Poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, 15. decembra 1928.
Posamezna številka 2 dinarja.
Štev. 24.	Leto 3.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Karla Marksa tra 2 (prej Turjaški trs), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili ieleznilarji le z združeno mol/o. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Strahote redukcij in odprave
osemurnika.
Kapitalizem je postal vedno bolj nenasiten, skrajno nervozen, da rabimo ta izraz, in krut nad: vse kru- i tosti. Polom te ogromne, na krvoloč- | nem izkoriščanju vseh in vsega sloneče zgradbe, ki je neizbežen in katerega se ta zgradba zaveda, je izzval in izziva te posledice.
Osemurnik je kapitalistom pošast, katere se boje ter se na celi črti vojujejo proti. Zato so ga odpravili povsod, a kjer še je, kjer ga še čuva močna strokovna organizacija, mu spodnašajo tla z akordnimi zaposlitvami itd.
Strokovne organizacije bi radi zlomili z redukcijami delavstva ter računajo s tem ubiti dve muhi. Kakor že rečeno, strokovno organizacijo oslabiti, a delavstvo z redakcijami oplašiti, da preostanek potroji in početveri svoje produktivnosti, ter da eden, še nereducirani delavec, izvrši to, kar so prej izvrševali trije ali štirje.
S tem se kapitalizem tolaži z ene strani pred polomom' kapitalizma, ki pa ostane vseeno neizbežen, in se veseli velikega dobička, ker prištedi mezdo treh, štirih delovnih moči, a delo, ki so te delovne moči izvrševale, izvršuje sedaj samo ena delovna moč.
Da se ta delovna moč v kratkem izčrpa, da j O' vzame v najboljšem slučaju — bolnica, iz katere to delovno moč ponese zapečateno v rakvi, navadno pa jo zmečkajo odbijači1 vagonov in kolesa strojev, je kapitalizmu postranska stvar. Na razpolago se dobi druga cenejša, po mnenju kapitalizma lažja, kakor stroj, ki ga je treba kupiti za zlato.
Ce pogledamo pobližje promet in železnico, vidimo, d'a je tukaj pri tem podjetju naravnost kričeče zlorabljanje delovnih moči, človeških življenj, materijelnlb dobrin in to samo zato, ker »nema kredita«, ker treba »štediti«, in kjer tudi to delajo na veliko nad uslužbenci in delavstvom, ki izvršuje vse delo, do-oiml se v krogih uprave in nadziranja ne »štedi«, dočim tam' ni govora o »nema kredita«, in je korupcije na cente.
Redukcija v vsemogočih oblikah je na dnevnem redu pri železnici. Ne mine dan, da se ne pojavi ta alt ona oblika redukcije sedaj tu, sedaj tam. Posledice so razne nesreče, zvezane z materijelnimi in živilenskimi katastrofami, da ne govorimo o nerednem funkcijoniranju prometnih naprav.
Le poglejmo pobližje, kar se je začelo, oziroma se začne te dni pri železnici.
Progovni čuvaji imajo službo 24/24, in to brez prostih dni. Torej, 12 urna služba. In progovni čuvaj ima pregledati progo, jo čuvati, oskrbovati telefon, signale, zapirati zapornice itd., da lahko vlak brez nevarnosti vozi, da so potniki v vlaku zavarovani pred nesrečo in smrtjo vsled teh nesreč. In vprašajmo1 gospodo, ki1 gre preko zakona in sili progovne čuvaje, da delajo 12 urno službo, in to nepretrgoma skozi 24 ur, če je mogoče, da je človek 24 ur neprestano na nogah; ali lahko vse opazi in vidi, kar morda ni v redu, dovolj pritrjeno itd.? Saj niti lokomotiva neprestano 24 ur ne vozi, čeravno je iz železa.
Vlakospremno osobje i'ma pri tovornik vlakih na papirju turnus 32 odstotkov, v resnici pa z zamudami 40 odstotkov, da celo do 50 odstotkov. Torej tudi čez 12 ur dela. Biti na vagonih neprestano 12 do 20 ur,
paziti na signale in na vse, kar je potrebno, skakati pri1 premiku sem in tja v vsaki medpostaji, kdo to zdrži ^
Progovni in skladiščni delavci ■
morajo navadne dni delati čezurno i delo brez odškodnine. Zakon določa i 50 odstotkov. Ali zakon je papir, pod- ; piši na zakonu niso merodajnh ker i kapitalistična metoda izkoriščanja ; je sveta stvar vsem kapitalistom m njih eskponentom in zato se mora j delati zastonj kar je več kot osem ur — ter tako desavuirati podpise vlade.
