veljavo 1. maja. d Sobotni izletniški vlakL Promet- ni minister g. iiiž. Vujič je izdal od- lok, po katerem bodo v najkrajšem času uvedeni tako zvani »weekend«- vlaki, za katere bodo veljale poseb- ne ugodnosti in zelo zaižanc cene. Vozne karte bodo veljale od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Na la način se želi mestnemu prebival- stvu omogočiti, da preživi nedelje in praznike v bližnji in daljni okolici mest. d Ukinitev prvega razreda v pot- niških vlakih. S sklepom prometne- ga ministra se s 1. marcem ukinejo ] prvi razredi v vseh potniških in me- šanih vlakih razen pri tistih, ki vo^ zijo kurzne mednarodne vagone ali direktne vagone v lokalnem prome- tu. Prvi razred ostane pri brzih vla- kih in pri pospešenih vlakih na pro- gaii sarajevske direkcije in pri noč- nih potniških vlakih na progi Beo- grad-Zagreb in Beograd-Niš. Drugi ray re 11 se ukine pri vseh tovomih vlakih s prevozom pot.iiihov in na stranskih procah Xa ixxtrocju ljub- Ijansko i! Krtüij-Tri. • I Dograuitev nove Narodr. S6ine. Gradbeni minister je rn/jn-;ii prvo ofertalno licitacijo v skrajsa- neni roku 28 dni za dograditev Na- rodne skupšcine z instalacijami. Gradbena dela so proracunana na 20,521.589.82 Din, instalacije pa na 4,955.703 Din. d Premestitev sreskih načelnikov. PremcSčeni so Meski uafelniki* Ci- ril Poklukar iz Delnic v Brežic^, dr. Alojzij Gregorin iz Logatca v Kranj, dr. Karel Tekavčič iz Prevalja v Laš- ko, ilr. Fran Ogrin iz Kranja k ban- ski upravi v Ljubljano, Dragotin Tr- stenjak iz Črnomlja k banski upravi v Ljubljano, Anton Kosi iz La^kega v Kamnik, Albin Platzer iz Kočevja v Delnice, Mirko Brezigar iz Brežic v Kočevje, Fran Vovšek iz Kamnika v Črnomelj, dr. Josip Tomšič iz Kr- škega v Ptuj hi Fran Levičnik iz Ptuja v Logatec. Za sreska načelnf- ka sta imenovana dosedanja potlna- čelnika Ivan Milavec v Prevalju in Anton Krajšek v Novem inestu. d Nestor jugoslovenskih novinar- jev g. Svetozar Ristie v Beogradu. upokojeni uradnik tiskovnega crI- delka zunanjega ministrstva, je umrl 23. februarja v starosti 82 let. d Bivši minister dr. Nikola Nikic je bil v zvezi z nasičko afero areti- ran zaradi dveh d<\miu no 8 385 ka- zenskega zakona. d Morilca Lakner in Pančur sta bila obešena v ponedeljek zjutraj v Mariboru. Laknerjev oče se že nekaj časa zdravi v celjski bolnišnici. d Kriza in trafikanti. Zaradi pre- majhnega zaslužka je lani v Beogra- du 262 trafikantov zaprlo svoje tra- fike. d Tragična smrt dveh zaljubljen- eev, V* torek zjutraj se je po Žalcu in ostali Savinjski dolini bliskovito raz- nesla Test, da so našli pri griškem mostu ustreljena v sence 20-letnega Slavka Pikla, sina hotelirja, posest- nika in banovinskega svetnika gosp. Franja Pikla iz Žalca, in 20-letno Slavico Cepuševo iz Laškega, nata- karico v gostilni župana g. Lorberja v Žalc*. Oba so našli rudarji, ki so se. yria^ali z dela v zabukovškem rudniku. Cepuševa, iziredno zalo de- kle, je bila že mrtva. Pikla, ki je še kazal znake življenja, so takoj pre- peljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je v torek ob 6.45 zjutraj umrl. Vzrok, obupnega dejanja je nesrečna ljube- zen. Simpatični Slavko Pikl je bil določen, da bi nekoč prevzel Piklovo domačijo. Vest o pretresljivi trage- diji je izzvala splošno sočutje z ne- sreCnima žrtvama in njunimi ta- ko kruto prizadetimi svojci. d