215. številka.
Ljubljana, v četrtek 20. septembra. XXVII. leto, 1894.
Uhaja vsak dan «we«er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele ea vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Kuec i gld, 40 kr, — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec L gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Orednistvo in upravni s tvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Nekoliko kritike.
n.
Da so Re širili po ■bodi!) stranke „Slovenčeve" krivi politični nazori, to je prva zasluga dolenjskega poslanca gospoda Viljema Pfeifer j a. če mi govorimo o tem moži, ki je lani spomladi prenesel svojo politično jeBen v klerikalni tabor, tedaj nikakor ne govorimo zaničljivo. Kamor ga poBtaviš, povaodi dela in se trudi: sedaj pod mladoslovenuku zastavo, sedaj kot divjak, nazadnje kot rezervni čustnik v »katoliški" stranki! Iti tako je gospod Pfeifer tudi zadnjič govoril, dolgo govoril na .katoliškem shodu" pri Treh Farab. Bilo je takrat ravno cerkveno oproščenje in goBpod državni poslanec je tako imel priliko, kakor pravi naše posebno poročilo, da je govoril kakim 2000 ženskam, blizu 300 kmetom ter kakim 50 Metličanom — o državnozborski koaliciji! Kaj je govoril, to priobčuje „Sloventc" od besede do besede in temu pač gre polna vera.
Torej, koalicija! Znano je, da Brno mi slovenskim poslancem, ki eo se lansko jesen odločili za koalicijo, pustili njih previdnost. Brez sile od naše strani bo si pa poslanci sami postavili mejo, to je : .sklenili bo izstopiti iz IIobenwartovega kluba, ako se jim od vladne straui ne da vsaj do razprave v budgetnem odseku poroštvo za ugodno rešitev nji hovih narodnih teženj". To so njih lastne besede. — mi ne moremo nič za to! To so tudi lastne besede gospoda Pfeiferja! Razprava budgetoega odseka je bila dognana začetkom marcija. če torej tak sloven-Bki koalirani poslanec nastopi potem dne 2 septembra meseca pred dolenjskimi volile*, tedaj mora jim pred vsem dokazati, da je izstepil iz Hohenwartovega kluba, ali pa dokazati, da je dobil poroštvo za ugodno rešitev naših narodnih teženj. Če pa ne more ni jednega, ni drugega, tedaj bode gotovo spominjal svoje volilce na to, kaj je pač sklenil b Bvojimi tovariši, priznal pa bo ob jednem, da se je zmotil in prevaral in da se ne čuti več vezanega na svoj prenagljeni in nepremišljeni sklep. Gospod Pfeifer pa ni storil ni prvega, ni drug-ga, ni tretjega, ampak postavil se je na stališče, kakor da ni bilo nikakega sklepa, nikakega termina in kakor da ni vezan na
nikako besedo! In v tem, da je gospod Pfeifer zamolčal in zatajil oni obvezui in časovno predoločni sklep koalirancev, v tem tiči namen, po .katoliških" shodih razširjati krive nazore o političnem položaji in prosto ljudstvo mamiti s prostim zavijanjem.
Primakoimo si bliže gospoda Pfeiferja! Rekel je: Jvo Brno se dogovarjali glede vstopa v vladno zvezo — koalicijo — pričakovali smo, da bo vlada ustregla našim zahtevam ..." Tu bi razsodni v o I i 11 • i pričakovali, da bode gospod poslanec resnično poročal nadalje: in sklenili smo, da izstopimo iz zveze, ako do marcija meseca ne dobimo poroštva, da nam se izpolnijo naše narodne težnje; ker smo pa zastonj pričakovali, tedaj smo, mož-beieda, izstopili. Toda koalicijski mož jo je drugače zavil in namesto tega rekel: ,in nadejati se je še sedaj, da izpolni neke točke, ki so že dolgo let na dnevnem redu." To bo pravi: poprej Brno pričakovali, Bedaj se pa še nadejamo, poprej Brno ee nadejali, Bedaj pa še pričakujemo! Da pa nimajo nikakega poroštva in da bi prav za prav koaliranci zato dano besedo izpolniti morali: tega volilci zvedeti niBo smeli. Pa česa se je bilo dne 2 septembra letos aše nadejati"? To je bila gimnazija v Kranji, katere se ni bilo treba .še nadejati", ampak je bila — kateri vrabec tega ne ve? — že ustanovljena, ista gimnazija, katero naj bi vender nehali koalirani poslanci za-se reklamovati, ker je gotovo vsakemu dečaku znano, da jo je požrtvovalnost Kranjskega meščanstva že mesece pred koalic jo si zago-toviia bila. In česa se je .še nadejati"? — „Celjske Blovenske gimnazije!" In gospod poslanec je razvil ves svoj pogum, češ: .tu nikakor ne odjenjamo . . . mi ho ne plašimo nemškega vpitja ter bomo vestno in možato zastopali pravično to narodno zahtevo, nadejajo se, da sprevidi tudi vlada, da nam tu mora ustreči." Rudečica srami nas je oblila, ko smo čitali te besede! To je torej poroštvo vlade, da je treba šele zastopati pravično zahtevo Celjske gimnazije (ootabene: ne — slovenskih paralelek!), da se je treba še le n a d e j ati, da sprevidi vlada, da nam tu mora ustreči! Ali ni vlada že do marcija meseca dala popolnega poroštva? Vi, koaliranci, se boste še'e morali Mti, seveda tako, kakor
znate, za Celjsko gimnazijo? Pa ta up je vse? Celjska gimnazija — to so vse vaše narodne težnje? Ali, brez zamere! Danes se ne bavimo z vami, danes poučujemo ljudstvo, da se mu je stvar na shodu „Slovenčeve" stranke zvijačno risalo, da je poslancu Pfeiferju bilo račun polagati o poroštvu vlade za ugodno rešitev narodnih teženj do začetka marcija meatca, da je pa on ljudstvu slikal, kakor bi poroštvo od koalirancev obljubljeno ne bilo, ampak se mora zadovoljiti s slepo nado glede jedne jedine in vrbu tega pristrižene zahteve. Ljudstvo žalibog ni tako zrelo, da bi bilo vstalo in v beg zapodilo govornike, ki se drznejo njemu prah v oči sipati, ker bi sicer morali pripoznati svojo verolomnoBt! Gosp. Pfeifer je svoj .katoliški shod" celo tako nizko cenil, da mu je pogreval staro frazu : ,s svojim prenagljenim izstopom iz koalicije bi slovenski poslanci pomogli do izključljive (liberalne) nemško-poljske vlade". Pred koalicijo smo sedem let čuli, da bi izstop iz Hohenvfartovega kluba pripomogel nemško-liberalni stranki do vlade. No, ta stranka je prišla do vlade vzlic slovenskim H<>henwartovcem in glejte jib, tiste Hoh'jnwartovce, kako so Bedaj celo koalirani z nemSko-liberalno stranko! Pa zakaj? Zato, da bi ne pomogli do nemško-liberalne vlade! Kdo se smeie? In za VBe to, kar smo navedli, beleži .Slovenec" koncem Pfeiferjevega govora .živahno odobravanje". Da, Jeruzalem, Jeruzalem!
Bosna in Hercegovina.
llz proračunskega odseku avstrijsko delegacije.) Navedli smo vodilne ideje, izražene pri proračunu ministarstva vnanjlh del, Odsek je po končani razpravi odobril tudi proračun mornarice in .sicer brez debate, predvčerajšnjim pa se je rešil okupacijski kredit, pri kateri priliki se je unela zanimljiva razprava o razmerah v Bosni in v Her-c e ^ o v i n i.
Poročevalec Sueafl je hvalil kult.urelni in gospodarski napredek v okupovanih deželah in priporočal, naj se proračun odobri.
Delegat dr. Paca k je rekel, da bode njegov tovariš dr. Slama v plenarni seji obširno pojasnil razmere v okupovanih deželah, da pa hoče tudi on
LISTEK.
Lady Hilda.
(Roman, angloftki spisala Quida.) (Dalje) MI.
V Florenci bivajoči tujci, ki pridejo zajedno z lastovkami na jug, imajo kakor zlato čisto vest; oni vedo vse, o vsakomur, o vseh atvareh, minolib, sedanjih in bodočih, kar bo, bi moglo biti, ne bo, ne more biti; znano jim je vse, kar se je kdaj zgodilo in tisoč reči, ki se niso nikdar zgodile; o tebi vedo več kakor ti sam, tvoje grehe poznajo bolje, kakor tvoj spovednik, zdravje bolje, kakor tvoj zdravnik, dohodke, kakor tvoj bankir, in dan tvojega rojstva bolje, kakor tvoja mati. Vedo, če tvoji sluge trpe lakoto, ker si siromak, in če si mesarju in peku kaj dolžan; vedo, da sluge sijajno plačuješ, ker si bogat in se bojiš, da bi izdali tvoje tajnosti; vedo, da je bila sestrici na tvoje prastare matere zaprta; vedo, da tvoja svilena krila niso iz čiste svile, nego da je mej svilo pomešan bombaž; vedo, da ideš, kadar si v Rimu, samo ob sredah v Kvirinal, ker (tiho, tiho)---ah, gola resnica
je — — — iz zanesljivega vira — grozno, nevero-jetno, ali živa n su ca.
Ti ljudje so pozorno motrili zaupno občevanje lady Hilde z della Rocco in vedeli bo .vse", nekaterniki so vedeti celo več, kakor onadva sama. Pa da to ni tako, kje za Boga pa naj se dobi predmet pikantnemu ugibanju.
Po obedu ali pri čaju bo se časih o njiju pripovedovale prav čudne reči. Da se iz povsem zanesljivega vira ve, da se že več let ljubita, da pa njena obitelj ni privolila v poroko, ker je on vender preveč siromašen; da je njen soprog, stari in bogati Vorarlberg, umrl žalosti, ker je pri njej našel njegova pisma; da sta se della Rocca in Hildin brat sabljala v Bois de Boulogoe, da bo je stvar sicer prikrila, da pa je vender resnica, da je della II icca Hddinega brata zadel v ramo; zdravnik, ki ga je obvezal, je to povedal drugemu zdravniku, ki je zdravil svakinjo bratranca najintimnejšega prijatelja tiste gospe, ki je za to jamčila. Nt torej dvoma. Ali niso to lepe stvari ? Pa tako romantično, tako zanimivo. Devet let se nista videla. To je bil uzrok tisti hladnosti, s katero je Hilda odbila snubitev nemškega princa, radi česa ti je takrat ves svet glavo belil. Ali ni to čuduo, da celih devet let ni skusil se jej približati? Ne, on je ponosen, daii je
siromak, vrh tega pa se z njenim bratom siluo bov-režita; sprla sta se na plesu v St Cloudu, na neki terasi, ker della Rocca ni botel vrniti Hildine slike; nekdo jo je videl na njegovih prsih, ko je ranjen ležal v bolnici blizu Custozze Oda, vse je resnica.
Vse to in še dosti več Be je vedelo povsem točno, ali nečesa, tega, kar je pri celi stvari bilo jedino resnično, česar kraj ostrine svojega vida in stoterih svojih ušes, tega ni izvedela gospa Farna, to namreč, da se je Hilda jezila sama nase in da jo je nje živovanje mučilo po dnevi in po noči.
St. Louis, ki ni, kakor sploh nihče, slutil prave tajnosti Hi Id t nega življenja, ali je bil dobro poučen o razmerju mej Hildo in della R icco, je mogel h krati razpršiti te lažnjive vesti, ali kot moder človek, ki z veseljem gleda, kako zori njegova osnova — vsaj tako je mudil — je skrbno pazil, da svoje tajnosti ne izda z nobeno basedo in je molčal.
.Tout va bien", rekel je sam sebi kadar je della H icco zapazil poleg HUdinega voza, ali je nanja naletel, ko sta stala pred kako sliko ali pred kakim kipom, ali ju zapazil na plesu, ko sta sedela skrita v kak kotiček sredi duhtečih cvetk.
.Tout va bien" je govoril St. Louis Btneje" se in nadaljuje svoj pot, da opravi razne misije, umiri srdite žene, razveseli kraaotice z ljubeznivostmi, po-
s češkega stališča izreči svoje mnenje. To ni stališče quod nego, kakor misli grof Kalnokv, daBi Čehi ne občudujejo uprave okupovanih dežel. Za noben, pred delegaciji spadajoči resort se toliko reklame ne dela, kakor za točko Bosna in Hercegovina. Reklamo delati zna bosanska uprava izborno, a prav asato je opravičeno vprašanj*: Kaj je pa gnilega v državi Danski? Celo v nekem inozemskem listu sem čital slavospev bosanski upravi. In sln>.i arheologov! ČaBt znanstvenemu delu, ali namen temu shodu je bil bolj političen kakor znanstven. Besede, katere je rekel cesar mojemu tovarišu dro. Slami kažejo, da so so že pri cesarju porabila znana sredstva, da bi se ne oziral na razkritja dra. Slame. Iz Bosne pa nam dohajajo številne pritožbe, govoreč o mnogih nepravilnostih. Ne odrekamo ministru dobre volje, tudi nekatere Uspehe je že dosegel, alt uprav Barnumsko proslavljanje naj se utesni na pristojno mero. Pritoževalci Re sami na nas obračajo in na podlagi teh pritožb smo poslali svojega tovariša na lice mesta, da jih preišče. Vodilno načelo Andrassyjeve politike je bilo: povzdigniti prebivalstvo moralno in gospodarsko. Te naloge pa bosanska uprava ni rešila, sicer bi nezadovoljnost ne bila tako velika Uzrok nezadovoljnosti so agrarne razmere, desetina in go-spodovanje policije v zvezi z vohunstvom. Tudi naši odposlanci so vedno zadeli ob moč policije, ki jim jo bila vedno za petami. Interesantno je tudi to, da je bosanska vlada iskala izgubljene akte po Praški policiji v Pragi. Nujno je potrebno, da se agrarno zakonodavstvo zakonito reform uje, zlasti pa tudi glede desetine. Skrbeti bi bilo tudi za socijalni položaj kmetskega prebivalstva s tem, da se odpravi gospodarstvo policije in absolutizem, da se prebivalstvu da stara avtonomija in ustanovi kak zastop, kjer bi prebivalstvo zamoglo izreči svoje želje in pritožbe. Končno nekaj vprašanj: Ve li minister, da se je v Sarajevu večje število uradnikov — menda štirideset — zaprlo in da so bili dlje časa v zaporu V Kaj so zakrivili? Koliko časa so bili v zaporu? Ali je še kateri izinej njih zaprt? 2.) Druga železniška zveza z Dalmacijo je nujno potrebna. Bosanska vlada je svojo progo že dogradila. Ali ve minister, zakaj se cislitvauska vlada ne loti svoje proge ? ći.) Zakaj se je raznim hrvatskim in srbskim listom vzel poštni debit za Bosno ? 4.) Koliko velja naprava kopališča Ilidže in koliko nosi ?