Ob nedeljah in praznikih se progovnim delavcem plača le 50 °čstot-kov, češ, tako pravi odlok- Mirne ure, ki bi jo posvetili svoji družim, se jim ne dovoli. Ko gospoda praznuje nedelje in praznike s podvojeno energijo ter popiva, pleše in se zabava, progovni delavec delan Ker drugače mi ne moremo placeva i svojih! razvedril' in počitka.
Tako kruto se glasi ta resnica.
Na progi Split-Knin morajo progovni čuvaji vršiti službo — turnus 24/12 torej 16 urni delavnik, a za počitek je samo 8 ur. Teh osem ur se izpočij, se naspi, se okrepčaj, utaj
itd., a potem Pa zopet na delo In pr.
tem1 je še to, da za teh 8 ur, kar jih dela čez 8 urnik, ne dobi plače, ker »nema kredita«. Korist države pa zahteva, da ji daruješ 8 ur dela, da delaš 8 ur zastonj, da boš pokazal, kako si zvest državljan, in da te bo ona za nagrado pustila opravljati službo progovnega čuvaja in ti zato, kot nagrado, plačala prvih osem ur.
Nič boljše, alt pa še slabše se godi vlakospremnemu osobju na pr. v zagrebški ali subotiški direkciji, ki vozi iz Broda do Novske. To je razdalja kakih 80 km. Železničarju, i Prna ta vlak, pa teh 80 km' pogoltne 48—72 ur. Torej 2 do 3 cele dni in noči je železničar na tej progi v službi. In ko pride domov, ima na razpolago samo 10 ur in zopet mora v službo.
Kričeče so te razmere, vnebo-vpijoče, a ne sliši jihi kapitalistično nebo. Delaj, je njegov ukaz, eventualno še moli in zopet delaj. Ker zato si ustvarjen — proletarec-železničai.
Sedaj pa pride »nema kredita« in je s 25. decembrom 1928, torej z dnem, ko »krščanski« narodi (•) praznujejo rojstvo Krista, ko prepevajo1 v cerkvah »Gloria in excelsis Deo« in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«, napovedana retjkikcija progovnih delavcev. Izvršila in kršila se bo s tem, da bodo delali progovni delavci samo 4 dni. Tisti, ki' so »dobre volje«, jim bodo zato tudi plačali samo za 4 dni, češ, jesti smete tudi samo 4 dni v tednu, a 3 dni stradajte, v slavo onega, ki se je rodil v hlevu. Istotako seveda tudi v slučaju bolezni1 dobiš hranarino samo za 4 dhi.
Ne moremo se vzdržati pikrih besed, ki nam silijo iz prs. Pesti se krčijo' in sodrugi železničarji, združite še tesneje del svoje proletarske, zasmehovane, izkoriščane moči v organizacijo, da bo močna in mogočna Ker v tej moči bo rešitev pred temi položajem, ki presega že vse meje.
Če premišljujemo to, kar smo tukaj omenili v glavnih potezah — napisati vse, bila bi velika knjiga — pa vstaja pred nami1 in celo javnostjo rezultat, ki je napojen s krvjo, s solzami, s trpljenjem!... Le spomnimo se samo pred kratkim' zgodivših^se smrtnih nesreč. Nadpremikača Šemrla v Novem mestu je po 17 urah
dela zdrobil vlak. Kdo je kriv? Sodišče bo s paragrafi dokazalo, da uprava železnice, to smo poskrbeli. Vsak pa, tudi kapitalist, ako samo nekoliko premisli, če je mogoče biti po 17 urah napornega dela še gibčen in prožen, da uide vlaku izpod kolesja, spozna, da to ni mogoče, in da takih »junakov« ni. Sprevodnika Kukoviča v Ljubljani so sprešali odbijači. Kurjača Preceja v Mariboru so istotako- zdrobili odbijači. Ali zato, ker so sedaj že pokojni možje-že-lezničarji sami hoteli? Ali zato, ker po 15, 16 in 17 urnem delu drugače ni bilo mogoče, ozitoma se je moralo iti v službo neizpočit?
Ali naj nadaljujemo?
Ni potreba. Saj vsak dan sam nadaljuje krvavo štatistiko.
Povemo pač k temu vsem železničarjem. Proletarci, sodrugi, možje! Ko greste v službo, ko se poslovite od žene in otročičev in jim zakličete pri vratih: »Na svidenje!«, skrbjte, da bo res. V službi se ravnajte točno po predpisih. Te morate poznati do pičice in če boste to upoštevali, če se boste po njih ravnali — to morate, ker tako predpisi tudi od vas zahtevajo — potem bo Vaš klic »na svidenje!« tudi ostal vedno uresničen. Žena in otroci Vas bodo imeli, in Vi boste njih uteha, oni Vaša radost. Povdarjamo to, ker je to danes potrebno. Ako vas kdo priganja, pogle-dite mu v obraz, da vidite, kdo je in zakaj hoče vaše nesreče, vaše smrti.