Društvo za zaščito interesov vla- gateljev bivše avstrijske poštne hra- nilnice v Ljabljani naznanja vsem članom in interesentom, da je akcija za izplačilo vlog nekoliko zastala, ker je treba počakati proračunske debate v parlamentu, ki bo v juniju, ko se bo novo izvoljena Narodna skupščina sestala. Celje in okolica c Regulacija Savinje in zahteve brezposelnih. V četrtek dopoldne se je oglasila na sreskem načelstvu večja deputacija brezposelnih in na- vedla svoje zahteve glede zaposlitve pri regulaciji Savinje. Gradbeni pod- jetnik inž. Toškovič, ki je prevzel regulacijo Savinje v prvem odseku od tremerskega mostu proti Polulam pri Celju, je ponudil delavstvu za deseturno delo 16 do 18 Din dnevne mezde brez hrane in stanovanja. Od- bitek za davek in bolniško blagajno bi znasal 7 do 8 Din na teden. Inž. TaŠkovič je na stališču, da bi se de- lalo samo ob delavnikih, dočim bo ob nedeljah, praznikih, slabem vre- menu in naraščanju vode delo poči- valo. Če bi delavec ne ugajal podjet- niku, bi ga smel podjetnik odpustiti takoj, brez zakonitega odpovednega] roka. Inž. TaŠkovič je tudi izjayTI,' da lahko dobi kolikor hoče delavcev, ki bi delali za 8 Din dnevno! Delav- stfvo pa zahteva naslednje: Uvede Sveza, polnokaljiva «rtna in poljska JCIIICIIM trgovina semen Svan Ravnikar • Celje naj se 10-urno delo, plačuje pa se naj unm in ne dnevna mezda in sie« ; 3 Din na uro. Za nadurno delo, t. delo nad 10 ur, se naj plača 50-oi! stotni povišok na mezdo. Delavci /;. enkrat odklanjajo akordno de!« . iIckler se ne prepričajo, kakšno je to delo. Za delo v vodi naj podjetje pre- skrbi delavcem nepremočljive škor- nje. Delavstvo zahteva 14-dnevni od- povedni rok. Za izvedbo vseh regu lacijskih del je na razpolago dovolj cioinačih brezposelnih, ki so povečini družinski očetje, /ato delavstvo za- hteva, da se pri teh delih upoSteva izključno samo domači živeij. Depu- taeija brezposelnih bo izročila te za hteve ministru za socialno politik in narodno zdravje g. dr. Marusic' ki se bo v nedeljo 3. t. m. udeležil konference glede volitev, ki bo ob 10. dopoldne v Narodružnica Ljub ljanske kreditne banke v Celju Ut Združenje krojačev in Združenje čev- ljarjev v Celju. Tudi banska uprava je obljubila podporo in gotovo bosta tudi mestna in okoliška občina pri- merno podprli razstavo. Rok za pri- javo poteče konec maja. Propagand- ni odsek bo izdad posebno brošuro Za čas obrtne razstave so napoveda- ni izleti iz raznih krajev v Celje. Do- slej so oddani skoro že vsi razstav- ni prostori v PVVAPJ- in drugem nad- stropju sole ier polovica telovadni- ce. Upravitelj ekspoziture OUZD g. Šmigovc j^j iopili skiop- ticnib siik nani bo razkazal pri rod- ae krasoto tega najvišjega češkoslo- vaškega pogorja, slovito narodne parke in dr. Vabinio cenj. občinstvo, da poseti to zanimivo nva.i^-Miijr- y čim veejem Številu. r Velika primorska akaüemija i>o v -oboto ;5t>. mann zvečer v Narotl- nem doinu v Celju. Ostala društva naj blagnvolijo upoštevati ta datum. r Ustanovitev Klnba Prijnork v Celju. V nedeljo 10. t. in. bodo pri- ;pele V Celje delegatinje Kluba Pri- mork v LjubJjani s predsednieo go. Maso Gi'oinovo. Ob ll>. bo v Celjskom domu .sestanek s elani in »Manieami »Sote«. Ga. Gromova bo predavaia o nalogab Primorke v emigrantskcm pokretu. Na ta sestanek so vabljeni \si elani in prijatelji >Soce«, prea- vsem