Minister Kallav pravi, da mu pritožbe, katere je. omenil Pacak, niso znane, da jih torej ne more zavrniti. Če je policija nadzorovala poslance, se je to zgodilo le v varstvo le-teh samih. Uradnikov se ni zaprlo štirideset, ampak le 10 ali 12 in sicer radi izdaje. Sodišče še ni sodilo o tej stvari. Uzrok da se ne gradi železnica iz Spleta do bosanske meje, ni ministru znan. Kopališče Ilidže je letos obiskalo 25.000 osob. Kopališče je v korist prebivalstvu in zato ni gledati na financijelon uspeh. Poštni debit se je vzel nekaterim listom, ker so o vladi neresnico poročali.
Delegat tir. Pacak očita ministru, da ni vsega pojasnil, kar je  navel.    Rečeni uradniki so
išče redke posode ali izdelke od slonove kosti, zapiše v spomiuuke knjige duhovite izreke v verzih, uprizori kostumirane zabave, prepreči dvoboje, poravna Btare prepire in čuje nove tenorje. Imel je vedno vse polno opravil in v rezervi vedno vse polno sladkih besedij. Bil je najduhovitejši, najsrečnejši, najveselejši človek v Florenci. „Tout va bien" si je mislil on in takisto je mislilo tudi celo mesto — samo onadva nista tako mislila.
Krogi, ki so se za lady Hildo in njenega ljubov-nika zanimali, so ta dva hkrati skoro pozabili; nastalo je perečo vprašanje, šlo je za važno odločbo: ali je smeti iti na ples h gospodu iu goBpej Postiche ali ne.
Ta ples je vso Florentinsko družbo silno raz buril. Jedni so ponujali svoje glave v zastavo, da bo ples sijajno uspel, drugi so trdili, da bo prava Mamuta — a vsakdo se je Bramoval, da se odzove povabilu. Mr. Joshua K Postiche je bil kakor so jedni trdili nizozemsko židovskega ali amerikanskega rodu in, kakor so drugi trdili, slepar, kramar ali še kaj hujšega. Pa bodi kakorkoli, nabral je bil mnogo denarjev in se z velikimi svojimi izdatki in potrpežljivim prenašanjem bramočenja in žaljenja u Milil v društvo. O njegovem plesu so se najčudovitejše reči pripovedovale iu to je vsekako obujalo zanimanje. Kuj čuda, da so se mnogi odličnjaki odločili obiskati ples tega purvenue a. (Dalje prih.
bili zaprti, ker leti nanje sum, da so sodelovali pri nekih izvestnih brošurah. Minister Kallav je tajil.
Odsek je odobril okupacijski kredit in izrekel ministru Kallavu zaupanje.
Prihodnja seja bo dne 26. t. m.
Politični razgled
Notranje dežele.
V Ljubljani, 19. septembra.
Zasedanje delegacij se bo najbrž končalo že v drugem tednu meseca oktobra. Delegacijska dino;a sta določena na dan 6. in 8. oktobra.
Permanentni justićni odsek.
Predvčerajšnjim se je sešel redakcijski odbor permanentnega juatičnega odseka, da pripravi ma terijal za današnjo plenarno sejo. V parlamentarnih krogih se govori,  da misli  pravosodni minister v prvi seji v novem zasedanju drž. zbora predložiti zakonska načrta o mirovnih sodnikih in o občinskih posredovalnih uradih. Mirovni sodniki bodo reševali bagatelne spore, posredovalni uradi pa obrtne spore, da se tako olajša rednim sodiščem poslovanje. Državnoxborska volitev na Dolenjem Avstrijskem.
V okraju St. Polten-Klosterneuburg se bo dne 22. oktobra vršila volitev državnega poslanca na-inestu umrlega Mutba. Kandidat krščanskih Bocija« listov je monsignor dr. Scbeicher, ki utegne tudi zmagati. Levičarji 6e niso postavili svojega kandidata. JP&ljske demonstracije.
Poljski agitatorji so nameravali za časa Lvovske razstave prirediti shod bivših sibirskih pregnancev. Vlada je to smatrala za provokacijo Rusije in je shod prepovedala. Vzlic temu se je te dni zbralo nad 90 bivših pregnancev, katere so Poljaki demonstrativno vsprejeli. — Te dni je bila seja Lvov-skega občinskega sveta. Pred mestno hišo se je zbrala številna množica, ki je žvižgala in razsajala kadarkoli se je prikazal kak občinski svetnik, ki se je udeležil banketa pri cesarju na dan godu ruskega carja.
Cesar na Ogerskem,
Cesar se mudi pri vojaških vajah v Balassa-Gvarmat. Kakor je pri takih prilikah navada, se mu je poklonilo tudi tu mnogo deputacij- Židovski deputaciji je cesar rekel: li izloček vere ne loči v mojem srci mojih narodov. Ž dovski listi dokazujejo, da je s temi besedami cesar obsodil protisemitizem. Ogerska delegacija*
Ogerske delegacije odsek za vnaoja dela se je včeraj sešel na prvo posvetovanje. — Poročevalec dr. Falk je povdarjal, da so razmere v Bolgarski nejasne, ker niso znane tendence nove vlade in se zlasti ne ve, boče-li Busiji kaj več koncedirati, kakor je določeno v Berolinski pogodbi. Glede Uu-munske se je svoj čas vzprejela resolucija, na; bo minister potrudi zaustaviti notranjemu miru na Ogerskem nevarno rumunsko agitacijo. Dobro razmerje z Rumunsko bo ministru omogočilo, uplivati v tem oziru. —Delegat Berzeviczv pripoveduje, da se v javnih šolah na Rumunskem rabijo knjige in zemljevidi, na katerih sta Sedmograška in jeden del Ogerske označena kot dela Rumunttke. V romunski proračun se vpostavlja vsako leto 500 000 frankov za „cerkve in šole" katera svota pa se porabi za agitacijo na Ogerskem. — Delegat G j u r-kovic je proslavljal bosaniko upravo. — Delegat grof A p ponvi vpraša ministra, ali se je z odstopom Stambutova premenil dosedanji bolgarski sistem in dokazuje, da so opravičene madjarske pritožbe zoper Rumunsko. — M-nister grof Kalnokv odgovarja jako previdno, da je na vsak način ohraniti dobro razmerje z Rumunsko. Nova bolgarska vlada ima več simpatij za Rusijo, kakor prejšnja, vender pa je krivo trditi, da je Avstrija izgubila svoj upliv v Bolgarski. — Seja se je zaključila in se bo razprava danes popoludne nadaljevala.
1'uaiije države.
liolgarska.
Ministarski predstojnik Stojlov je pri neki priliki izjavil, da Bolgarska ne more storiti prvega Koraka k sporazutnljenju. Vsled tega je nastal raz-por mej Rusiji prijaznimi in Stojlova podpirajočimi elementi. Jedna frakcija pravi, da je Stojlov s to izjavo zavzel Rusiji sovražno stališče in se mu hoče pri volitvah zoperstaviti, druga frakcija podpira vlado še, ali je tudi začela se umikati. Stamhulov ju zategadelj izdal parolo, naj njegovi pristaši volijo rusofilske kandidate, Češ, da se bo položaj koj razbistri!, Čim dobi msofilska stranka večino v sobranju. — nNovoe Vremja" piše: Vlada je že pozabila na uvojo obljubo, da bodo volitvo svobodno. Pri volitvah v mestne zastope je policija, silovito agitovala, ponekod pa so tudi častniki posegli v agitacijo in volilce na nečuven način terorizovali. Celo vladno Svobodno Slovo" je priznalo, da je bilo pri volitvah v Plovdivu 40 volilcev ranjenih, jeden pa ubit, v Silistriji pa, kjer se je večina volilcev izrekla za Karavelo va, je bilo 150 oseb ranjenih, 4 pa ubite.   Na volilnih bojiščih jo bilo
vseh vkupe 500 osob ranjenih in ubitih. Izid volitev je naslednji: 10 odstotkov izvoljencev spada k stranki ministrov Tončeva n Radoslavova, konser vativcev je lVa odstotek, bivših Stambulovc^v, stoječih sedaj v vladnem taboru, 4 edstotki, pravih Stambulovcev 1 /, odstotka, 84 odstotkov pa pristašev Cankova, v kateri tabor to pristopili tudi Plovdivski opozicijonalci. Za Tončeva in Radoslavova je ta izid volitev znak, da kraalH fcatemni njih ministerska slava.
Crispi iti Vntihntt
Znani Rimski list „L'Itatie* pravi baje na podlagi verodostojnih informacij, da bi Crispi rad pridobil papeža za to, da bi se katoličani udeležili volitev in da bi se preklical „Non expedit." Tudi ko bi se v parlamentu zbrala klerikalna konservativna večina, ki bi mu delala opozicijo, bi mu to ne bilo neugodno. Po njegovem mnenju so sedanje strankarske razmere take, da jih ni moči sanirati. Vrh tega išče Crispi papeževe pomoči za boj zoper anarhizem. Vatikanski krogi so že davno uverjeni, da je Non expedit velika taktična hiba in čakajo samo unanjega povoda, da prekličejo ta ukaz. Cri-spijev govor v Neapolju še ni zadosten povod, sicer pa je sedanji papež tudi že prestar, da bi se odločil za tak korak. — V nekaki zvezi s tem je tudi to, kar piše Neapoljski list „Don Marzio". Ta list, ki ima prav ozke zveze z vlado, trdi, da je Crispi stopil v zvezo z raznimi kardinali, da pripravi teren za izvolitev porazumljenju z Italijo naklonjenega papeža. „Neue Fr. Pr.M javlja pa, da je po sodbi nekega kardinala ta vest neosnovana. Dotični kardinal je baje rekel: Večina kardinalov nikakor ni za to, da bi se moralo zoper Italijo vedno sovražno postopati. Z Rimskim vprašanjem se kurija ne bavi toliko, kakor katoliško časopisje. Ta gleda na tO, da bi se italijanski katoliki čim bolj združili in gledali dobiti čim več upliva, in šele kadar bo kaj upanja na zmago, se bodo udeležili volitev. Na volitev novega papeža zdaj še ni misliti, tudi so časi že minili, ko so države imele kaj upliva na volitev. Za Rimsko vprašanje ni to odločilno. To vprašanje se ne da rešiti, če pa hoče Italija pošteu mir s cerkvijo, bo samo po sebi zaspalo. Kitajsko-japonska vojna.
Biizu korejskega obrežja je nastala dne 16. t. m. mei kitajsko m japonsko mornarico velika bitka. Kitajci bo hoteli izkrcati nekaj tisoč mož, Japonci pa to preprečiti. Bitka je trajala Šest ur. Kitajci so izgubili štiri ladje, Japonci pa tri. Japonsko brodovje je bilo maloštevilno in se je moralo umakniti. Obe vojskujoči stranki sta izgubili več tisoč mož.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 19. septembra.
Občinski svet Ljubljanski je imel predainoči javno sejo, katere se je udeleždo 20 obč. svetnikov. Otvorivši uejo naznanil je župan Grasselli, da je v imenu mestne občine povodom rojstnega dne presvetlega cesarja sporočil na najvišje mesto udana vošila, povodom smrti nadvojvode Viljema pa iskreno sožalje; v obeh slučajih izreklo je Njega Veličanstvo svojo zahvalo. Poročilo županovo vzel je občinski svet stoje na znanje.
Najvažnejša in najzanimivejša točka dnevnega reda je bilo poročilo pravnega in personalnega odseka o deželnega odbora kranjskega določilu z dne 15. avgusta letos glede javnih napisov v Ljubljani. V imenu odseka poročal je obč. svet. dr. Ivan Tavčar. Poročilo slove nekako tako-le: V seji dnu 5 junija letos sklenil je občinski svet, da se imajo javni nap*si pri vseh ulcah in trgih tako premeniti, da se napraviju vsi brez vsake izjeme v slovenskem jeziku. Proti temu sklepu vložil |e Ferdinand Mabr b sedmimi tovariši pritožbo na deželni odbor z dae 25 junija t I Naš slavni dež. odbor je to pritožbo rešil kakor Bledi (Poročevalec prečita našim čitateljem že znano odločbo deželnega odbora z dne 15. avgusta letos, katero smo mi v štev. 196 „Slovenskega Naroda" doslovno priobčili.) (Tu je bilo koirnkovanih 36 vrst.)
V svojih razlogih naglasa slavni deželni odbor, da smo v tej stvari, v kateri je občinski svet Ljubljanski sklepal po svobodni samodoločbi, tstotako razsoditi po svobodnem svojem preudarku. Z-i tukaj se kaže velikanska nelogičnost! Če prizna deželni odbor, da je smela občina po svobodni samodoločbi sklepati, potem lahko po vsi pravici vprašamo, kaka svoboda je to in kaka samodoločba, če jo sme na pritožbo osmih nahujskanih meščanov deželni odbor per vota majora uničiti? V tem, da deželni odbor v Bvojih razlogih na prvem mestu razpoBtavlja svoj svobodni prevdarek, kažu se pa tudi nekoliko vznemirjene veHti. Zakon z dne 22 oktobra 1875, drž. zak. Atev. 36, za leto 1876 določa namreč v § 3, pod točko e, da je izključena pritožba na upravno bodišče vselej takrat, če je smela administrativna ublaHt v kuki zadevi razsoditi po svobodnem svojem prevdarku. S tem nam deželni odbor že naprej pripoveduje, da mestna občina nima n'kakega upa, da bi si s pritožbo na upravno sodišče kaj pomagati mogla. S tem deželni odbor nekako mej vrsticami izraža, da je v tej zadevi samo zategadelj tako pogumno sodil, ker si je bil svest, da je v tej zadevi
W*T~ Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 215, dnć 20. septembra 1894.