Poleg krvave Statistike se pa množi Statistika materij eine škode, ki nastaja vsled1 takih nezakonitih razmer. Ali kaj nam, gladnim-, izmučenim' in ubitim materijelna škoda. Obdolžitve, ki padajo na nas vsled takih nezgod in nerednosti so, ki nam stiskajo pesti in nam- bude zavest, da smo mi razred izkoriščanih, da smo delavski razred, in da med nami in med razredom kapitalistov ni par-dona. Med nami zija nepregleden prepad in interesi kapitalistov so glad in trpljenje nas delavcev.
Le poglejmo, kako strahota redukcij in odirava osemurnika neprestano in povsod udriha po nas, dočim se onim, ki so vsega tega^ krivi, ne zgodi nič, jim ne škodi nič.
Pri Carski Ćupriji blizu Beograda se je zgodila železniška nesreča, kjer sta trčila skupaj dva vlaka in je bilo več ranjenih in eden mrtev. Obdolžili so nesreče kretnike, dva sprevodnika, strojevodje in vlakovodje ter dežurnega promet, uradnika in jih zaprli. Toženi so po § 302 kaz. zak., ki predvideva robijo do 10 let.
Torej redukcije, odprava osemurnika, beraške plače, brezplačne Cezure in »nema kredita« niso krive, nego krivo je osobje, delavci! in nižji nameščenci. Gospoda s sijajnimi dije-tami in lepimi dohodki ni kriva.
Na sušaški progi je bil pretrgan tovorni vlak. Mnogo železničarjev je bilo ranjenih. V Brodu na Savi so zavirača zdrobili odbijači. Na progi med Sunjo in Brodom: je razmesarilo dva železničarja. Blizu postaje Okučani na progi Zagreb—Beograd sta trčila dva težko natovorjena vlaka. 11 železničarjev je bilo ranjenih. Nesreči v Novski in Novi Gradiški sta se dogodili, kar celo priznavajo meščanski listi, vsled velikega števila vlakov, ki jih mora odprem-Ijati izmučeno in neodpočito osobje. A če bi ne bilo redukcij, če bi se držali osemurnika in bi bilo zadosti osobja, bi bilo v službi, kakor: govore predpisi, bilo bi zato osobje spočito in ne preobloženo z delom1, in nesreč bi ne bilo. Tega preiskovalne komisije, prometno ministrstvo, vlada in kapitalist, javnost sploh nočejo^ priznati, pač pa je krivo osobje. In to
osobje nižje kategorije, torej delavci in nižji nameščenci. In če ne morejo ničesar druzega najti, najdejo to, da je bilo osobje pijano. Tako je nesreče pri Carski Ćupriji krivo to, da^ so bili sprevodniki pijani, ker so — čujte, čujte — popili dva litra vina in : več steklenic žganja. In vsled te j »pijanosti«, so morali prometni urad-š niki, strojevodje, premikači, kretniki i in drugo osobje narediti službo tako, j da je bilo trčenje in da se jih potem.
če ostanejo živi, zapre in obsodi, j Pomanjkanje osobja — ker se ga je ' radi »nema kredita« reduciralo, —
\ neupoštevanje osemurnika in vršitev I službe po 12, 14, 17 ur neprestano in i to poleg vsega še brezplačno, to po - mnenju eksponentov kapitalizma ni I vzrok. Strašne so te konstatacije.
Zato moramo povdariti še enkrat, i naj vsak železničar, ko gre v službo, j dobro pomisli, da se mora iz službe j vrniti zdrav. Naj vsak pomisli, da ga ! doma pričakuje žena in otroci.- Naj i vsak vrši svojo službo točno, dobro, j tako, kakor zahtevajo predpisi in nič 1 drugače. In vsak naj bo član »Uje-dinjenega Saveza Železničarjev«, da bo tako del svoje moči strnil v veliko organiizrano moč, katero bo prisilila kapitalista današnji neznosni položaj izboljšati, oziroma ga bo s tem izboljšala.
Napisali smo ta članek s krvavečim srcem, ker vse nesreče, vsa prelita kri, vse trpljenje, vse solze in obupni klici žen in otročičev po ubitem očetu, lačna usteča železničarskih otrok, prezebla telesca vsled napovedane nove redukcije delovnega časa, izvabljajo iz prs nas vseh krik obupa in krik samopomoči.
Zato, železničarji, postanimo enkrat samostojni, zavedni v vsakem oziru, da smo razred proletarcev in da spadamo v armado proletarcev.
V naših silah je naša rešitev. Zato v Savez!	_______________
Pred volitvami delavskih laupnikov.