pa žene in dekleta, Ob tej pri- liki bo osnovan Klub Priinork v Ce- lju. »• Podrurnica Narodno strokovne zveze za Celje in okolico bo priredi- la. v nedeljo 3. t. in. ob 8. zjutvaj pri »Skalni kleti« članski sestanek. ki so ga bo udeležil tudi tow Kravos iz Ljubljano. Pridite! <• Iz ielezniške slnžbe. Za uradnis- kega pvipravnika je nameščen Franc Bogafcaj v Celju, za zvaničnika 11. kategorije pa Franc l'rlep v Celju. f Iz linančne sloibe: Za poverjeni- ka fina.ične Kontrole V IX. položajni skupini je napredoval Svetozar Ba- cic. za podpove'rjehika finanthie kon- trole v X. polofcajni ¦ skupini pa An- ton Kleinem-, oba pri glavnem od- delku fiimnfne kontrole v Celju. • Društvo odvetniškOi in nbtar- skib. uradnikov v Celju je iinelo v nedeljo dopoldne 21. redni občni zbor, kf se gti je udeležila tudi dele- gacija mariborskega društva. Po po- ročilih -funkcijonarjev je bil izvoljen nastednji novi odbor: predsednik g. Albert Medvešek, podpredsednica ga. i(^cla Gradišnikova, tajnica gdč. vgeln Koresova. blag-ajničarka gdč. Anica Usarjeva, Clani odbora: gg. Kramar, Jagric in Hnišovar ter gdč. Pesičeva in KrušiČeva. Dosedanji predsednik g. Lovro Cremož-aik, ki je vodil društvo celih 15 let in odba- ja po 40-letnem zvestem službovanju v odvetniških pisarnah v pokoj, je bil soglasno izvoljen za častnega. predsednika. -¦ Na občnem zborn pevskega dru- St»a >Ol)ke«, ki je bil 17. februarja v Obrtnem domu v Celju ob polnošte- vilni iideležbi Članstva, je bil izvo- Ijen neslednji odbor: predsednik Ant. Lečnik, podpredsednik Drugo- vi?, odborniki Božič. Paufič, Sam*. LeŠmik. Motoh. Pečnik. Lutar in Ar- nold, preglednika načunov Orel in Videčnife. Med drugim je bil sprejrt tudi sklep. da proslavi »Oljka« svo- jo 15-letniro s koncertom, ki bo 7. aprila. Prosimb vsa ostala pevska in kulturna društva. da bi se na to ozi- rata. Podrobnosti bomo še objavi- »Ol.jka«. Redn a skupščina Zdraženja tr- govcev za lhesto Celje bo v četrtek 1. t. m. ob 19. v mali dvorani Narodne ga doina. o Občni zbor Kola jagosl. setter v Celja bo v retrtek 7. t. m. ob 19.30 v t italniški sobi v Narodnem domu. III. redni občni zbor podražnice DJO v Celja bo v nedcljo 3. t. m. tof- no ob 8. rjutraj v restavraciji v Na- rodneni domu. Člani. pridite zanes- Ijivo in to?no! v Nabiralna akcija mladinskega odseka DJO v Celju. Mladinski odsek DruStva jugosl. obrtnikov v Celju je te dni pokrenil nabiralno akcijo, da pride do denarni'1 ^"^'^ za naba- vo i'astrumentov za taniburaski i»d- >ek. Požrtvovalne nabiralke so bilr povsod sprejete prijazno, kar prit-a. da so vsi krogi razumeli pomen ak- oije. Akcija se še nadaljuje. Vseni dosedanjim darovalcem izreka pod- pisani oilbor najiskrenejšo zabvalo. Mladinski odsek si je že nabavil in- >trumente ter pridno vežba. Tudi barmonikarski odsek ima redne va- je. pevski pa bo v kratkem priCel delovati. Ob tej priliki naj tudi izrc- cemo iskivno zahvalo g. Bernardiju. ki je taniburaSem adstopil brezplač- no prostore za vaje. Mladina bo prav hvaležna vsem dobrotnikom, ki bodo s svojim razumevanjem podprli njc- iio strendjenje po napredku. Vscm iskrena zahvala. Odbor DJO. DJO. c Dmžabni veder s šaljivim spore- dom in go, proti vrnitvi starih tablic. Tzi!a- ja-:ije se prične 4. t. m. c Izpraznjevanje greznic. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Mest- ni svet celjški je v svoji seji dne 21. decembra 1934 sklenil, da se bo tudi v letu 1935. in to v mesecib maju. ju- niju, juliju in avgustu pobirala za izpraznjevanje greznic povišana pri- stojbina v znesku 50 Din za vsak iz- črpan in odpeljaii voz (sod) fekalij- Občinstvo, odnosno hišni posestniki se v lastnem interesu opozarjajo, da pustijo izprazniti grcznične jame pred uveljavljenjem povišanih pri- stojbin in da zadevne prijave oddajo na mestnem poglavarstvu najkasne- je do 25. aprila, ker se po tern roku prijavljena iz^praznjevanja Tie bodo inogia opraviti pred 1. majem. Hiš- nim posestnikom se obenem sporo- &a, da bodo v poletnih mesecih orga- ni mestne občine pregledali vse grez- nice v mestu, da se prepričajo, ali so se greznice pravočasno izpraznje- vale, ker se le pri pravočasnem iz- praznjevariju preprečuje pretok fe- kalij v cestne kanale, kar je tako s cestnopolicijskih, kakor tudi: sani- tetnih vidikov nedopustno in kaz- nivo. c Rnbež za davke za prvo četrtlet- je. Dav6na uprava v Celju razglaSa: Glede davkov za I. četrtletje 1935 je potekel 23. februarja tudi osemdnev- ni opominski rok. Za vse še neporav- nane davčne zneske je odrejen rubež, ki bo prihodnje dni izvršen. Davčni zaniudniki se pozivajo, da poravnajo svoje davčne zaostanke še pred ru- bežem in se s tern izognejo vsaj ru- bežnim stroškom, ki znaSajo 2% dolžne vsote ali najmanj 15 Din v vsakem primeru. c Za spomenik blagopokojnemu kralja Aleksandru I. v Celja so na- klonili: g. Lazar Bogdanovič, kape- tan v p., 50 Din; Elka, tekstilna to- varna v Celju, 1000 Din. Javna bol- nica v Celja: po 1000 Din: dr. RaiŠp Ivan, dr. Steinfelser Franjo, dr. Watzke Emil, dr. Hočevar Drago, Ivan PrekorŠek, vrtnar Ozvald Mar- tin; po 300 Din: dr. Flajs Jože, dr. Bregaut Marjan; po 250 Din: dr. Per- ko Slavko, Žerovec Franjo; po 200 Din: Cigoj Ivan, dr. Stone Strnad. Žalar Jože, Točaj Ivan; po 150 Din: dr. Podpečan Ivan, Erjavec Albin; po 100 Din: Nikler Anton, Apih Vil- ko, Benčan Lea, Zorko Jelka, Gri- lanc Danica. Kic Ana, Božič Hermi- na, Rošer Mari ja, Jelovšek Jožefa, Kolar Anton, Stoklas Neža, Velušček Anton; po 70 Di:i: Pintar Mari ja, Seöko Ana; po 50 Din: Andrinek Fer- do, Aplenc Julka, Pevec Ana. Jelov- šek Antonija, Kokol Marija, Kolar Janez, Kosak Marija, Brumec Mari- ja, Mirnik Anton, Ocvirk Marija, Nunčič Elizabeta, Pavtin Anica, Ko- čevar Francka, Radi Marija, Romih Marija, Pahič Julij«na, Smajdek Francka, Straus Roza, Zagajšek Te- rezija. Zavšek Antonija, Žnidar Ma- rija, Zigon Franc: po 30 Din: Ledi- nek Alojzija; po 20 Drn: Jančič An- tonija. (Dalje prih.) c Dijaški kohinji v Celju je daro- vala ga. T. Lešnič-arjeva v Celju 50 Din namesto cvetja na grob g. Josipa Steinbücblerja. c Niklasta žepna ura je bila naj- dc.ia v celjski okolici. Lastnik naj se zglasi v upravi lista. c Temelj vsakega podjetja je dobro knjigovodstvo! Zato si pravočasno | nabavite trg. knjige. rednike in osta- le pisarniške potrebščine, katere do- bite po ugodni ceni v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Pe- tra cesta 7, knjigarna in veletrgovi- ' na s papirjem. c Nočno lekarniško službo ima od 2. do 8. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mai'iji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 3. do 9. t. in. II. vod, reševalno IV. skupina, in- spekcijsko nani. poveljnika g. Kališ- nik. , Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 5. marca ob 20.: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava. Zni- žane cene. Izven. . * Prav vesel večer v celjskem gle- dališču bodo priredili celjski igralci. ki bodo na pustni torek 5. t. m. ob 20. uprizorili kmečko bui'ko Maksa Reala in Maksa Fernerja »Trije vaš- ki svetniki« v režiji g. dr. Rudolfa Doboviška. Dobra zasedba ulog jam- Ci, da bo občinstvp, preživelo v gle- dališču nekaj prav. ve.celih ur. Vstop- nice za ljudsko predstavo po zniža- nih cenah, ki bo na pu#tnf]ftorek, se dobijo v predprodaji v knjigarni »Domovixii«. Sport t Velik nspeh celjskega smučarja. 1 Zimskosportna sekcija. društva Fruš- I ka gora v Novem Sadu je priredilct v februarju smučarske tekme za pr- venstvo Beograjskega zimskosport- nega podsaveza. V kategoriji senior- jev je startal v slalomu tudi Ivan Hillinger, član Savinjske podružni- ce SPD v Celju, ki služi vojaški rok v Zemunu, ter zasedel prvo mesto in f si priboril naslov prvaka v senior- ! skem slalomu BZSP za 1. 1934/35 j Kot nagradi je prejel statueto, ki jo | je poklonil minister za telesno vzgo- 1 jo g. dr. Ljudevit Auer, in zlato pla- keto. Gosp. Hillingerju iskreno če- stitamo k lepemu uspehu! t SK Olimp : SK Trbovlje 3 : • (2 : 0). V nedeljo je bila otvorjena po- mladanska nogometna sezona v Ce- lju. SK Olimp je odigral na svojem igrišču v Gaberju prij-ateljsko tek- mo s SK Trbovljami in zasluženo zmagal v razmerju 3 : 0 (2 : 0). Olimp je nudil zadovoljivo kombinatorno igro in je bil skoro ves čas v lahki premoči. Gostje iz Trbovelj so igrali nopovezano in dokaj primitivno. Zlasti vratar in ožja obramba sta bi- la nesigurna. Olimp je zabil gole v 8. in 27. minuti prvega ter v 20. mi- nuti drugega polčasa. Koti 11 : 3 za Olimi>. Tekmo je sodil g. Veble v splošnem zadovoljivo. Na igrišču se | je zbralo okrog 2oO gledalrev. t Slnžbeno iz poverjeništva sekci- je ZNS v Celja. V soboto 2. t. m. ob 20.30 bo v hotelu »Hubertusu« zelo važen, strogo obvezen sestanek vseh nogometnib sodnikov. Sestanka naj ee udeležita zlasti tudi gp oiwiint- Tier in Janežič. Kino Kino Union Celje. Sotoba 2.. nedelja 3. in ponedeljek 4. marca: »Na si- I njem Dunava« (»Pomladni zvoki«)- Vesel dunajski film. V glavnih ulo- gah slovita koloraturna pevka, fla- Stran 4. »Nova Doha« 1. III. 1935. stov. \\\ Največjo premijo 1,COC.COO- DIN (en milijon) je zadela 27. februarja zopet pri nas kupljena srečka številka 44.121 Naslednje žrebanje : 9. in 10. apriia t. L Cene srečk: 1 srcčka Din 200- V2 sreCke Din 100— lr4 srečkc Din 50s Glavna kolektura državne razredne loterije A. REIN IN DRUG ZAGREB Ilica 15 in Gajeva ulica 8 nica dunajske opere Adeia Kern, S?öke Szakall, Oskar Karlweiss i:i Hans Thimig. Predigri: zvočni ted- nik in kolorirani film »Indijanci gre- do«. — V nedeljo 3. t. m. ob 10.30 matineja. — Od torka o. t. m. dalje revijski velefilm »1.000 divnih sanj«. Po svetu s 50 let pokuševalec slra. Pri neki londonski uvozni tvrdki je nedavno obhajal neki nameščenec 50-letnico svojega nenavadnega pokliea. Jubi- lant pri tej tvrdki že 50 let — poku- ša sir. Pol stoletja že pokuša vsak dan po 100 vrst sira. Količino sira, ki ga je v teku svojega delovanja poje- del, ceni na približno 25.000 funtov. Ta poklic izvršuje lahko samo, ker strogo upošteva dieto in "niti ne ka- di niti ne pije, da njegov jezik ne iz- gubi zmožnosti finega razločevanja. s Potne liste s prstnimi odtisi na- meravajo uvesti v Franciji za vse tujce, ker je v Franciji innogo tujeev s ponarejenimi potnimi listi. s Najmočnejše zračno brodovje na svetu iraa sovjetska Rusija. Tako jc izjavil šef iovjetskih zračnih sil. »Ali ste Vi pri telefonu, gospodič- na Mira?