■esmutljiv in da mu upravno godište blizo priti ne more I če bi pa bila pritožba m upravno Bodišče mogoča, pa bi tudi nas deželni odbor bil vse drugače sodil in ne iskal bi bil zavetja t tistem svobodnem prevdarku, za kojim se je sedaj zabarika-diral 1 Nas pa tolaži to, da kranjski deželni odbor de facto ni nezmotljiv in da se je morda, kakur že večkrat prej, tudi v tem slučaji zmotili
O drugih razlogih deželnega odbora nt potrebno mnogo govoriti. Prvi je pnc ta, da se je z nagim sklepom kršila ravnopravnost in pred vsem član 19. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. Tudi tukaj zagazil je deželni odbor v nasprotie s svojimi Ustnimi razlogi. Takoj od pričetka naglasa, da po sklepu mestnega sveta ni bil kršen kak zakon in da je to tudi upravno sodišče v svoji znani sodbi ■aravaost pripoznalo. Vzlic temu pa velja slavnemu deželnemu odboru kot glavni argument ta, da se je s našim sklepom kršil član 19. osnovnega zakona. Da pa to ni istina, o tem nam je priča razsodba upravnega sodišča, o tem so nam priča samo laški napisi v Trstu in Gorici, o tem so nam priča samo nemški napisi v Celju, Celovcu in Mariboru, o tem ■o nam priča samo češki napisi v Pragi, kojih se deželni odbor češki v svesti si, da pojem o narodni časti si prazna šala, niti zdalje dotakniti ni upal-Razlog, da so samo slovenski napisi nedopustni radi tujcev, ki prihajajo v mesto,- je gotovo čisto neresen in brez najmanjše cene. Po tem razlogu bi morali ■a Dunaji imeti francoske in angleške napise, v Ljubljani pa bi se morali pohiteti z laškimi javnimi ■spisi, ker je največ tujcev Lahov, ki prihajajo v poletji v nase mesto.
Razlog, da bi vsled našega sklepa nastale težkoče za kataster in javno knjigo, je že upravno sodišče zavrnilo. A vzlic temu ga slavni deželni odbor z nova pregreva. Ta razlog pa nima ni-kake resne veljave, ker niti kataster niti javna knjiga nista stabilna ter se n. pr. po vsaki novi zgradbi v Ljubljani spremenita tako kataster kskor javna knjiga. Do sedsj se svet in zemlja nista ravnala po katastru in javni knjigi, pač pa sta se kataster in javna knjiga morala podvreči neprestanim fluktuvacijam pravnega in faktičnega življenja, ki tako rekoč od dne do dne spreminjata lice naši zemlji Taki so razlogi deželnega odbora v tej zadevi in priznati se mora, da so to skoraj od besede do besede tisti razlogi, s kojimi je bivši deželni predsednik gospod baron Winkler utemeljeval znano svojo ordonanco proti mestnemu svetu. Vse te razloge pa je visoko c. kr. upravno sodišče že za ničeve spoznalo in zategadelj postavil se je deželni odbor v direktno nasprotje s upravnim sodiščem, ki je vender mnogo višja in veljavnejša avtoriteta, nego je naš deželni odbori Predležeča razsodba nam služi v dokaz, da naš deželni odbor ne spoštuje rszsodeb upravnega sodišča in v celem postopanji deželnega odbora se kaže nekako zavestno preziranje upravnega sodišča in njegove sodbe, koje visoka ta instancija ne bode smela molče prenesti, če jej je kaj na svojem ugledu. Deželni odbor kranjski polastil se je torej zadeve, v kateri je že konečno-veljavno razsodilo c. kr. upravno sodišče in polastil se je te zadeve na ta način, da je s svojo razsodbo uničil in razveljavil sodbo upravnega sodišča prav tako, kakor da bi bilo c. kr. upravno sodišče na Dunaji podrejeno narodnemu deželnemu odboru v Ljubljani I Pred sabo imamo torej kompetentni konflikt in pravni odsek je mnenja, da naj ne v pritožbi na npravno sodišče visoko to sodišče na ta konflikt naravnost opozori s prošnjo, da bi se stavil predlog na državno sodišče v zmislu § 15 zakona z dne 18. aprila  1869, drž. zak. štev. 44
Deželni odbor, kakor rečeno, v razlogih svoje sodbe ni prikriva) mnenja, da proti tej njegovej sodbi m dopustna nikaka pritožba na upravno sodišče. Pravni odsek pa se ni mogel pridružiti temu mnenju ter zastopa nasprotno mnenje, da je ta pri tožba dopustna tako s furmelnib kakor tudi z ma-terijelnih uzirov. Mestni svet je v svoji seji dne 24 junija 1892 pod točko 6 soglasno sklenil: ,Ulične tablice in hišne tablice za vse ad 1 — 4 navedene ceste, ulice in trge imajo naj samo slovenske napise. Istotako nsj se v bodoče dopolnilne tablice naročajo jedino le s slovenskimi napisi". To je tisti sklep, okrog katerega se suče cela razprava in ki je jedino merodajen za celo prepirno vprašanje. S tem sklepom se je za takrat kakor tud i za bodoče načelno določilo, da se imajo v Ljubljani napraviti samo slovenski javai napisi. Da je bil ta sklep principijelne važnosti in jedenkrat za vselej odločilen, izhaja ?e iz tega, da ga ie bivši deželni predsednik gospod baron Winkler ustavil na podlagi § 84 občinskega reda za mesto Ljubljansko Dotična intervencija vlade pa se je vsled razsodbe upravnega Bodišča ponesrečila, tako da je bilo c. kr. ministerstvo za notranje reči, kakor nam kaže barona 11 ina intimat z dne 25. junu vari ja 1894, štev. 235 Pr, prisiljeno razveljaviti svojo odločbo z dne 3. novembra 1892, štev. 19437, kakor tudi odločbo deželne vlade z dne 24. julija 1892, štev. 2033. Načelni sklep mestnega sveta z dne 24, junija 1892 je torej pravno veljaven in nikdo ga ne more razveljaviti in še celo deželni odbor kranjski ne. Proti temu sklepu se ni nikdo pritožil na deželni odbor in tudi Ferdinand Mahr in tovariši se niso pritožili. Ker pa so se oddali z zadnjo pritužbo vsi dotični »piši ministerstvu za notranje reči, se poroCovalec ne more spuščati v daljše podrob-
nosti, samo toliko naglasa, da Bi je že večkrat omenjeni načelni sklep mestnega sveta pridobil pravno-veljavno moč, ker bo proti njemu tudi pred deželnim odborom nikdo ni bil pritožil!
Ž« samo ob sebi je umevno, da je pritožba proti sklepom, ko so samo posledica prejšnjega pravomočnoga načelnega sklepa, absolutno izkliu cena, ker, če je jedenkrat dovoljeno načelo, tudi izpeljava odobrenega načela ne more biti zabranjena. Pritožba, koji je sedsj ugodil naš deželni odbor, bila je tedaj na vsak način dosti prepozno vložena, ter bi se bila morala vložiti že proti sklepu mestnega sveta z dne1 24. junija 1892. Zategadelj se na upravno sodišče v prvi vrsti pritožujemo z razloga, da je deželni odbor sprejel in ugodno rešil pritožbo, ki je bila ravno dve leti prepozno vložena. Za to pritožbo ne bode sedaj merodajno vprašanje, je li deželni odbor bil opravičen na podlagi svojega svobodnega pre-vdarka kaj ukreniti, merodajno bode v prvi vrsti vprašanje, je li bila pritožba pravočasno vlužeaa ali ne. O tem, je li kaka pritožba v postavno določeni dobi vložena ali ne, pa deželnemu odboru nikakor ni podeljena pravica, po svobodnem svojem pre vdarku odločevati, Tukaj je deželni odbor, kakor vsaka druga instancija, navezan na strogi predpis zakona in ta predpis je v tem slučaju očitao kršen in zategadelj je že samo ob sebi pritožba na upravno Bodišče opravičena. Po § 85. občinskega reda je pritožba samo v dveh slučajih dopustna, in sicer naj-poprej takrat, kedar ae je udeleženi stranki praviloma dostavilo dotično naznanilo. Ti slučaji se tičejo skle-dov, pri kojih je kaka posamezna stranka h svojimi zasebnimi interesi udeležena, tako da se ji ima sklep tudi osebno dostaviti Rok k prizivu teče takoj od dneva vročitve.
Današnja zadeva ne spada mej te slučaje, ker pri njej ni nikdo s svojimi zasebnimi interesi udeležen in zategadelj tudi ni nastala potreba o sklepu kako posamezno osebo obvestiti. V drugo kategorijo pa spadajo prizivi preti sklepom, ki so bili v občini v zmislu § 62. občinskega reda za stolno mesto Ljubljansko razglašeni. Mtj prvo in drugo kategorijo pa tiči obilo sklepov, o kojih ni treba dati vednosti posameznim strankam iu kojih tudi ni treba razglasiti v občini po predpisih že omenjenega § 62 Kaj je s takimi sklepi? Zakon dopušča ssmo dvojno tolmačenje: ali je pritožba sploh nedopustna proti takim sklepom, ali pa teče proti njim prizivni rok od dneva mestnega sveta seje, v koji so bili sprejeti. Ssmo to dvoje je mogoče in druzega nič Prsvni odsek zastopa sedaj mnenje, da sklep z doc 5. junija 1894 ni pripadal mej take sklepe, ki so se imeli po § 62. v občini, kakor je navada, iavno dati na znanje. Javno Be imajo namreč dati na znanje samo tisti sklepi, ki se tičejo koristi vse občine ali posameznih okrajev ali koristi celih vrsta občanov. Pravni odiek ne taji, da je bil morda sklep z dre 24 junija 1892 tako važen, da se je moral v občini na znanje dati. S tem sklepom se je odobrilo in sprejelo jedenkrat za vselej principijelno načelo, da se imajo v bodoče napravljati po Ljubljani samoslovenski javni napisi. V tem sklepu bilo je obseženo jedro cele zadeve. Zadnji sklep pa je samo posledica že leta 1892. sprejetega in občanom praviloma naznanjenega principa; zategadelj je naznanilo iz leta 1892 zadoščalo tudi za vse prihodnje slučaje in zategadelj sklep z dne 5. junija 1^94 kratko malo ni spadal mej tiste sklepe, ki se imajo v zmislu § 62. v občini na znanje dati. Če se sedsj postavimo na stališče predpisov § 85. občinskega reda za stolno mesto Ljubljana, potem moramo logično pripoznati, da je pritožba Ferdinanda Mahra in sodrugov sploh nedopustna ali pa prepozno vložena bila, ker ae je vložila šele 25. juniia 1894, to je dvajseti dan po seji mestnega sveta, v kateri je bil sklep sprejet.
To so formelni pomisleki, katere bode uvaže-vati na prvem mestu v naši pritožbi na upravno sodišče. Z materijalnih ozirov pa naglasa pravni odsek sledeče: Že zgoraj se je razpravljalo o tem, da je obilo slučajev, ki se ne morejo subsumirati pod predpise § 85. občinskega reda za stolno mesto Ljubljana in glede kojih se mora priznati, da je vsak priziv izključen, ker jih ni treba niti posameznim osebam niti celi občini na znanje dati. Če je dokazano, da sklep z dne 5. junija letos pripada mej to vrsto sklepov, potem je pritožba na upravno sodišče proti najnovejšemu ukazu deželnega odbora tudi materijeino utemeljena. V drugem se pa ima vaak zakon in tudi občinski red za deželno stolno mesto L ubijana tako tolmačiti, da je kaj pameti v njem
(Tu je bilo koniiskovanih 28 vrst)
Pravni odsek nikakor ni v stanu občinskega reda za stolno mesto Ljubljano tako ozko tolmačiti, ker bi se pri tem moralo pripoznati, da je svobodna simodolnčha te občine le prazen strah, ki je v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni. Javni napisi spadajo po § 26. občinskega reda mej tiste zadeve, o katerih sme občina odrejati po svobodni samodoločbi. O taki samodoločbi pa ne more biti govorice tedaj, če sme deželni odbor vsako zadevico vsled pritožbe posameznega meščana prevreči. Tudi o svobodni samodoločbi ne more biti govorice, če je nasprotno deželnemu odboru na prosto voljo dano, z mestno občino pometati, kakor se mu ljubi. Zategadelj je pravni odiek mnenja, da jo proti sklepom  mestnega sveta pritožba po § 84
in 85. občinskega reda za stolno mesto Ljubljana na deželni odbor BJcet dopustna, da pa ime deželni odbor sklep spremeniti le takrat, če mu je dana v dotičnih zadevah sploh kaka nadzorovalna pravica v zmtslu § 80. iu 81. že večkrat omenjenega občinskega reda. V § 3. zakona z dne 22. oktobra 1875. št. 36. drž. zak. za leto 1876, je prepovedana pritožba na upravno Bodisče v vseh zadevah, v katerih in v kolikor smejo upravna oblasti po prostem preudarku postopati. Nemške besede zakona se glase : .AngelegenheiteD, ia denen and insoweit die VerWttltungsbet o Jen nach freiem E^messen vorzu-gehtn benchtiget nuni.44 V našem slučaji nikakor ue zadošča, Če pravi deželni odbor, da je smel soditi po svobodnem svojem premisleku. Upravno sodišče pa bode imelo preiskati, je-li deželni odbor imel pravico, sklepati s prostim svojim prevdarkom, ali ne. To pravico pa mi zanikujemo in zategadelj upamo, da bode upravno sodišče ugodilo naši pritožbi tudi z materijalnih razlogov.