Letošnje leto smo prvič volili zaupnike v kurilnicah in pri progovnih sekcijah. Volitve smo izvedli v glavnem v območju ljubljanske železniške direkcije ter v vseh delavnicah in tudi v nekaterih ostalih edinkah zagrebške in sarajevske direkcije.
Bliža se sedaj januar 1929 in naša dolz-nost je, da izvedemo volitve delavskih zaupnikov prav povsod, istočasno pa da glas-no ponovimo našo zahtevo, da zahtevamo volitve zaupnikov tudi v skladiščih in postajah. Mnogo ne bomo govorili. Pač pa primimo za delo in delajmo. Povsod, v vsaki delavnici, sekciji in kurilnici se morajo postaviti kandidatne liste razredno-zavedmh sodrugov in povsod morajo biti oni iz-
>0li Razredni boj se bije z vso silo, kapita-1 listična ofenziva se pojavlja na vseh kon-I cih in delodajalci se trudijo celo s Pm iza-j konitimi metodami, da zlomijo ‘"^tituci °
I delavskih zaupnikov, ah pa da jo izigrajo ! proti strokovnim organizacijam, i Zakon o zaščiti delavcev za upravo ne ' velja in njej je dosti ležeče na tem da zlomi i tud zavedne delavske zaupnike. M. moramo ta napad na celi črti odbit, prisilit, moramo železniško upravo, da bo tud. ona spoštovala zakon - osemurnik. Na Vas, sndrmri ie da greste pri teh volitvah na delo z vsemi močmi in da na celi črti pri teh volitvah zmaga lista razredno zavednega delavstva.
Vsak razredno zaveden proletarec mora biti organiziran in mora stati v bojevnih vrstah za izvolitev razredno bojevnih sodrugov za delavske zaupnike.
To je naše geslo danes. To mora biti naša volja, volja organiziranega proletarijata na predvečer volitev ' obratnih zaupnikov. V naših rokah je uspeh in neuspeh. V naših rokah je naša osvoboditev in naše ponižanje. Kdo je, ki hoče izbrati drugo, ne prvo? In ako izvolimo povsod za delavske zaupnike razredno bojevne sodruge, strokovno organizirane v razredno borbeni strokovni organizaciji, smo proti kapitalizmu postavili mogočno silo in strokovne organizacije bodo korakale od uspeha do uspena, od zmage do zmage. Izboljšanje naših mirnih razmer nastopi, naše gladovanje pre-
1lehapokažimo torej, koliko nas je in kakšni smo! Na delo do zmage.
Sklepi železničarske konference v Brodu.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije je sklical dne 1. decembra 1928 železničarsko konferenco za Slovenijo, Hrvatsko, Vojvodino, Srbijo in Bosno in sicer v Brod. Istočasno se je vršila za Dalmacijo in progo od Ogulina do Splita in Knina, v Splitu. Konferenca v Brodu je bila posečena od delegatov iz sledečih podružnic: Jasenovac, Sunja, Bjelovar, Zagreb radiona, vlakopratno osoblje, Zagreb-Sava, Indjija, Zlatar-Bistrica, Brežice, Krško, Sarajevo I (radiona), Sarajevo II (sekcija), Maribor delavnica, Maribor promet, Sisak, Pavlovac-Dražica, Dravograd in Vuzenica, Maribor kurilnica, Ptuj in Ormož ter Čakovec, Pragersko, Celje in Grobelno, Jesenice in Kranjska gora, Zalog, Zidani most. Poleg tega so bile zastopane vse strdkovne sekcije. Delegat iz radione Niš ni pravočasno dospel na konferenco, ker ie imel vlak iz Srbije zamudo ter ni dobil zveze. Dnevni red konference je bi!:
1.	predlogi za delavski pravilnik;
2.	pravilnik o voznih ugodnostih;
3.	predlogi za finančni zakon;
4.	predlogi za izmenjavo pravilnika o sporednih prinadležnostih;
5.	predlogi za novi 'proračun;
6.	predlogi za starostno zavarovanje delavcev;
7.	predlogi za izmenjavo pravilnika o bolniškem fondu;
8.	osemurni delavnik.
Konferenci so predsedovali:	s.
Lušetič iz Zagreba, Barbarič iz Sarajeva in Terškan iz Ljubljane. Po vseh točkah dnevnega reda je poročal izčrpno centralni tajnik s. Stanko ter predlagal k vsaki točki resolucije izpred centrale. Po vseh točkah dnevnega reda se je razvila živahna debata ter so se stavili dopolnilni predlogi k resolucijam. Vsi zaključki, ki jih spodaj objavljamo, so bili soglasno sprejeti ter je bila soglasno izvoljena deputacija za Beograd, ki je dne 3. decembra predložila vse zaključke konference ministru saobraćaja ter potom s. Petejana vse predloge za finančni izakon finančnemu odboru. Minister saobraćaja je deputaciji obljubil, da bo vse predloge preštudiral ter dal na posamezne točke odgovore tudi s. Petejanu. Konferenca je sprejela sledeče sklepe:
Pripombe k delavskemu pravilniku!