« — »Da!« — »Ali Vas smem nekaj vprašati?« — »Prosirn!« — »Ali hi se hoteli z menoj poročiti, gospo- dična Mira?« — »Prav rada! Kdo pa je pri telefonu?« Celjska posoiilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje in pro* daja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hr anil Be vloge na knjižice is tekoči racnn ter nuAl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Soštani »Gospod profe*or, zakaj ste pa od- pustili svojega dolgoletnega slugo?« — Meteorolog: »Nesrečnež je bolehal na revmatizmu in je prorokoval vre- me iz svojih kosti. Kje preostane po- tem moja znanost!« Stanovanje obstoječe iz treh sob se odda. Vodnikova ulica 9 a. Lepo solnčno stanovanje 2 sobi, kabinet. predsoba in kuhinja, se odda takoj. VpraSati v Levstikovi ulici 4. Franjo Dolžan - Celje M.v.vJ'M kleparstvo, vodovodne inrtalacije___________________________________ StrGlOVOdnG naPraVB Prevzema «a »zgoraj navedene stroki jpadajoča dala in popravila — Cene zncrne — Postreiba totna in tolldna Wiener Messe (Dunajski velesejem) 10. do 16. marca 1935 (Rotunda do 17. marca) Luksuzne in vsakodnevne potrebSčine — Pohištvo — V'elesejem za reklamo FRÄNCOSKÄ KOLONIALNA RÄZSTÄVÄ Tekstilni in oblačilni velesejem — Pletenine — A\oda kožuhovine — Posebna razstava GOSPODÄRSTVO V OBNOVI Tehnični velesejem — Gradbeni in cestno gradbeni velesejem Pisarniške potrebščine Mednarodna razstava avtomobilov in motociklov Lovska razstava — Strelska razstava — Bazstava iivljenjskih potrebščiH Vzorčni pregled deželno in gozdno gospodarskih pridelkov Nobenega vizuma. Z velesejmsko izkaznico in potnim Iistom prost prestop avstrijske meje! A\adžarski prehodai vizani dobite z velesejmsko izkaznico na meji. Veliki po- pusti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu in Jadransketa morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst, kakor tudi velesejmske izkaznice (po Din 501—) lahko nabavite pri Wiener Messe - A.-G., Wien VII. (Dunajski velesejem) in pri častnih zastopstvih v CELJU: Prva hrvatska Stedionica Celje Tujsko prometna pisarna Inserirajte v „NOVI DOBI"! Šolske potrebščine v veltki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Franc Leskovšek Celle, Glavnl tr< 16 Lepa soba v 1. nadstr., solnčna, izredno prijazna, prazna, za pisarno alt stanovanje, okna na ulico, stTogo separ. vhod, se odda od 1. apriia dalje. Naslov v upravi lista. Mesečna soba čedna, v centru mesta, se poceni odda. — Poizve se v upravi lista. Dobro ohranjen otroŠki voziček se ugodno proda. — Naslov v upravi lista Odda se solnčna meblovana in prazna soba Istotam pianino na prodaj. Naslov v upravi. Stanovanje enosobno s kabinetom ali dvosobno se iSCe za 1. april. Naslov v upravi lista. Ustanovljena lela 1864. Pod sftalnin? državolm nadzorttvom Celjska mesfna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvopu) Za hranilne vlogc jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Peinlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna.— ObaT Celju.