Podutaa je tudi razprava, ki se je o občinskem redu vršila v seji deželnega zbora kranjskega dne 21. januvarja 1886 Takrat je nemška strauka, h koji pripada sedanji odbornik dr. Scball-r, jadiko-vala, češ, da se bode z novim občinskim redom uničila avtonomija mestne občine in da bodo deželni odbor §. 79. tako tolmačil, da sme z mestno občino početi, kar ne mu zljubi. Takrat je deželni predsednik br.ron VVinkler odgovoril poslancu L) fcmanu: „Nur nn AHgemeinea inoehte icb mir zum Schlusse zu etvvuhnun erlaubeo, dass ich nicht glaube, dass durch den uns vorliegenden G ^etzenlwji t irgend wie die Autonomie der Stadtvertretung, dieses kost-bare Klemod, vvie sie der Herr Vorredoer genannt bat, bescbiitnkt vverde, vfenn als .vvvti* Iostanz der LandesausBchues zu fungireo hat. ist bereits von ihm selb«t auf die grundsa'zlichen Bestimmungen zur Rpgeluog des G- roeiniitwesens vom 5. Marž 1862. S ara I ich auf den Attikel XXIII, hingt w esen worden, we!ch letzterer die Norm enthalt: die mit einem eigenen Statute verseheneu Siiite stehen unmittel-bar unter dem LandesausschusBe beziehungsvveise Landtage und bezilgkieh des ibnen vom Staate Uber-tragenen Wirkungskreises unter der Landesstelle". § 79. občnega reda za mesto L ubijana noče torej ničesar druzega določiti, kar že osnovni zakon določa. Nikakor pa se ni botela ž njim kratiti avtonomija mestne občine, o čem nam je uajboliši svedok bivši dtželni predsednik gospod baron VViukler sam.
Zategadelj predlaga pravni odsek: Slavni mestni svet naj »klene, da je proti razsodbi deželnega odbora z dne 15. avgusta 1894. štev. 7419, vložiti pritožbo na visoko c kr. upravno sodišče.
Za obč. svetnikom dr. Tavčarjem, čegar poročilo je občinski Bvet pozdravil z živahnimi dobro-klici, oglasil se je k besedi obč. sv« t. Gogola, kateri je, kritikujoč formelno stran deželnega odbora odločbe, izrazil svoje začudenje, da hočeta v tem Blučaji dva faktorja govoriti v drugi instanci. Tega mestni zastop ne more in ne sme mirno prenašati, vsled tega je pritožba na upravno sodišče neobhodno potrebua. Deželni odbor je izdal slovensko stališče in mestuega svetu dolžnoBt je, da skuša priti do svoje pravice. Govornik je končno izrekel poročevalcu zahvalo za temeljito njegovo poročilo.
Potem je mestui svet vzprejel z dobro-klici nasvet pravnega odseka; konzulentu mestne občine pa naročil, da izdela pritožbo na upravno ki lišče.
Precej Živahna je bila debata o stavb: nakega odseka poročilu o oddaji gradoje šolskega poslopja na barji. Poročevalec je bil obč svet. K I e i u. Drila za to zgradbo bila so dvakrat razpisana, a oglasilo Be je3 le malo ponudnikov. Odsek predlaga, naj Be oddajo zidarska dela firmi Tonnies, krovska in tesarska dela Franu Pustu, kleparska dela Stadlerju, dobava žrlezuine pa J. Hammerschmidu. Skupni troftki znašaio 14 155 gold. Ojč. svet. Šubic se ne zlsga popolnem s predlogom odsekov,m. Načrti, predloženi svojedobno občinskemu svetu v odobrenje, vrnili so sn bili stavbinskemu odseku; potem jih občinski svet ni dobil več v roke, a dela bo se vzlic temu vender-le razpisala. Mestni šolski svet je menda mnenja, da ima občina le troške plačati, kako naj bo in koliko naj stane poslopje, za to se pa občino ne vpraša. To — pravi govornik — je nevaren slučaj, proti kateremu se moramo v interesu avto nomiie, ki baje itak ni mnogo vredna, odločno zavarovati. Obč svet. Šubic predlaga konečno, naj se ta zadeva še jedenkrat izroči odseku v posvetovanje. Obč. svet. Gogola omenja, da bi pri šolski zgradbi bilo treba ozirati se na neke nasvete zdravstvenega Bveta ter podpira predlog obč. svet. Šubica. Dela za to zgradbo so bila dvakrat razpisana, ker je bil prvi razpis popolnem brezuspešen. To je jako čuden pojav in to tena bolj, ker je znano, da je konkurenca mej obrtniki velika- Govornik je povpraševal po vzrokih tega pojava in reklo se mu je, da je od mesta težko dobiti zasluženi denar, kar je za obrtnike zelo občutljivo. Obč. svet. Gogola izraža željo, naj bi se v prihodnje računi pravočasno hkvidovad in izplačali. Župan Grasselli izjavi nasproti obč. svet. Subicu, da so se načrti za šolo na barji v zmislu v občinskem svetu izražene želje popravili in ker je bila stvar nujna, so ae tudi dela takoj razpisala. Sploh pa po obstoječih predpisih šolski svet ni obvezan, [>redložiti načrte občinskemu sv-tu v odobrenje. Glede poravnavanja računov omenja župan, da so zakasnenju likvidacije računov stranke navadno same krive, ker računov ne vlagajo pravilno,
v obče pa bode skrbel za to, da stranke ne bodo imele povoda pritožbam. Pri glasovanji bil ]e predlog obč. svet. Sobica z 8 proti 9 glasovom odklonien ter vzprejet predlog stavbinskega odseka s pr.stavkom, naj se tudi dela za potrebno gospodarsko po slopje pri goli na barji takoj razpišejo in še ietos oddajo.
Obč. Bvet. Trče k poročal je o stavbinskega mojstra Filipa Zupančiča prizivu, na! bi se mu dovolilo, da sme hišo, katero zida ua voglu nove Tržaške ceste iu Šubičevih ulic poleg muzeja, z dati 40 cm višje, nego je sosednja hiša gospe pl. /bobrove. Občinski svet je ugodil priaivu. — Obč. svet. Klein poročal je o tukajšnjega trgovca in posi stoika J. Perdana prošn;i glede stavbinske či te pri njegovem atavišči ob Rasljevi cesti, kateri prošnji je občinski Hvet ugodil pod pogojem, da prosi tel j za pridobljeni svet da mestni občini primerno odškodnino. — Deželnega odbora kranjskega ponudbo glede nakupa nekaterih stavbinskih parcel za muzejem ob Tižaški cesti je občinski svet po predlogu poročevalca Ve 1-kovrba odklonil, ker je ponujaoa cena povsem neprimerna in se ponudnik ni ozirai na projektovane ceste.
Obč. svet. dr. Tavčar poročal je o načrtu pogodbe z državnih železnic upravo glede oddaje vode iz mestnega vodovoda državuemu kolodvoru. Pogodba določa, da se odda za državni kolodvor najmuuje 30 000 m3 vode VBako leto za pavšalni letu.i i.uesek 1500 gld.; za vsaki kudi ni meter, ki bi se porabil čez omenjeni kvantum, pa ju plačati 6 kr.; stroške v znesku 54G8 gld., narasle za polaganje cevij in instalacijo, plača ujtruva državnih železnic. Pogodba veljavna je za nedoločen e. h, najmanje pa za deset let. Obč. svet. Gogola naglasa, da se glede tako važne pogodbe vodovodno ravna• teljstvo ni niti povprašalo ter graja tako preziranje. Splob se govorniku zdi cena mnogo preniska, vsied fega predlaga, naj ae ta zadeva vrne pravnemu odseku v pusvetovanje, h kateremu pa naj bq povabi tud< vodovodno ravnateljstvo. Župan G ras sel I i m vodovodni inžener Hanuš omenjata, da je cena pri toliki množini vode za mesto jinmeruo ug dna in da se vodovodno ravnateljstvo zaradi nujnosti ni moglo zaslišali ; sploh pa je voduvudno ravnateljstvo samo isto ceno določilo tudi za tobačno tovarn >. Pri glasovanji bil je odsekov predlog sprejet ter pogodba odobrena.
Obč. svet Gogola poročal je o načrtu darilnega |)isma »Jede mestne drenennice poleg Kolizeja za etav šče novemu gimnazijskemu poslopju. Staviš»'e, ki meri 3460 ma, izroči se bremen proBto nsučui upravi, ki bode z zgradbo pričela pfibodfajo pomlad. Isto tako odobril je občinski svet cačrt pogodbe mestna občine z erarjem in Škofijo LublianHko zaradi odBtopa nekaj javnega sveta vsied razširjenja državnega kolodvora.
Ziradi pozne uro ('Z« 10) zaključil je potem župan Grasselli sejo. Ostale točko dnevnega reda rešile se bodo v prihodnji seji, ki bode v torek dne 25. sejitembra.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.)   S nočna številka našega lista je bila zaplenjena zaradi dveh odstavkov v puročilu dr. Tavčarja v obč. svetu glede samo sloveuskib javnib napisov.
— (Gospod ravnatelj Fr. II u b a d ) je — koncesija Slovencem! N* kar Živ krst ni mislil, to čitamo Bedaj v uvodnem članku zadnje „Sii oderr. Post'. Imenovanja gosj>. prof. Hubada ravnateljem Ljubljanskih učiteljišč je naredila v kr. gih nemške strauke na Kranjskem „den peinlich.sten Eindruek", 6ao pomsai „einen Act groiser Schwa:he seitens der R^gieruug*, — tako hudo ie, da avauce-uient L nhartov ne zmanjša prav uič „den Uamut der b.uUchen i m Lande*, ker se je vlada nepričakovano ozirala na »ganz ungel iihrliche sloveniscbe Forderung". S o venci bo, tuko čitamo nadalje, v sedanji koalicijski dobi dobili „besonders groBso und bedeutsame Zugestii idnisse". Kajti : .Wir reden nicht von allerlei kleineren Concessiouen so z. B vou der im Zusammenhange mit dur Ernenuung des Directors erfolgten Berufuug entschiedener Slovenen als Lehrer an die Aostalt, aber es ist ja mehr als goi-ujend im Hiublicke auf die Ereigniase derjiiig-sten Zeit, auf Kraiuburg und nun nuf die neueste Stelleubesetzuug zu vervveiseu, die eines der erstreb-testen und vvertvollaten Zuges1 aadnisae entba t, die deu Slovenen ti »erhaupt gemEcbt vverden konnten". Prav res — .genug des Grausumoul"
— ( K a r n i j o 1 s k a s 1 a v n o s t.) Hrabri „Kar-nijoloi" so te dni priredili nekako slavnost in ker jih vseli skupaj ni za jedno omi/je, so povabili kolikor mogoče tovarišev iz sosednih delel, V ponedeljek so se v „Tonballo" navduševali za mater Gennanijo, v torek pa so si anjeli nekaj njakerjev in izposodili nekaj ekvipaž ter peljali svoje — Oprostite izraz —  „mačke"  na sprehod,  najprej po
mestu, potem pa j.o .večni pod" okolu Rožnika. Ljudje, ki so jih videli, BO jlta delali dobro in slabo
dovtipe ter tako novic pokazali, kako smo čudovito tolerantni in prizanesljivi. Tudi naš list bi te slav-nosti prav gotovo ne bil omenil, da ni vlada pri tej priliki pokazala svoje posebne skrbi. Pozvala je namreč c. k r. orožnike, da so morali „Kami-jolce" s t r a ž i t i na „većni poti". Ker se mirnim ljudem pri nas nikjer nič ne zgodi, se je z alarmiranjem orožnikov pripoznalo, da je bilo nastopanje „Karnijolcev" že naprej v skrajni meri provokatori č n o, tembolj, ker nosijo ti študentje, največ sinovi c. kr. uradnikov trakove s protidinastičnimi in protiavstrijskimi barvami. Vzlic provokato-ričnemu nastopanju pa bi bila vlada lahko pustila o ožnike, Karnijolcem bi se vender ne bilo nič zalega zgodilo. V nemških krajih seveda ni varno, pokazati se kje s slovanskimi trakovi, a tam se tak nastop tudi nikdar ne dovoli. Le v naši slovenski deželi se upajo nemški dijaki tako provokatorično nastopati in pri nas se jim še zavaruje srečni izid njih provokacije !
— (Osobne vesti.) Novi odvetnik, gospod dr. Janko Vilfan se naseli v kratkem v lUdov-Ijioif kjer je že poprej deloval in si v celem okraji pridobil veliko zaupanja tako kot pravnik, kakor tudi kot navdušen prijatelj naroda. — Učiteljem veronauka na L ubljanski strokovni šoli za lesno obrt je imenovan mestne župnije St. Jikobske ko-operator g. Fran Ušeničnik. — Poštni asistent g. Armand vitez J a k o m i n i je premeščen z Dunaja v Celovec. Poštni praktikant gospod Rjbert Kandutsch v Beljaku se je odpovedal službi. — Duhovnik Lavantinuke škofije g. Jakob T a j e k je imenovan vojnim kapelanom drugega razreda v dopolnilni rezervi 87. pešpolka in umeščen v vojni duhovniški okraj Gradec.
— (Slavnostna akadem i ja na korist .Narodnemu Domu".) Glavna skušnja za akademijo na korist .Narodnemu D>mu" bode jutri v petek 21. t. m. ob polu 8. uri zvečer v deželnem gledališči. Ker Be bodo vse točke kakor pri predstavi izvajale, se vsi p. n. častiti sodelujoči uljudno prosijo, da se pravočasno snidejo. — Za to akademijo, katero priredi telovadno društvo „Sokol" v Boboto dee 22. septembra v deželnem gledališči v Ljubljani, in pri kateri sodelujejo iz posebne prijaznosti g 'spe Jelka Anićeva in Lidunka laeman-nova, slavni ženski tamburaški zbor Ljubljanske čitalnice, gosp. K. H flmeister in slavni pevski zbor .Glasbene Matice", se je določil naslednji vzpored: I. oddelek: 1. Smetana: Ouvertura iz ojiere .Prodana nevesta", svira vojaška godba. 2. Proste vaje s palicami, izvršujejo telovadci „Sokolovi*. 3 Meyer-buer: Arija pažeta iz opere „Hugenoti", poje gospa Lidunka Inemannova. V. J. Novotnv: .Odločno dekle", poje gospa Lidunka Inemannova. Spremlja na glasoviru goBp. Karol II tl;neiater. 4 Smetana-Farkaš : Koračnica iz opere „Prodana nevesta" izvršujeta združena tamburaška zbora Čitalnico iu ,Sjkol»". 5 Skupine na bradlji, izvršuje petorica predtelo-vadcev. — II. oddelek: 6. I/, pl. Zaje: .Večer na Savi", moški zbor s čveterosj)evom, poje pevski ■A) it „Glasbene Matice*. 7. Telovadba na drogu, izvršujejo bratje E. Kandare, I M muk in Iv. Vernik. 8. Iv. Miletić: .Tamburica", KlaićFarkaš: „Svraćanje", izvršujeta združena tamburaška zbora. 9. K. M. pl. Weber: Ar-ja Agate iz opere „Caro-Btrelec", II. djanje, poja gospa J:lka Auić^va, spremlja na glasoviru gosp. Karol H 11 neistor. Iv. pl. Zaje: .Domovini i ljubavi", poje goBpa Jelka Anićeva, spremlja na glasoviru gosp. Karol II 11-meister. 10. Marmorni kipi, po delih znamenitih kiparjev, izvršujejo telovadci „Sokolovi": a) Merkur, b) Pariš, c) Umirajoči Galec, d) Bjrghesijski borilec, e) Metalec diska, f) Ajant 8 truplom Ahilovim, g) Paukr.ttion starogrških atletov, b) Laokoonova skupina, i) Fantazijska skupina v dvojici in petorici, j) Velika skupina 7 m visoka, izvršuje 16 telovadcev „Sokola". Mej I. in II. oddelkom je 10 minut presledka. Začetek ob poln 8 uri zvečer. Vstopnina: Lože v parterji 6 gld.; lože v I. nadatropji štev. 1. do 5 na desni in na levi strani 8 gld., druge po 10 gld.; lože v II. nadstropji 4 gld. — Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr., parterni sedeži IV. do IX vrste 1 gld. 20 kr., parterni sedeži X do XI. vrste 1 gld.; balkonski sedeži I. vrste 1 gld. 20 kr, balkonski sedeži II. in III. vrste 80 kr.; parterna stojišča 60 kr., za dijake 30 kr.; galerijski sedeži I. vrste 60 kr., ostalih vrst 40 kr ; galerijska stojišča 20 kr. — Zi lože se ne plača posebne >stopnine.   Ložu in Bodeži dobivaj) se v
trafiki g. Fr. Šišarka, Šelenburgove ulice, in na večer akademije pri blagajni. Blagajna ae odpre ob polu 7. uri zvečer.