Dne 31. dec. 1927 je bil razglasen v »Službenih novinah« nov pravilnik o pomožnem osobju o državnih saobraćajnih ustanovah. Na podlagi predstavk od strani delavskih organizacij, ki so zahtevale široke izmene in dopolnitve, in na osnovi predstavk službenih edinic je odgodila Generalna direkcija z rešenjem G. D. Br. 22881 uveljavljenje pravilnika ter je bila odrejena komisija, da vsestransko prouči in dopolni pravilnik ter izdela prehodne naredbe. Delavskim organizacijam je bilo obljubljeno, da bo ministrstvo saobraćaja sklicalo v zadevi delavskega pravilnika anketo. Ker ta anketa do danes še ni bila sklicana, sklene železničarska konferenca v Brodu sledeče zahteve:
1.	Po vprašanju delavskega pravilnika, naj se skliče hitro anketa vseh delavskih organizacij, ki naj delavski pravilnik predhodno predela.
2.	Z novim pravilnikom naj se delavskemu osobju zagarantira stalnost, pravica na dopust in sprejem v penizijski fond vse po enem letu neprekinjene službe. V pravilnik naj se uvede sistem delavskih zaupnikov ter naj se delavni pogoji urede po zakonu o zaščiti delavcev. Istočasno naj se uvede sistem dnevnih plač za 8-urni delavnik na podlagi eksistenčnega minimuma z avtomatičnim napredovanjem po službenih letih. Plača naj se za vse dni v mesecu. Delo v nedeljah in ob državnih praznikih naj se plača kot čezurno. Izrecno naj se v delavskem pravilniku zagarantira osobju pravico do vseh sporednih prinadležnositi po sedaj obstoječem pravilniku v izmeri postavk, ki veljajo za nastavljeno osobje; pravico do penzije za-dobi po 10 letih, pravico do polne 100°/o penzije pa naj se zagarantira po 25 letih težke eksekutivne, odnosno 30 letih lažje službe.
3.	Delavskemu osobju naj se prizna delavno obleko, vozne ugodnosti v isti meri kot nastavljenemu osobju (ukoričene legitimacije) in onim delavcem, ki vrše službo nastavljenega eksekutivnega osob-ja po čl. 26 zakona, še 20°/o doklado za naporno službo in pavšal za službeno obleko.
V tem so navedeni glavni predlogi glede delavskega pravilnika, ker smo predlog delavskega pravilnika že opetovano predložili generalnemu direktorju in ministru saobračaja. Na to točko je minister saobračaja depu-
taciji izjavil, da je delavski pravilnik v glavnem že gotov, da priznava u-pravičenost ankete, da tudi osobje izjavi svoje želje in predloge ter je obljubil, da bo en izvod pravilnika čim preje dostavil s. Petejanu. Čim ga toraj naš savez dobi, ga bomo razmnožili in razposlali vsem našim članom.
Predlogi za vozne ugodnosti železničarjev,
S čl. 242 finančnega zakona za leto 1928/29 je bil minister saobračaja pooblaščen, da izda nov pravilnik o voznih ugodnostih. Za sestavo tega pravilnika smo mi svoječasno poslali ministrstvu že večkrat zelo obširne predloge. Železničarska konferenca v Brodu konstatira, da je ministrstvo od leta 1924 dalje z vsakim novim pravilnikom odvzelo delavskemu osobju po nekaj preje zagarantiranih pravic. Zmanjševanje pravic u-stvarja med osobjem neugodno razpoloženje. Konferenca se obrača do ministrstva z zahtevo, da naj se povodom končne redakcije novega pravilnika osobju zagarantira vse do sedaj pridobljene pravice ter naj se istočasno povrne osobju tudi preje zadobljene pravice. Posebno predlagamo:
1.	Da se z novim pravilnikom zagarantira ukoričene legitimacije vsem aktivnim in vpokojenim nameščencem, delavcem, miloščinarjem in rentnerjem. Isto tako naj se zagarantira- pravico- do legitimacij tudi rodbinskim članom preje navedenega osobja. Pravico do legitimacije zase in družino se pridobi po enem letu službe.
2.	Povrne naj -se temporerne karte tudi vsem delavcem (progovnim, delavni-škim, kurilniškim itd.), ki stanujejo izven svojega službenega mesta, za vožnjo v službo ter naj se progovnim -delavcem izda brezplačne vozovnice za vožnjo na delo od postaje, kjer stanujejo do mesta -dela na progi.
