Prirodopisno -natoroznansko polje.
Bober pripoveduje prigodbe svojega življenja.
Izlezel je bober iz vode; posadil se je na bregu ob kamen in se ogle-doval v tihej, čistej vodi kakor v jasnem zercalu. Tu je videl svojo lastno po-dobo in je začel pripovedovati, kaj da oa vse na vodah napravi in kako zel6 je ljudem koristeu.
nJaz sem na svetu jedina zver svojega rodu; verhnjo dlako imam mjavo skSraj zarudelo, spodnjo skfiraj belo in voljno; a obloploščati moj rep ima na-mesto dlake le luskine, skSraj kakor riba. Persti na zadnjih nogah so mi z mreno skleneni (spojeni), zatoraj zaam izverstno plavati iu pri tem se tudi rad potapljam. V gobci imam zgoraj in spodaj po dvoje rež6čih (dletastih) zob, pod66nika (špičaka) nobednega, kočnikov pa 4 krat štiri; zato so me učenjaci (učeni prirodopisci) merstili med glodalce, in raiši so mi od daleč v rodu. Pod trebuhom nosim žlezo; v njej se mi napravlja mastna stvar, ka-terej pravijo bobrovina ali pibrovina in nabere se mi je cel6 do 19 dekagra-mov v mošnji.
Prebivam samo ob stoječih ali pa mirao tekoeih vodah, katerih bregovi so z lesom obraseni; po leti si izgrebem dolge skožnje (luknje) na breg in prebivam v samoti; na zimo se pa rad shajam s tovariši, ako je imam v so-seski in mi jih. človek ne zabrani. Pred elovekom imamo vsi bobri velik strah. Kedar se tako saidemo, tedaj se vkup pripravimo k zidanju okroglih koč od protja, kattienov in gline, ter je stavimo malo ne do po dva metra visoke; od znotraj pa raznn povprečnih tramičev nemamo niti nadstropij niti stopnic, kakor bo to nekdaj ljudje pripovedovali. K vsakej ko6i je napeljano podzemeljsko hodiSče in to mora biti zmirom z vodo zatopljeao (zalito). Zato aapravimo, kedar se naselimo na potoku ali na kakej majbenej reki, jezove od dreves in kamenja; v ta namen nagrizemojelše, verbein druga drevesa tako, dase sama poder6 in padejo v vodo, med veje namečemo potlej blata in kamenja, a vse to zaradi tega, da voda nad jezom naraste. V Evropi si vendar že ne zidamo mest, ker nas je v to delo premalo in zavoljo ljudi tudi nij prostora; kdor bi
— 131 —
rad videl dobro našo naselbino, ta mora preko morja v severno Ameriko in tudi tja se mu je treba podvizati. Pred leti nas je bilo tudi v Evropi dosti, a zdaj nas samo redko še najdeš na Dunavu na Bavarskem in v iehodnjej Eusiji; v Cehih nas živi nekoliko iz gosposke milosti v Trebonji.
Ne hranimo se o ribah, nego o listji in drevesnej skorji, in tudi za zimo si nanosimo nekoliko hrane.                                                                         ; 7"
Cloveku smo zelo koristni: izverstno našo kožo potrebuje v kožiite in klobuke; bobrovino prodaje za drage novee v lekarnice, kjer narejajo dober lek iz nje, a meso mu je v jed, pravijo, da je posebno po leti jako  okusno.
Kedar dorasemo, sino do 94 centimetrov visoki in takrat nam je cena najvišja, kajti prodajejo nas po veS ko sto goldinarjev in ravno to je naj-večja nesrega za naš rod. Ako se dobri Ijudje za nas ne potegnejo, nas v Evropi k malu ne dobe več."
Jedva je vse to povedal, ugledal je človeka, in — smuk! bil je v tem hipu pod vodo.
(Iz JeSkega nsvet t obrazih.   "