— (Telovadba in marmorni kipi pri akademiji .Sokolovi".) Ker so se v zadnjih letih pri „Sokolovih" izletih proste vaje s tolikim vspehom telovadile, sklenil je odbor „Sokolov" tudi v akademijin vzpored uvrstiti proste vaje, in sicer s palicami; izvajalo jih bode 16 telovadcev v 4 vrstah s spremljevanjem vojaške godbe. — Telovadba na drogu obsega jedno skupino in 5 vaj IV. stopnje in sicer 2 redni in 3 proste vaje; telovadijo 3 predtelovadci .Sokolovi". — Na bradlji izvajala bode petorica predtelovadcev 7 krasnih skupio in sicer v dvojici, trojici, četvorici in petorici. — Konečno uprizorila se bode od 16 telovadcev še velikanska skupina pri bengalični razsvetljavi. — Ko so se pred več leti v stari čitalnici predstavljali „marmorni kipi", izrekel je marsikdo željo, da bi „Sokol" večkrat kaj takega uprizoril. Iz različnih okoliščin se doaedsj tej želji ni moglo ugoditi. Gotovo je torej vsak, ki so mu še v spominu .marmorni kipi" iz stare čitalnice, z veseljem pozdravil misel, da bi se isti tudi pri sobotni akademiji predstavljal'. Kipi so večinoma posneti po mojsterskih delih starih umetnikov; malokdo ima priložnost, ogledati si dela starih umetnikov v kopiji, kaj šele v originalu ; naj ne zamudi torej nikdo te lepe priložnosti, nekatera izmej njih ogledati si predstavljene kolikor mogoče dovršenosti originalovi se bližajoče. Posebno rodoljubi z dežele naj bodo s tem opozorjeni. Komentar k posameznim „kipom" prinesemo jutri.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) List .Oest.-ung. Sparkasaenzeitung*, prvo in izključno glasilo za mejaarodno hraniImštvo, prinesel je v svoji številki z dne 15. t. m. jako laskavo oceno o poslovanji naše mestne hranilnice. Ta ocena, ki jo prevedeno priobčujemo v narodnogospodarskem delu, je tem znamenitojša, ker se je seBtavila na podlagi primerjanja z drugimi hranil-niškitni računi, katere list dobiva z vseh stranij.
— (Pričetek šolskega leta) Predvčerajšnjim bo je šolsko leto pričelo s sv. mašami, ki so so darovale v raznih cerkvah, včeraj pa se je začel pouk na posamoih šolah. — Gimnazijcev se je za pričeto šolsko leto upisalo v L j ubij an i na višjo gimnazijo 690, torej 8 manj nego lani, a na nižjo gimnazijo 367, torej 41 manj, nego lani. Na dva razreda nove gimnazije v K ran j i bo je vpisalo 132 učencev, torej jaku lepo število. V obče se je število gimnazijcev zopet pomnožilo in isto se je pokazalo najbrže tudi na gimnaziji Novomeški, kamor itak letos morajo nekateri dijaki, ki so doslej pripadali gimnazijama v Ljubljani. Na Ljubljansko realko bo je vpisalo 396 učencev.
— (Električna razsvetljava v Ljubljani.) Firma Gmz in drugovi je izročila dne" 17. t. m. mestnemu magistratu Ljubljanskemu popolnoma izgotovljen načrt za električno razsvetljavo in prenos električne moči. Uporabljala bi se vodna moč Save ua treh različnih mestih (min. 1000 H. P.) ali pa parni stroji. Načrti se bodo torej lahko takoj razpravljali v odseku in v mestnem odboru. Kakor znano, poteče v kratkem pogodba s plioovo tovarno in je stvar nujna.
— (Lekarniška koncesija.) Mestni magistrat Ljubljanski podelil je magistru firmacije Edvardu Svobodi v Trtvniecu v Šleziji, ki je —■ kakor smo že javili — od g. Birschitza kupil tukajšnjo lekarno „Marija pomagaj", koncesijo za izvrševanje lekarniškega obrta v omenjeni lekarni pod pogojem, da prične izvrševati obrt dne 1. januvarja prihodnjega leta. — V novi deželni bolnici otvorila se bode prihodnje leto lekarna, ki utegne dobiti značaj javnosti. Da li potem res ne bode več potrebo za projektovano šesto lekarno v Ljubljani, kakor mislijo v nekaterih krog h, je pač zelo dvomljivo, posebno ako se pomisli, da bode nova lekarna situ-virana izven mestnega ozemlja.
— (P o 1 i c i j b k e naredbe.) Da se uredi vozni promet na jnžnem kolodvoru, odredil je mestni magistrat, da ae imajo fijakarji pred kolodvorom na levi strani izhoda razvrstiti tako, da bodo stali vozovi vštric, a ne, kakor do sedaj, jeden za drugim, vozniki pa morajo biti na svojih sedežih; deana stran pri izhodu pa je odkazana omuibuaom. Po-Btrežčkom in komisijonarjem prepovedalo se je, postajati in posedati po trotovarju. Nadalje smejo sta-rinarji svoje blsgo pred prodajalaicami razstavljati le tako, da bo pasaža ne ovira; razstavljeno blago pa mora biti očiščeno in des nlicirauo.   Tudi gleda
aaaženja ulic in trgov pričakovati je v kratkem pogubnih naredb.
— (Goldinarski bankovci) se polagoma izgubljajo iz prometa. Koncem meseca avguBta jih je bilo še nad 39 milijonov v prometu. V prvi polovici tega meseca pa jih je zopet več milijonov bilo uničenih. Koncem meseca septembra jib utegne ostati Se kakih 30 milijonov v prometu, to je, za polovico manj, kakor jib je bilo prvotno.
— (Morskega volka) sta ujela dne 18. t. m. zdaj v Opatiji bivajoča gg. dr. Illner in Viktor Naglas iz Ljubljane skupno z g. Wallen-feldom iz Budimpešte — kakor poroča uradni list. Poldrugi meter dolgi morski volk Be je ujel na trnik položene vrvice. Morski volk, katerega je prepariral g. Schulz, je razstavljen v deželnem muzeju.
— (Telovadba.) Učitelj telovadbe na Ljubljanski realki, g. Brunet, priredi tudi letos poseben telovaden kurs za starejše gospode. Telovadba so začne dne 1. oktobra in se bo telovadilo v ponedeljkih in petkih od 6. do 7. ure zvečer v telovadnici Ljubljanske realke. Kdor se hoče udeležiti, naj se oglasi pri g. Brunetu.
— (Železniško bralno in napredno izobraževalno društvo v Ljubljani) se je po Bklepu občnega zbora dne" 2. t. m. razšlo, ker j je bilo število udov premajhno.
— (Cirkus H e n r y.) Zadnje predstave tega cirkusa so bile jako dobro obiskane. Danes nastopi novo angaževana moč miss Hosh iz cirkusa Renz in uprizori se velikansk tableau s 30 konji in slonom.
— (Nova firma.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je vpisalo v zapisnik posamičnih firm gospoda Mihaela Deua kot lastnika novovpisane firme „Mihuel Deu" za trgovino z mešanim blagom m za točenje žganja.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 9. do 15. sept. Novorojencev je bilo 21 (=34 32 0/#0), umrlih 14 (=22 88%o)i meJ njimi bo umrli za grižo 1, za jetiko 1, za želodčnim katarom 4, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 6. Mej umrlimi sta bila tujca 2 (=14 2%), iz zavodov 7 (=50 0/»)- Za infekcijoz-nimi boleznimi bo oboleli: za škrlatico 1, za vrstico 1.
— (Požar v Spodnji Šiški.) Včeraj kmalu po polunoči začel je v Spodnji Šiški goreti kozolec tamošnjega posestnika vulgo Prestopalca, v katerem so bili spravljeni razni poljski pridelki. Nevarnost za vas bila je velika, vender se je na pomoč prihi-telim prebivalcem posrečilo udušiti ogenj, še predno je požarna straža dospela na lica mesta. Zažgala je najbrže zlobna roka
— (Častnim občanom) je odbor glavne občine Sv. Peter v svoji seji dne 18 avgusta t. 1. imenoval gospoda nadžupana Fran Križaja, da mu na ta način izrazi svoje priznanje za obiie zasluge, katere si je pridobil za občino. Posebna deputacija je g. Križaju izročila dotično diplomo, katero je prav ukusno izdelala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani, pri kateri priliki je odlikovanec podaril gasilnemu društvu 100 kron.
— (Vodovod v Knežaku.) Pile nam prijatelj z Notranjskega dne 17. t. m.: Včeraj se je v Knežaku slovesno z blagoslovom otvoril nov vo dovod. Želeč, da priobči kdo natančen opis te slav-nosti iu građenja vodovoda zdi se mi, da je dolžnost opozoriti na zasluge, katere si je pri tem stekel župan gospod Josip Cucek. Njemu se imajo Knežani zahvaliti za izvrstno pitno vodo, katere bi še v tem stoletji ne bili dobili, da gospod župan ni sam osobno mogoče nadležno toda energično pri deželnem odboru vsak teden jedenkrat opozoril na nujnost te naprave. Kot kurijozum v današnjem Času moram še pristaviti, da občina ni izvolila nobenega deželnega poslanca častnim občanom.
— (Odbor .kmetijskega bralnega društva") v St. Vidu na Dolenjskem se je na osnovalnem shodu dnd 16. t. m. tako le sestavil: Predsednik Slivnik Vinko, trgovec; podpredsednik Eorban Josip, nadučitelj; tajnik Piki Dragotin, učitelj ; blagajnik Lavrič Josip, usnjar; knjižničar Kremžar Ivan, učitelj. Računska preglednika: Kun-stek Anton, trgovec, in Vidic Anton, zasebnik.
— (Posojilnica za 11. Bistriški okraj), registrovana zadruga z neomejeno zavezo, se je pri občnem zboru dne 15. t. m. konstituirala tako-le: Načelnik: g. Martin Zamik, šolski vodja, namestnik : g. Janko R a h n e , c. kr. notar, blagajnik: g Ivan Valenčič vulgo Sever, posestnik
v Trnovem, namestnik: gosp. Rudolf Valenčič, posestnik v Trnovem, odborniki: g. Josip Cucek posestnik, trgovec in župan l Knežaku, gosp. Ivan U r b a n č i č , posestnik, trgovec in župan v Trnovem, gosp. Josip S a ui b a, posestnik in trgovec v II. Bistrici. V nadzorstvo gg.: Davorin Judnič, učitelj v Trnovem, Feliks Nič, c. kr. davčni kontrolor in Anton Žnidaršič, posestnik v B,strici. Želimo potrebnemu zavodu mnogo uspeha 1
— (Zdravstveno n tanje.) V Idriji in spodnji Idriji je še 22 otrok bolnih za škrlatico. Vsega skup je zbolelo od početka epidemije 101 otrok, umrlo jih j^ 13 — V Turjaški občini je še 14 bolnikov za grižo. V Grahovem in nekater.h sosednih vaseh je zbolelo 7 osob za legarj-m. V Knežaku je še 9 bolnikov za škrlatico.
— (Na Mariborski gimnaziji) se je vpisalo v prvi razred slovensko psralelke okolu 80 učencev. To je pač najbolji dokaz, kako neosnovano je vpitje nemških hujskačev proti slovenskim para-lelkam.
— (Tiskovna pravda.) Zaradi žaljenja časti je bil pred porotniki v Celovcu obsojen urednik I). „Allg. Ztg.B Mihael Ottitscb. Tožil je fužinski uradnik Herman Oroszy iz Borovelj, Obtoženec je poskusil dokazati resnico svojih trditev, kar se mu pa ni posrećilo. Obsojen je bil na mesec dnij zapora in da plača sodne troske. — Razprava o tožbi notarja! Tscheballa v Beljaku se je odložila.
— 'Nepotrjen zakon.) Načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor koroški glede pobiranja doklad za porabo piva in žganih opojnih pijač v Celovškem mestu, ni dobil najvišjega potrjen ja.
— (C kr. železnično prometno ravnateljstvo) v Beljaku javlja, da se bode dosedanje nazivanje postajališča Lhota-Sroetanova na progi Protivin-Zditz od 1. oktobra t. I. dalje preminilo v nLbota-Mirotitz".
— (Tlak v Tržaškem pristanišči.) Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da se za tlak, ki se bode delal v tako zvanem „porto francoa Tržaškega pristanišča vsaj polovica potrebnega materijala vzame iz domačih kamenolomov v okolici. Ostala polovica se bode izgotovila iz vulkanične lave, kakor je bila prvotno določena za ves tlak, ker je cenejša nego kumen.