3.	Vozne ugodnosti naj se zagarantira tudi adoptiranim otrokom, pastorkam in bližnjim sorodnicam, ki vodijo gospodinjstvo vdovcu ali samcu.
4.	Z novim pravilnikom naj -se zopet povrne živilske vozovnice.
5.	Tudi delavskemu osobju naj se prizna pravico do brezplačnega prevoza premoga in drv.
Vozne ugodnosti naj se prizna vsled hib za delo nesposobnim otrokom tudi po 20. letu starosti.
Predlogi za iinančni zakon.
Ker smo te predloge objavili že v zadnjem časopisu, navedemo tu le še dodatek: Konferenca je sprejela še sledeče:
Povodom nastavitve stalnih delavcev za uslužbence z letno plačo naj veljajo odredbe čl. 123 in 211 zakona o državnem prometnem osobju s tem, da -se -te uslužbence, čim zadobe stalnost, pomakne v smislu odločb ol. 211 v ono stopnjo osnovne plače, kamor spadajo po službenih letih.
Poleg tega je bila sprejeta še zahteva onih dnevničarjev iz območja Zagrebške železniške direkcije, ki so leta 1923 vršili kot delavci službo na-stavljencev in se jih takrat ni prevedlo na urne plače, ampak so obdržali dnevnino po Din 17, 19. — Takrat se jim je obljubilo, da bodo nastavljeni ter so morali vložiti prošnje za nastavitev, a po par letih se jim je odgovorilo, da za nastavitev nema kredita in se jih je šele tedaj prevedlo na urne -plače. Tako so ti zgubili težke tisočake ter se je postavila zahteva, da se tudi tem izplača diferenca od onega dneva, ko so bili prevedeni ostali delavci. Končno je b i sprejet še sklep, da naj se zahteva oprostitev davka vseh onih, ki prejemajo plačo iz državne blagajne, oziroma naj se eksistenčni minimum poviša vsaj za 100°/0.
Predlog za izmenjavo pravilnika sporednih prinadležnos-ti.
Konferenca je sprejela sledeče predloge:
1.	Po čl. 16—18 naj se izplačuje polni pavšal po čl. 40 pravilnika tudi progovnim obhodnikom, ki -redno obhodijo progo 12- in večkrat mesečno.
2.	Poglavje II. naj se izpremeni in naj -se mesto kilometraže uvede sistem urnine po priloženem- predlogu. Dokler se ta sistem ne uvede, naj se izplačuje kilome-traža za premik tudi vlakospremnemu osobju, ki sedaj te kilometraže ne dobiva, dasi mora vršiti premik.
3.	-Nočne doklade naj se izplačujejo vsemu osobju, ki faktično vrši nočno službo, ne oziraje se ali so nastavljene! ali delavci. Vsled tega naj se specificira osobje kot sledi: a) eksekutivno osobje: vlako-spremno, progovno in strojno osobje; b) postajno osobje je: kretniško, premikalno, lampisti, vozovni zapisovalci in postajni delavci; c) skladiščno osobje: nastavljeno in nenastavljeno skladiščno osobje, ki dela
v turnusih ali sploh vrši nočno službo. Ta
preglednikom ter v kurilnicah vsem tur-nus-delavcem. Izplača naj se, ne-ozira-je se na kilometražo ali kako drugo sporedno prina-dležnost.
Naš predlog za urnino se glasi:
Pravilnik o urnini.
Čl. 1. Osobje, ki je zaposleno pri vo-zni službi, -dobi kot odškodnino za zvišane izdatke na progi urnino.
Urnine so deležni:
a)	Nadsprevodniki, vlakovodje, mani-pulanti-prtljažniki, sprevodniki, zavirači, strojevodje in -kurjači.
b)	Blokovniki, strojni mojstri, nad-kretniki, prostorni mojstri, nadpremikači, nadkurjači, vozovni pregledovalci, vozo-pisci, -svetilničarji ter pripravniki vseh navedenih kategorij, oziroma ostalo osobje, kadar vrši službo ene gori navedenih kategorij.
Osobje, navedeno -pod a), dobi urnino na podlagi izvršene službe po določilih tega pravilnika; osobje, navedeno pod b), pa dobi urnino pavšalirano.
Čl. 2. Umina -se deli na: normalno, znižano in prenočevalnino.
Čl. 3. Normalna urnina pripada vsemu pod a) naštetemu -osobju za ves čas faktične službe od vo-znore-dnega odhoda do prihoda v končno, oziroma predajno postajo dn -za povratek po voznore-dnem odhodu iz končne ali predajne postaje do prihoda v domicilno postajo, ne računajoč zamude do pol ure.
V normalno urnino se zaračunava vsemu pod a) naštetemu osobju tudi- čas, ki je predpisan za prevoz, oziroma o-ddajo vlaka ali stroja, to je po 1 uro, kurjačem pa po 2 uri. Le v slučaju, da je čas od prevzema vlaka do voznorednega odhoda manjši kot 1 uro, se računa faktični čas.
Za normalno urnino se zaračunava vsak premik na progi ter zamude. Le v slučaju, da je priho-d vlaka v domicilno postajo zamujen manj kot pol ure, se računa za urnino kot prihod »voznoredni priho-d vlaka«.
Ako v končni oziroma pre-dajni postaji ne znaša čas -od prihoda do povratka več kot 4 ure, «e plača ta čas z normalno urnino. Z normalno urnino se računa tudi:
1.	Vožnja na stroju.
2.	Vožnja v službenem vozu v gotovo postajo za -prev-zem.
3.	Vožnja vlaka za šolanje in za spoznavanje proge.
4.	Čakanje skupine izven službenega kraja na vlak.
5.	Rezervne skupine od ure vpoklica v službo.
Čas nad 30 minut se zaračuna za celo
uro.
Čl. 4. Znižana urnina. Čas od predaje vlaka do prevzema novega vlaka, ki presega nad 4 ure, se plača v končnih, oziroma predajnih postajah, kjer ima osobje predpisan počitek, z znižano urnino pod pogojem, da je na razpolago kasarna in postelja za odpočitek.
Z znižano urnino se plača tudi vožnja brez službe, bodisi z brzim, osebnim ali mešanim vlakom, ne glede na to, ali se je ta vožnja izvršila radi prevzema službe ali za povratek po službi v domicilno postajo. (Ako -pa se ta vožnja izvrši s tovornim vlakom, strojem ali službenim vozom, pripada po čl. 3 normalna urnina).
Čl. 6. Kategorija: Vlakovodje, strojevodje; normalne urnine 6.—, znižane urnine 3.—, prenočevalnina 30.—.
Prtljažniki-manipulanti: norm. urnine 5.50, zniž. urn. 2.75, prenočeval. 30.—.
Sprevodniki, zavirači in kurjači: norm. urnine 5.—, zniž. urn. 2.50, prenočev. 30.
Prostorni mojstri, blokovniki, "mI" kretniki, nadpremikači, vozni mojstri, strojni mojstri: mesečni -pavšal 400.	.
Premikači kretniki, nadkurjači; mesečni pavšal 350.—.	„	. ,
VozopiSci, svetilničarp: mesec, pavšal
Čl. 7. Ako nadomestuje -uslužbenec ali delavec drugega uslužbenca ali delavca, mu za čas nadomestovanja- pripada urnirifc, ki bi jo prejemal dotični uslužbenec, ako sta oba iz iste domicilne postaje. (N. p-r. s-prevodnik nadomestuje vlakovodjo, dobi urnino določeno za vlakovodjo.)
Ako pa se ga pošlje na nadomestova-nje v tujo postajo, mu pripada za čas rado m c s t o v a nj a poleg urnine še trošarina (dijete).
Pri vožnjah za šolanje in -za s-pozna-nje proge pripada prizadeta urnina dotične kategorije, v kateri se nahajajo. (N. pr. sprevodnik se šola za vlakovodjo, dobi urnino, določeno za sprevodnika. Vlakovodja se -pelje kot dodeljen v svrbo spoznanja -proge ali šolanja vlakospremne-ga osobja, dobi urnino kot vlakovodja.)
Ako se pusti vlakospremnika na odprti progi ali v kaki postaji, kjer se ga ne potrebuje, a se ga pozneje pošlje za skupino, si dotični zaračuna iste prejemke kot skupina. Enako se zaračuna^ iste prejemke tudi v slučaju, da se\ zavirača ali sprevodnika vporabi le na gotovih delih proge, na -primer vsled zmanjšanja obremenitve, ostave voz itd.
Ako vlakospremnik v tuji postaji zamudi svoj vlak, si zaračunava urnino le -do voznorednega odhoda -vlaka. V slučaju, da se -ga potem pošlje -domov kot potnika, mu za to vožnjo priistoja znižana urnina. Ako pa se ga rabi za drug vlak, ki pelje tekom 6 ur, mu pripada urnina po predpisih tega pravilnika od voznorednega odhoda novega vlaka, prištev-
ši 1, oziroma pol ure za prevzem. Nad 8 ur se ga ne sme v takem slučaju zadržati v tuji postaji, ampak se ga mora ooslati kot potnika -domov.
čl. 8. Pavšali. Pod točko b), čl..., navedenemu osobju pripada med urnmo * pavšal v višini, ki je razviden iz čl. 5. Cel pavšal pripada, ako prizadeti vrši cel mesec predpisano službo. Enako se izraba rednega dopusta ne smatra za prekinjenje službe.