— (Zasačen morilec) Dne 12 avgusta je bila — kakor znano — umorjena v Trstu 28letua Ana Hrovatin. Sosedje so jo sicer naSli še živo, a umrla je kmalu potem, ne da bi bila kaj mogla povedati o morilcu, o katerem ni bilo sledu. Po izpovedi neke sosede pa je preiskovalni sodnik prišel konečno na sled dozdevnemu morilcu, katerega je sodišče dalo zapreti. V njegovem stanovanju se je našlo toliko ubtežujoTega gradiva, da o krivnji nje* govi skoro ni dvomiti. Obdolženec, 30letni voznik Anton Ž. iz Serpenice taji, da bi bil on krivec
— (Dom stranke prava v Zagrebu.) Kakor javlja „Hrvatska", začela se je agitacija za nabiranje doneskov za dom stranke prava, ki bi se imel zidati v neposredni bližini doma dra. Starce-v'ći. V tem domu bi so nastanilo uredništvo „Hrvatske" in tiskarna in bi se shajali hrvatski rodoljubi in ker je zanimanje za to idejo splošno in narod zanjo vis navdušen, ni dvoma, da bode poziv „Hrvatske" podpisan od gg. Folnegov č*, Ku-mičića in dra. Franka imel najboljšega uspeha. Požrtvovalnost hrvatskega naroda se je na sijajen način manifestirala posebno v poslednjem čbbu, ko so se nabirali darovi za dom Starcevicjv na dnn 15. avgusta, kateri darovi že davno presegajo vsoto 15 000 kron. Dom strauke prava bode stal okolo 100 000 gld. in bode v njem dvorana v velikih dimenzijah za shode te stranke.
— (Subvencija narodnega gledališča v Zagrebu,) katera že itak znaša lepo vsoto, ss bode, kakor poroča „Agr. Tagbl.", prav izdatno pomnožila, da se tako omogoči za to zimo nameravana obnovitev stalne opere.
— („Hrvatski Sokol") v Zagrebu je dobil novega učitelja g. A. 11 y a u e k a , ki je do-sedaj bil učitelj telovadbe v Brnu in si pridobil mnogo zaslug za moravsko Sokolsko zvezo. Gotovo se bode pod njegovim spretnim vodstvom razvijalo tudi Sokolstvo na Hrvatskem.
— (V Krapinske toplice) je prišlo do srede tega meseca vsega skupaj 2670 osob.
— (Razpisane službe.) Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani mesto davčnega višjega nadzornika za Kranjsko v Vili. čin. razredu, even-tuvelno mesto davčuogu nadzoruika v IX,, fin. kon-
ci pista v X. in jedno, eventuvelno več mest ti i. konceptnih praktikantov z adjutom. Prošnje v Štirih tednih predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. — Na žtirirazredui deški ljudski Šoli v Kočevji mestr> četrtega učitelja. Prošnje do dne" 30 t. m. okr. šolskemu svetu v Kočevji. — V moški jetnišnici v Ljubljani mesto začasnega jetniškega paznika II. vrste z letno plačo 260 gld. in 25°/t aktivitetno priklati* in raznimi emolumenti. Prošnje do dno 15 oktobra državnemu pravdoištvu v Ljubljani. — Pri okrajnem sodišči v Krškem se vzprejme z dnem 1. oktobra pisar z mesečno plačo 30 gld.
			
			
		Slovenci In Slovenke I ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda 1	
			
			
Darila a
— Za dijaško kuhinjo v Kranju je daroval g. Jos. Preša, župnik v Ovšišah 10 gld., g. Juraj R e Ž e k je pri valeti, katero so mu priredili prijatelji pred odhodom v Ljubljano, mej istimi nabral 104 krone.
— Zahvala. SI. ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki je za nakup knjig in drugega šolskega blaga ubogim učencem darovalo, 15 gld. za kar se mu zahvaljuje: Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Metliki, 16. sept. 1H94.
Razne vesti.
* (Vuka Karadžića smrtni ostanki) sa bodo po sklepu Brbskega ministerskega sveta prepeljali z Dunaja, kjer počivajo od I. 1864, v Bel -grad. Prevažanje se izvrši na diž-tvne troške srbska in se bodo smrtui ostanki slavnega pisatelja pokopali v častni rakvi v stolni cerkvi.
* (Urednik JaŠaToraič,) ki je usmrti dra. Dimitrijeviča in bil obsojen na 6 let zapor. , je zdaj v kaznilnici v Vacu. Meseca oktobra bi t* bili pogojno izpustili. Toni m- pa je izjavil, da po-gojuega oproščenja ne vzprejme, ker neče biti pot policijskim nadzorstvom. RajŠe ostane vseh 6 let v zaporu. Oatal bode torej še dalje v kaznilnici v Vacu, kjer se je naučil mizarstva.
* (Telefon na Ogerskem.) OgerBki trgovinski minister namerava zvezati po telefonu vsa večja meBta na Ogerskem ne samo z glavnim mestom, nego tudi mej saboj. Ta zveza bi v pr i vrsti bila v kor st administrativnim svrham, potem pa tudi javnemu prometu. Minister se nadeja najboljih uspehov za trgovino in industrijo in je prt verjen, da mu državni zbor dovoli še letos potreben kredit. Načrt je popolnoma gotov in bi se izvršil v dveh letih.
* (Dnevnik na Libanonu.) Turški sultan je dovolil, da sme na gori Lbanonski izhaiati dnevnik: v arabskem jeziku, ki se bode imenoval „E' Arz* (Dežela ) Na Libanonu, ki je izborno obdelan, stanuje kakib 250.000 prebivalcev, ki imajo krščanskega guvernerja in uživajo gotove avtonomna pravice.
* (Ukraden svetnik.) Vest, da je bilo v Padovi ukradeno truplo sv. Antona, je bila jako pretirana. Tatovi so pač res vlomili v malo cerkvici, v kateri je sobica, kjer je umrl I. 1231 sv. Anton. Truplo njegovo pa je v srebrni teški krsti pokopan i v stolni cerkvi v Padovi, do katere tatovom ni lahk i priti. V omenjeni cerkvici je le svetnikov kip. li te cerkvice so vkradli neznani zlikovci za kakih 150 lir manjih dragocenosti. To je bilo vse.
* (Na biciklu h krstu.) V severni Italiii se posebno v Turinu uporablja že prav izdatno bicikl v praktičnem življenji. Z travniki in duhovniki, vozeči se na biciklu, so vsakdanja prikazen. Novo pa j i bilo, da se je te dni pripeljal h krstu sprovod na biciklih. Pred cerkvijo vzel je oče mladega krščenika iz košarice, ki je bila pritrjena spredaj na kolesu in ga nesel v cerkev. Po končunem krstu se je zopet vsa družba odpeljala na biciklih.
* (Krvav dvoboj mej dekletoma.) V mestu Ooeglia blizu Genove sta dve dekleti ljubili jednega in istega mladeniča. Sklenili sta torej rešiti stvar z dvobojem. Oboroženi z ostro brušenima nožema sta pričeli boj. V kratkem se je mrtva zgrudila jedna borilk, zadeta v srce, zmagovalka pa si je sama prerezala vrat.
Knjllovnost.
— „Slovenski Pravnik", v čegar odgovorno uredn štvo je zopet vstopil gosp. dr. Viktor Supan, ima v svoji IX. št. sledečo vsebino: 1. Kavčoik: O pooblaščenji v načrtu novega civ. poBtopuika. (Konec ) 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Niti proti dovolitvi, niti proti zavrnitvi zahtevka, du se nadomestš dopuščene priče po drugdi pričah, ni v smislu § a 17. zekona z dne" 16. majnika 1874, št. 69 drž. zak., pripušten poseben rekurz; pritožba proti taki odločbi združiti se ima po izišli razsodbi v glavni Btvari z apeta-
cijo, naperjeno proti tej razsodbi, b) Pri postopanji ladi motenja posesti rszsoja sodnik po bvoji izpre-vidnoati, koliko s« verjame pričam, c) K § oma 24. in 25. zak. z dno 16. majnika 1874, St. 69. drž. zak. d) Izvršilo na podlagi končnega odloka radi motenja posesti sme se le dovoliti tedaj, če zopetno dejanje propalega toženca ni drugačno od onega, katero se je v končnem odloku prepovedalo, e) Donatio inter vivos ali mortis causa. — Negotiorum gestio. f) Kako je tolmačiti zadnji stavek § a 905. obč. drž zak. — Šega kraja. — Sodnikovo ocenjevanje dokazov ne more biti povod ničnosti pritožbi. — §-i 24. in 25. zak. z dne 16. maja 1874, St 69. drž. zak. 3 Iz upravne prakse: Kuka in tar. toč 45, B. prist. zak. 4 Književna poročila. 5. Ruzne vesti. 6. Pregled pravosodstva. Iz .Raznih vestij" posnemamo, da je poslalo društvo „Pravnik" gusp. pravosodnemu ministru grofu Scboiborou in predsedniku Graškega nadaodišča grofu Gleiapachu izvod nove nemško-sloveoske pravne terminologije, ter sta oba dva \/.prejela izvoda ter se zahvalila s pismi, laskavimi z.i društvo in g. dra. Bdbnika, ki je uredil to lepo delo, — na katero je opozorilo pravosodno mini-sterstvo sodišča in državna pravdništva, v kojih • kolidib je slov. jezik navaden, po razglasu z die* 24. avgusta 1894, Št. 16716, ki je priobčen v ukaz-mku z dno 12  t. m  pod točko 12.
— „K m eto valeč" ima v št. 17. naslednjo vsebino: Gnojenje b kajnitom in Tomasovo žlindro;
— Poraba krav za vožnjo; — Ameriška ledenica;
— Jesensko oranje; — Tomasova žlindra in kajnit na Kranjskem; — Pretakanje vina; — Izreditev breskev, da rode Že prvo leto cepljenja; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Tržne cene.
— „Vatrogasac" ima v št. 18. to le vsebino Našim dužnikom; — • Temeljne domaća vatrogasne •kole; — Pritiskalne cevi; — Prva retrospektivna idožba i jubilarna vatrogasna svečanost u Klatovima ; Ivan Merze; — Svečanost u Krapini; — Naši dopisi ; — Domaća i različite viesti.
Biz o3 3,T7\kre.
Dunaj 19. septembra. Te dni se skliče državni zbor in sicer, kakor se čuje, na dan 16. oktobra.
Dunaj 19. septembra. Trgovinski minister grof Wurmbrand se je z ogerskim trgovinskim ministrom dogovoril glede podržavljenja južne železnice. Pogajanja z južno železnico se začnejo v kratkem. Tudi glede Dunavske parobrodne družbe sta se ministra porazumela.
Bud m pest a 19. septembra. Danes se je sešla madjarska delegacija. Delegata Berze-\iczy in grof Appomi sta sprožila rumunsko vprašanje, navajajoč mej drugim, da se v rumunskih šolah rabijo zemljevidi, na katerih je Sedmograška označena kot del Rumun-ske, in da potrosi Romunska vsako leto pol milijona frankov za agitacijo na Ogerskem. Ravnokar je začel Kalnokv odgovarjati.
Beligrad 19. septembra. Cebinčeva afera se je povsem nepričakovano zasukala. Pričakuje se, da zapre vlada nekaj jako odličnih oseb.
London li). septembra. Poraz kitajske vojske pri Pingvangu je popoln. Le malo kitajskih vojakov je uteklo. Korejska je zdaj vsa v japonskih rokah, kitajske čete pa brez vodij, kor bo Japonci ujeli skoro vse kitajske zapo-vednike
Dunaj 20. septembra. Suplent na višji gimnaziji v Ljubljani Florijan II i n t n e r , je imenovan pravim učiteljem na tem zavodu.
Dunaj 20. septembra. Višji evidenčni LToometer Konrad Zaff, ki je bil dne 8. septembra izginil iz Ljubljane, se je sinoči tukaj poskusil zastrupiti. Zavžil je 24 gramov anti-pirina. Prepeljali so ga na psihijatrično kliniko.
Atene 20. septembra. Pri Laniji so lazbojniki odpeljali s soboj državnega pravd-ldka in umorili preiskovalnega sodnika in dva sodna pisarja. Vojaki so razbojnike zasledili ju vse postrelili.
Bruselj 20. septembra. Danes se je razglasil kraljev dekret, s katerim se razpušča poslanska zbornica in določijo nove volitve na dan 14. oktobra.
Narodno-gospodarske stvari.
Mestna hranilnica ljubljanska.
„OeaterreichiBcb-unganscheSparcasaen-Zeitung* piše: Ta mladi hranilni zavod, ki je koncem I. 1893 dovršil šele 4 svoje upravno leto, se jako lepo razvija in ima v primeroma jako kratkem času že 2,779 503 gl. 49 kr. vlog. L 1893 se je 2,127.271 gld. 42»/, kr. vložilo, 96.219 gld. 60 kr. obrestij se je kapitalizo valo, in samo 1,757 043 gld. II1/« kr. se je vlog izplačalo. Vloge so se torej v upravnem letu 1893 pomnožile za 446.447 gld. 91 kr. in dokazuiejo spodaj navedene opravilne vrste, da je vodstvo tega zavoda v spretnih rokah. II potekarua posojila v znesku 1,820 769 gld. 39 kr., občinska posojila v znesku 173 317 gld. 71 kr., predujmi na efekte v znesku 12 902 gld., portfelj menic znašajoč 352 522 gl. 65 kr. in kontokorentne vloge v znesku 298 458 gld. 29 kr. so hvalevredno zavarovanje vlog v znesku 2,779 503 gld. 49 kr., dočim se rezervna zaklada tega zavoda posebe zaračunjata in tudi posebe dotirala. Prej imenovane investicijske vrste bo se čedalje bolj razvijale; hipotekama posojila so se pomnožila za 469.151 gld. 99 kr., občinska posojila za 34 849 gld 48 kr., predujmi na efekte so ae pomnožili od 10 902 gld. na 12 902 gld. menični portfelj se je pomnolil od 34 076 gld. 04 kr. na 47 217 gld. 33 kr. in Be je vštevfii dobiček pri kurah v znesku 1229 gld. 11 kr. pomnožilo imetje v efekt h od 345 989 gl 1. 50 kr. na 352 522 gld. 65 kr. Ker so se h tuno hipotekama posojila po množila za nekoliko več, kakor je znašal prirastek vlog, bo bo z oziroin na avance v drugih naloženih vrstah morale rentringovati kontokorentne vloge, valed česar so se to zmanjšale od 393 834 gld. 52 kr. ob 298 458 gld. 29 kr. Pri rapidnem naraščanju hranilnih vlog po tako kratkem obstanku tega zavoda je umevno, da ta še nima velikih reserv; vender se boljšajo v tem oziru razmere od leta do leta. Koncem I. 1892. so znašala rezervna sredstva 0 4° 0 vlog, koncem I. 1893 pa reprezentujejo že 0 61% hranilnih vlog. Od letošnjega vkupnega dobička v znesku 7413 gld. 19Va kr- 80 ie Cisti kup-čijski dobiček v znesku 6184 gld. 081., kr. dodal rezerv lemu zakladu, dobiček pri kursib v znesku 1229 gld. 11 kr. pa specijalnomu reservnemu zakladu ; vsled separatne dotacije obeh rezervnih zakladov je imel reservni zaklad samosvojega dohodka 297 gld. 40*/a kr., specijalni reservni zaklad pa 70 gld. 11 kr. Če se kvote od dobička in samo-svoji dohodki odkažejo rezervams, tako znaša koncem I. 1893. rezervni zaklad 13 988 gld. 431/* kr., specijalni rezervni zaklad pa 2985 gld. 75 kr., vkupna rezerva torej 16 974 gld. 18 V« kr. Ako se upošteva, da sa ta zavod zadovoljuje 8 skromno diferenco mej obrestno mero za vloge in sa hipotekama posojila, da vrednostni efekti daiejo le minimalen dobiček, kontokorenlna kupčija pa ga sploh nič ne daje, tako se mora reči, da se je z letošnjim kupčijakim dobičkom lahko zadovoljiti.
— Posojilnica v Slovenski Bistrici ustanov Ijena dne 23 julija je pričela včeraj dne 19. septembra svoje poslovanje. Uradni dnevi bndo vsako sredo od 9.—12 ure zjutraj. Hranilne uloge se bodo obrestovale po 5%, posojila pa se dajejo proti 6% obrestovaoju. Gotovo bode tudi ta novi denarni zavod prospeval jednako, kakor mnogi drugi, ako ga bodo Blovenje-bislriškega okraja rodoljubi krepko podpirali.
— Oddaja trt. Bodočo spomlad se bodo oddajale iz eraričnih nasadov na Dolenjem Avstrijskem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem nastopne trte v kraje, po t rini okužene: a) Rezane trte R1 paria Sauvage in seleetione, Saloois, Rupestris in Jork Madeira po 3 gld., Rtparia Portabs, Pailleres, PerrierB in J*uquez po 6 gld. za 1000 komadov; b) trsi b koreninami brez razločka po 10 gld. za 1000 komadov. B ezplačno se dajejo trte le izjemoma občinam ali društvom.
— Vinorejsko društvo za Slovenske gorice s sedežem pri sv. Benedikta v Slov. gor. ima. bvojo prvo skupščino dne HO. t. m. ob 4. uri popoludne. Po zborovanju je prosta zabava v gostilni g. Jož. Kramarja.
— Razstava sadja bodo v mesecu oktobru v Frajhamu v mariborNkera okraju.
— Lokalna železnica Maribor-Wies. Na že lezniškem shodu v Mariboru dne' 14. t. m je poročal deželni odbornik dr. Schmiederer o pripravljalnih delib, katere je že izvršil deželni odbor štajerski za normalnotirno gori omenjeno železnico. Sklenilo se je nabirati naprej doneske za zgradbo te železnice, pogajati se za odkup zemljišč in skrbeti za to, da bo zgradi direktna železniška zveza mej Mariborom in Ptujem. Odposlala se bode o tej zadevi deputacija do trgovinskega ministra.
Bratje Slovenci!
Vi, po imenu nam najbližji bratje, bili ste vedno pripravljeni pomoči svojim pobratimom Slovakom. I),i bi nas bili podpirali gmotno, za to ni bilo prilike, pač pa ste Bledih z živim zanimanjem naše duševno gibanje in ste naše duševne proizvode tudi rudi kupovali.
Zdaj se obračamo do Vas v gmotni sili. Dne 9. avgusta t. 1. pogoreli smo v Oravski Župi na Ogerskem. Izmej 261 hišnih številk uničil jih je požar 175; 197 gospodarjem pokončano je njihovo imetje in 207 rodbin je brez strehe. Tudi tri skrbne
matere, stare nad petdeset let, postale so žrtve požaru.   Jedna izmej njih preminola je takoj, ostali
dve umrli sta drugi  in tretji  dan po  požaru. _.
Zgorela je rim. kat. cerkev; stopili so se 3 veliki in 2 mala zvonova, in uničena je rim. kat. ljudska šola. — Beda je velikanska! Zavarovanih bilo je malo gospodarjev. Škoda ceni se nad 200.000 gld. Dragi bratje!   Darujte — kolikor kdo more
— da se zopet preskrbe zvonovi za rim. kat. cerkev.
Slavna redakcija pa bodi toli laskava in sprejemaj in izkazuj svote, došle v to svrho, katere naj se potem pošiljajo gospodu župniku Karolu Andassv ju v Oravo na Ogerskem, pošta: Usztva.
Tudi ostale slavne redakcije najuljudneje prosim, da blagovole ponatisniti ta poziv.
V svojem in v imenu svojih bratov pogorelcev kličem: Nebeški oče poplačaj vam tisočkrat 1
Dragi bratje! Bodite uverjeni — če bode kedaj potreba —; mi ne pozabimo svojih ljubih bratov. Z Bogom!
Vaš brat Peter Bulla,
advokat in pogorelec.
60.000 gld. je glavni dobitek Lvovskih areček, ki ae izplača samo b 10" „ odbitka. Opozarjamo nase cenjene čitatelje, da je žrebanje že dno 27. septembra.
Hrvatska Lira.
Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duha zložil F. S. Vllhar.
Opozorujemo slovensko občinstvo na to moj-stersko delo našega narodnega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo.
Vsa kritika je navdušena in je prof. Kuhač, nazval Vilharja naslednikom Lisinskega. Cena knjigi je 1 gld. 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr.
(862—9) J. Giontinijeva knjigarna.
Iz uradnega lista.
Izvršilne sli eksekutivne dražbe: J. N. posestvo uložoo štev. 240 kat. občine Vič, cenjeno 13.691 gld. (v drugič) dne 26. sept. v Ljubljani.
Antona Ž van a posestvo v Kamnigorici cenjeno 250 gld., dne 28. sept. in 2. novb. v Radovljici.
Janeza Žlogarja posestvo na Krasnem Vrhu, cenjeno 1183 gld., dne 29. sept. v Metliki.
Janeza Bezeljaka zemljišče v Jeličnem vrhu, cenjeno 360 gld., dne 29. septembra v Idriji.
Gašperja Jakelja posestvo v Podkorenu, cenjeno 285 gld., dne 29. septembra in 10. oktobra v Kranjski Gori.
Janeza Škofa zemljišče v Dolenji vasi, preloženo na dan 29. septembra in 27. oktobra v Cerknici.
Franceta P o ž e n e I a zemljišče na Črnem vrhu, cenjeno 1238 gld., dne 29. septembra in 29. oktobra v Idriji.
Franceta G r u m a posestvo v Skrilju, cenjeno 1825 gld, dne 29. septembra in 31. oktobra v Ljubljani.
Neže Hočevar zemljišče v Impolskem Grabnu, cenjeno 60 gld., dne 29. septembra in 31. oktobra v Krškem.
Razglas smrti: L. 1865. je v Ameriko odšel Matija Malenšek iz Malin in potem nič več dal o sebi vedeti. Kdor kaj ve o njem, naj to zglasi okrožnemu sodšču v Novem mestu do konca septembra 1. 1895 Po preteku tega roka se bode objavil razglas smrti M. Malnnškn.
Tujci: _"
19. septembra.
Pri Klonu: Wolf, Riin<»r, 8ienklewiz, Son, Fnnvlrt z Dunaja. — Mtlllor, Iločovar, Parlctmk iz Gradca. — Hal-larini, Hubak iz Trata. — Plotorfinik iz Poilnarta. — Princ i/, Zagorja. — Pogačnik iz Cerknico.
Pri Mallftlt Map, Wnb«r, Hirsch, Ernat, Netimann, Vallek, llessel, Janeba, HtrausH, Milller, Happart, Scblitz, Floiachner, Lanch, KoMUlgg I Dunaja. — VVmtorhaltor 1/. Maribora. — Anton, Dialor, Filrat iz GrHdca. — Mujdic iz Domžal. — B nzon iz Kuke. — Kn.-s, Lukić iz Zagreba.
Umrli so v Ljubljani:
K>. septembra: Adalbsrt Jalen, črkoatavec, 43'/» let. Vodnikovo ulice St. 6. — Justina Kremžar, Btrojt!vodjev* lici, 20 iuohcc-'.v, Diinaiakii cesta št. 7.
17. Septembra: Janez Jainuik, umirovljeni zeloznični B»i svodnik, bO let,  Kai loveka centu ftt. 3. — Marija Cer-tmic, šolHkega ulii^e li.'i. Ki let, Sv. Jakoba trg št. 1. V d « ž u I n i ti o I n i c i
16. septembra! JotVi Zirgi, orevljsr, 30 Jot.
17. BKploiubra:  Ivanu Margon  gostacova hči, 5 let,
— Jnžct Maru, gcatač, 70 let.   — Tomaž Logar, gosta6,
57 let.
IS. septembra: Janez Papež, delavec, 4') let.
Meteorologićno poročilo.
S o	Čae opazovanja	Stanje baroinotra v mm.	Tom-peratura	Ve-trovi	Nebo	Mo-ki-ina v mm.
*j d. « 93 od *J a. n o»	7. zjutraj 2. popol. j>. zvečer	741-6 aa. 7421 en. 7415«*.	11 6 C  al, vzh.1 obl. 13 2« C  lil. tih.] dež. 10 2' P   si. vzh.i obl.			ITiO mm. dežja.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740-r) mm. 739-3 min. 7893 mm.	10-6° C 16-6° C 10 0°C	hI. szh. si. vzh. hI. vzh.	obl. d. jas. d. jas.	0 00 m o
Srednja temperatura ll'7° iu 12-4", za 2 1° iu 1-4° pod Dornialuui.
□Di3.:n.ajel5:a. borza
doc 20. septembra t. 1.
Skopni driavni dolg v notah..... 99 gld. 05 kr.
Skupni državni dolg v »rebrn    .... 98 a 95 ,
A atrijska zlat h renta....... 124 „60 „
Avstrijska kronska renta 4"/...... 97 „ 85 ,
Ogerska. zlata renta 4*/„...... 122 , 40 ,
Ogerska kronska renta 4°/...... 97 n — ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1039 „ — ,
Kreditne delnice......... 372 , 25 „
London »ista........... 153 , 75 „
Nemlki drl. bankovci ca 100 mark   .   . 60 „ 77«/, ■
90 mark............ IS , 15 ,
80 frankov........... 9 , 86 „
Italijanski bankovci........ 45 , 15 „
C. kr. cekini .......... 5, 88 „
" (1031-3)
vešč sl<ivenskega in nemškega jezika, dober prodajalec, se vzprejme pod dobrim pogojem v trgovino z mešanim blagom pri Vurloe-u dk Umolc-u v Ilrezlcala.
Oddasta se
2 mesečni sobi
s polno opravo; oziroma ne v r. prejmeta  «l\i» dijaka v popolno oMkrliovanje ter a porabo glasovirja v dobri druiini. (1045—2) Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda".
1©LS
državno izprašana učiteljica francoskega jezika
poučuje na domu in zunaj doma. Št. Peterska cesta št. 27. fiore-s)
ki je zmožen kaj .storiti, intie vONcegta (1051)
zastopnika
ki zamore položiti kavcijo. — Ponudbe naj se blagovolijo vpoalati pod ,,Ver«ll«*n»it*' upravništvu „Slov. Naroda".
(1011—3)
I^Ta jpi-o<laj je?
hiša na Vrhniki št. 32
popn-i Jakoba Koalrja, po domače Robčka, za i8.ro-faratvo že urejena. — Poizve bo v p sumi dr. Mnksi-■uilljaiiH pl. Wnraliarlia,  Breg St. 10, II. nadstropje.
1
Upravništvo „Vrtčevo"
se j s preselilo ji a, Sv. Petra cesto ntev. 6.
Tn sem naj se doposilja ie Zaostal« naročnina.
Tudi ae Se dobivajo
poprejšnji letniki „Vrtca"
po sultani ceni, in sicer:
L. 1877           a vezan 1 gld. 80 kr, nevezan 1 gld. 50 kr.
L. 1882—1890 a     „    2   „   —   „ ,      1   n   70 ,
L 1891—1893 a     ,     2   _   60   . .      2   ,   30 .
(1034-2)
I-cra-nsL Tomšlć.
Dobro sUitto tbčjo oostilno
se i8če od dveh oseb, veščih v tej stroki, ki želita prevzeti jo na račun od dnd 1. olctoltm daljo. — BlHgo-voljno ponudbe naj se pošljejo pod *.2<l:!D" na nnontuo ckapedlvljo I.. Seh*V»l»olVr-|a v Giradcl« Spor-Kasne »t. S. (1042)
(špan)
vešč v tej stroki, energ Cen, ki Be dobro razume v vse poljske poslove, s* nd I. oktobra dale v sprejme pri Njega prevzvišenosti grofa Rudolfa Erdbdva graščinski upravi v Novem Marofu pri Varaždinu, Hrvatska. U036—2)
lana.
Stanovanja
se oddajo v najem s 1. novembrom v liiši štev. 28 »a Tržaški cesti-
za neko tovarno se išče. Pogoji: lepa pisava, znanje nemščine in slovenščine, eventuvrlno italijanščine. — Ponudbe s prepisi spiičeval, eurriculurn vitae, in v kojih mora b ti povedano, koliko dotičmk zahteva plače, upravnifitvu „Slovenskega Naroda". (1053 -1)
Namizni raki.
Naj izborne jSe oplemenjene vrate, lovijo a<^ vsak dan, da so veduo BVeži, raapoiilja pod jamstvom, «la <1o>mi»«3 Ne sivi, v postnih ko&aricah poStuino iu colnine prosto po poštnem povz tjn: 110 kom. rakov za juho gld. S'60, hO kom. srednjo namiznih rakov gld. 3'—, (50 kom. velikanov z debelimi Škarjami gld. 3*00, 40 koui. solo-velika-nov gld. 4-50 in 'M kom. solo-volikanov, jako tinili, čudovite živali, gld. 525. (854—18)
F. Scliapira, Stanislav št. 274, Galicija.
Posestvo
v prijaznem /alsheni trgu, v Savinjski dolini, obstoječe i/, hišnega in gospodarskega poslopja, kjer se nahaja tudi mesnica m kovačnica. vse v dobrem stanu, dalje iz 17 oralov njiv in travnikov, kjer ie nasajeno okolo 600O k. bmelja, ter iz 5 oralov goizda, s« pod ugodnimi pogoji proda is prosite roke, ker bo hud je odmrli. — Več se izve pri la-tn ci gospr-j Xercmlji I,u U o Tnala na Vranskem. (luati—2)
Posredovalnica služb
v  1. j ubijani, na Hrcgii litev. G
ima
veliko izbero služb
za pristejne posle vsake kategorije (ruožke in ženske , zlasti za kuharice (tudi k jedni ali dvema osebama . hlilne, pestunje in dekleta za vsako
delo itd. itd. 1983- 11) .
CJi. glavno ravnateljstvo avitlr. drl felfflft.
Izvod iz voznega reda
T7-al1a-vxxogra.  od 3_. 3-u.xa.11a. 1S94.
N »»t o pno omanjaul prihajali! to ođh ajalril časi oanačanl M » mrrxfnjfrrrnftMk'-m ram. fJraUnjearropiki iaa j« kmjnoniu .»»ti v I.Jtib-IJaal aa 1 minuti oapraj.
Odhod li 1J ubijane (juJ. kol.).
Ob 1». mri 3 min. gio raoct oMl.nl vlak v Trbtt, Pontabal, Batjak, Oa-lovae, Franaanafest«, Ljubno, i»m Kalathal v Auaaaa, Iacht, (Imun-dan, Solnagrad, L*amt-Gaat«iu, Zali na jeieru, Inomoat, Kregam, Ourih, Genava, Pariš, Nt«yr, Lina, Hudejavlae, Plinnj, Marijina vara, Kgvr, KarloTa vara), Franoova run-, Prago, Upaijo, Dunaj Tla Amatattan.
Ob tt. uri 7 min. ^Jutrnf moaani vlak t Novo mealo, Koćovjo.
Oh 7. MtH HI FT.iu. tlutrn) uaehal Tlak ▼ Trhli, Pontabal, Baljak, Oa-loveo, Franasnafaat«, Ljubno, Duimj, £«■ Helslhal v Auaaee, Iaohl, Omtimtsn, HnliinKri.il, Land Oaitein, Ouiiaj rta Amatotten.
Ob ti. uri 41 »«it». ilnjmliiihir ini'rt.im vlak t Noto tn«ato, KoAarja.
Ob 11. Mrl SO »lin. dttftvluttn* oiebnl vlak v Trt>la, Pontabal, Holjak, Oaloveo, Franutnafait«, Ljubno, Helithal, Dunaj.
Ob 4. uvi 14 vriiii. ]><>j>ohi,lm oiobni vlak t Trhla, naljak, Galovao, Franaenafeite, Ljubno, iei Selithal v Solnograd, Lond-Oaatain, /«U na jeaeru, Inomoat, Rronuio, Curili, Oousvo, Paria, Sta/r, Lino, liniiiii-deu, Itohl, Budejaviaa, Flasnj, Marijina vara, Kfrar, Kranoova vara, Karlove varo, Prafio, Lipsko, Dunaj vla Aniatetten.
t lb S. uri :t(l min. inr.-r meiani vlak v Novo moito, Kodavja.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
06 ti. uri min. t|nlm) oiehul vtak l Dunaja via Amstottnn, Lip-aija, Praga, Franoovili v.-.n.v, Karluvili varov, K»ra, Marijinih varov, ri/.uja. Biulejevio, Solimirrnila, Linoa, 8toyra, Gmuuitona, laclila, Aua-aeaa, Pariia, Oanfire, Curilia, Itra^flnza, Inomoata, /.«11» na joaaru, Lnnd-Oaalaina, LJuhnofla, C«lovoa, Beljaka, KranaanafaKta, Trbiia.
Oti H. Mri O min. »jtitr.rj mniaiil vlak i> NoTeg-a mnata, Kodevja.
Ob 11. url H7 min. <tnf oaobni  vlak a  Duuaja  via Amatettan,
Lipaije,   PraR«,   Krmicovih varov,  Kurlovlli   varov,  Kura, Marijinih
vamv, Flinja, ltu.lrj.-vu-. Solu«ifrada, I......», 8tayra, Pariaa, Oeneva,
Cnriha, HriLTiii. .•, Inoinnata, Zella na jeioru, Lend-iiaateina, Ljubaefra, Cslovua, Lienaa, Poutahla, Trblaa.
Ob /'.'. uri       min. i.e;.../u ,Ow .....um vlak li Novoga meata, Kočevja
Ob 4. Mri 4Httiin MpaafiMlsM oaolmi vlak a Dunaja, Ljubnega, Solathala, Beljaka, Celovca, Fratmetiafeat«, Poutahla, Trbiia.
Oh 8. uri :H min. tvrrrr ineianl vlak  li Novoga Mngta, Kočevja.
Ob 9. mi VI min. »rrrrr oioltni vlak a Dunaja pruko Amatottena In l.ju l.nc ju, Meljaka, Colovoa, Poutahla, Trhlia.
Odhod lx LJubljane (dr*, kol.;
Ob 7. «ri min. *)uiri*J t Knninik. ■     S.   a    HO     »     irfrr .
M *0.
W
(deduj! vlak le oh nedeljah
tU  J r..." 111 U [ i i
Prihod v LJubljano (dri. kol.).
(4-212)
Ob   0. nH ,Vi mira. ihttr.,\        \% Kamnika .    II.   ,    IS     ,     </<>)iM/uiOar  „ ,, „    H.   „   HO    „     «wwr ,, ,,
»     a.   ,    6.9     n     rrrrrr . „      (ilodujl   vlak lo oh nedelja1.
in  I r.i/.i. i k 11, l
Vzprejmeta se:
spreten knjigovodja
in kur.fijsko izurjen (102^—3)
komptoirist.
Ponulbe pod naslovom:    Valjični mlin V Krnji'.
betonskih kanalov
i/, portlandskcga in romanoement-betona ter i/, tol-čonega betona n mesta, tovarne in privatne hlie
(tudi gretnio \l oetoenta)
provBoniA
poiljptništvo za betonske gradnje in tovarna zu proizvode va cementa
Ferdo Hruza in Oldrich Rosenberg
v Pragi.
NutHiifiifJH pojasnila »ia.ie (1048—1)
Ferd. Hruza v Ljubljani
1 * i. 1J . . i l » 1 i i   llltMi|»   >Sl. IU.
pri poruga po ni.'.ki ceni
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Jako praktične
T,
užnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da jc naš p t eljuhljeni oče, oziroma sin, brat in soprog, gospod
trgovec
danes dne l8. septembra ob lO. uri dopoludne po dolgi, mučni bolezni, v 33. letu starosti svoje, previden s svetotaj-stvi za ttmirajoee, mirno v Gospodu izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajneega bode v četrtek, dne 20. septembra ob 4. uri popoludne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale pri sv. Barbari in pri sv. Križu na pokopališču.
Prerano umrlemu bodi blag spomin!
V Idriji, dne 18. septembra 1894.
Fant Lapajne roj. Harmel, nopniim, — Stefanka, Vinko, Adolf, Leni, Olga, otroci. — Karollna Lapnjue, mati. — Štefan Lapajne, c. kr. okrajni komisar, D.agotln Xiapajne, bruta. — Mlnka
Blondek roj Lapajne, h ob t r a. , io,r)'j)
. jaaBatllluaMam. jm^LwEJkm *mKmSSimmim
ogrtači, menčikovi s pelerino, haveloki
vsake velikosti v naj ver j i izberi po jak«» nizkih cenah pri
Gričarju & Mejaču
i . 1111 > 1 j 11 n ; t. Slonov«' ulico.
(102.1—4)
ICX90OO00Oa«3^00O0000O0O
Dunajska kavna mešanica
daje kavi lepo barvo, dober ukus in moč.
Dunajska kavna mešanica
učini kavo redilno, zdravo iti ceneno. Vzemite torej kot (aiŠT &cd.at:elE Isrei^rl T£ŠSQ samo
.. _ pristno ==
Dunajsko kavno mešanico
iz tovarne
(921 G)
Arnold & Gutmann na Dunaji g
ki se dobiva v skoro vseh specerijskiJa trgoviiiah. (S
!CXX>0CXXX)OOOOC5O00OO0O0OaO
UL 
82
p OVO V* I Slab. oj.ster 'J lug- provzroč«, dn po-BtHiie polt i u m I l li otrok lirapHVH, razpoki* iti kakor bi hiU odrta. Pazite aa otroško nobo. Pazite, da ae ne bode uporabljalo tu drugo milo, ne^o od otroftkib zdravnikov priporoče-vano I)<icriii(j-ov<> milo *<• Novo. To inilo izredno prija otroku, ne peč>, ne povzroča srbenje, ne raztegni« polti in Btanu (1) 10 *po\sod SHmo oO kr. (7H0)
giZelodčne kapljice^
kojo p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
m&rijinceljske kapljice.
s
Te kapljice so zelo pro-speane (provzrocujejo sla^t do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepĆHJo želodec ; rabijo pri napenjanji in zapedenostl, preobloženem ielodol % Jedili in pijačami i. t. d.
Steklenica  a rabllnlm navbdom valja 30 kr., taoat 2 gld., 3 tuoate lamo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani. (1010-2) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji.
■V Le še malo predstav!
cirkus utrtu v
"V I_1JT0.lclja.2aI, -v Lattermannovem drevoredu.
Danes v četrtek dne 20. septembra 1894
1x1^1X^1 jxjrecl«Sai:Fxvo..
UST o   i nastopi.
I. nastop izborne angleške jahalne umetnice 3IIhh >Iury I IokIi iz cirkusa Rena. m, , Se v LJubljani so nikdar nI videlo! -_T      L .
Čudo dresure
HV velikansk tableau ~W
s 30 konji ln slonom, * si likratu v jahalhtol predvajani.  Originalna dresura ravnatelja Henry-Ja.
Opazka: Posrečilo se mi je po neznanem trudu, sestaviti ta tableau, in ker se kaj t.icega ni  se nikjer predstavljalo,  iml.-iiim  so nuditi  velealuvinmn  p. n.  obćiusti u
tu kuj jirav posebnega. Dalje nastop vseh angaževanlh umetniških sil.
Pol uro pred začetkom predstave koncert, ki sju izvršuje domači orkester.
Jutri v petek dne 21. septembra 1894 lio-»*>)
velika predstava.
Štajerska
deželna
aBaHaMBaMaVaM
T o in p < i 1j is* li «,
in
I j s k a sla
Ino sveža, jedrcvita poli v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca.
— I»ol»lv» m«»: Pri slstiuarstvu v Rogatcu in na Slatini. -====— Te<3.ixi© isa. gfla.-vzio zj-log"© sa. kranjsko ima Ivan I_iin.in.-
erer v Xjj-a.Tolja.nl. (526—7)
ur
[41 Usojam si, p. n. gospodo opozarjnti na mojo
W krojačnico
m v  j 'v    v      i 'v
ji za mm m mm normo m civi ne onu |
\ (uniforme za c. in kr. jednoletne prostovoljce) A
•Yi točno  po najnovej&em  predpisu glede adjustovanja, da se v slučaju potrebe fjii
#\ obrnejo <1o mene.  Za najboljše hlago, kakor tudi za izgotovljanje po pred- /X
V/ plsu pri najnižjih oenah se garantuje. V#
MM Proseč prav mnogobrojnoga poseta    z velespoAtovanjera MM
$ A. Reisner M
MM (1001—4) c. in kr. polkovnijski krojač MM
♦/ v Ljubljani, Parne ulice štev. 7. tO
L----^---------M
Lvovske Srečke a 1 gld. %
(1020 -5)
Glavni dobitek
9|d 60.000 9>d
11 srečk 10 gld.
6 srečk 5 gld. 50 kr.
priporočata: .
J. G. lYIay er in A. Gruber.
Otvoritev prodajalnice.
S tem ri usojam javiti p. n. občinstvu, da bom nekdanjo staro in slovečo Muhleisnovo, naposled F. S. Rojnikovo
s prekomorskim špecerijskim in mešanim blagom na Križevniškem trgu štev. 8 „pri zlatem sidru"
v poiictlcljcli f ?• septembra t. I. otvorila.
Prodajalnica založena jo povsem z dobrim in svežim blagom in se bode podpisana prizadevala najmarljiveje, da ustreže in zadovolji kupujoče občinstvo z najboljšim blagom in nizkimi cenami.
Priporočuje se osobito čast. gospodinjam prosi obilega poseta (1027—2) odličnim spoštovanjem
Leopoldi 11 a Mauser, imejiteljica prodajalnice.
noooooooooooennon»»n»»»
Otvoritev hotela.
Hotel Lloyd
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. g
v središči mesta, blizu južnega kolodvora,  poštnega in brzojavnega urada.
£4 20 elegantno urejenih sob. &
i Izborna, cenena restavracija.
j Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene. i Omnibusi k vsakemu vlaku.
<964-8> Karol Počivaunik, hoteUc*
Knjigarna
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
Kongresni trg št. 2 Ljubljana Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseli v tukajšnjih in v vnanjih zavodih, zlasti c. kr. veliki gimnaziji in c kr. nižji gimnaziji, c. kr. veliki realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišči  tukaj, privatnih šolah ter ljudskih in meščanskih šolah uvedenih (1017—6)
v     «1    ts   m m     "9] mM
v najnovejših izdajah, broširanih in v trajnih šolskih vezih, po najnižjih cenah. — Priporočamo tudi
za leto 1894/95. — Cena 60 kr., po pošti 63 kr.
Iadajatelj ia odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lautoina in tisk .Narodne Tiskarne".