V slučaju odsotnosti vsled bolezni, izrednega dopusta itd., se za vsak dan črta 1/30 pavšala. Nadomestnikom se zaračuna za vsako turo 12/24—1/20 pavšala.
Čl. 9. V svrbo zaračunavanja se izdajo vsem pod a) naštetim »potne -knjižice«, v katere se vpisuje vsa služba ter potrdijo vlakovodjem resničnost navedb prometni uradniki, a ostalim pa vlakovodje.
Za osobje, našteto pod b), vodi evidenco in računavanje pristojno službeno mesto.
Čl. 10. U-rnina in pavšali se izplačajo vsakega prvega po preteku enega meseca. (Za marec se izplača 1. maja itd.)
Predlog za izmenjavo pravilnika o bolniškem zavarovanju.
Iz rešenja ministrstva saobračaja na pritožbo našega saveza proti nepravilnostim pri volitvah v bolniški fond v Zagrebški direkciji, smo ugotovili, da je že izdelan nov pravilnik bolniškega fonda m to brez zaslišanja -glavne skupščine, v katere kompetenco spada izdelava tega pravilnika. Konferenca zahteva, da se ugodi predlogu izvoljenih -delegatov Ljubljanske oblastne -uprave in skliče izredna glavna skupščina bolniškega fonda, ki naj sprejme novi pravilnik na osnovi sledečih predlogov:
1.	Zavarovani morajo biti vsi železničarji, njih rodbine, nastavljenci in delavstvo, pogodbeni delavci in snažilke.
2.	Hranarina se izplačuje 100°/o za 52 tednov in sicer redno koncem meseca zajedno s plačo.
3.	Lečenje v bolnicah, sanatorijih in toplicah naj bo brezplačno za vse člane fonda ter naj nosi stroške bolniški fond. Lečenje pristoja za ves čas, -dokler pripada hranarina.
4.	Bud-getiranje od strani centralne uprave naj se ukine ter naj bo vsak oblastni upravni odbor avtonomen, vsako leto naj se le določi -gotov rezervni kredit, s katerim razpolaga centralna uprava.
5.	Fakultativni člani postanejo lahko vsi provizijonisti, rentnerji in miloščinarji. Sklepi glavne skupščine postanejo takoj izvršni.
6.	Prispevek državne ustanove vplačujejo posamezne direkcije mesečno direktno pristojnim oblastnim u-pravam.
7.	Za slučaj zdravljenja v centralni ambulanti se izplačuje hranarina delavstvu v vseh onih primerih, kjer delavcu odpade mezda.
8.	Volitve v skupščine se vrše po kandidatnih listah po proporcionalnem sistemu. Na vsakem volišču nadzorujejo volitve zastopniki kandidatnih list.
Pri tej točki se je zlasti konstatiralo izdajalsko Vlogo one gosipode, ki vedri in oblači v centralnem u-pravnem odboru bolniškega fonda (eksponenti nacijonalne organizacije), ki kljub našim -opetovanim oipo-zoritvam in pozivom niso našli časa, da bi sklicali izredno glavno skupščino bolniške blagajne, ki naj -bi izdelala nov pravilnik, ampak mirne duše gledajo, kako bo ministrstvo samo sestavilo nov reakcijonaren pravilnik.
Predlog za starostno zavarovanje.
Ker je z novim pravilnikom o delavskem osobju predvideno starostno zavarovanje delavcev in je že imenovana komisija z nalogo, da izdela statut penzij-skega fonda za -delavce, konferenca železničarjev v Brodu soglasno sprejme sledeče predloge za novi statut:
1.	Za starost se ima zavarovati vse železniško delavstvo brez razlike na kategorijo ali profesij-o in sicer ima stopiti zavarovanje avtomatsko v veljavo, čim izpolni delavec 21. leto starosti in ima eno leto neprekinjene službe. To se ima izvesti tudi za one delavce, za katere so bik do sedaj v veljavi slabši statuti.
2.	Prispevki za starostno -zavarovanje
naj bodo paritetni. ..	.	.	,
3,	Pravico -do penzije an t-o do 50 /„ poslednjih prejemkov, zadobi delavec po 10 letih članstva, a pravico na 1000/0 polno penzijo pa dobi po 25 letih težje, ali 30 letih lažje službe.
4.	Državna železniška uprava mora nositi še dalje stroške za izplačilo penzij vsem onim delavcem, ki so bili vipokojeni pred uveljavljenjem novega pravilnika. Ako pa se to ne bi izvršilo, naj se v proračunu zasigura novoustanovljenemu pen-
zijskemu fondu osnovni kapital y onem znesku, ki bo zadostoval za izplačilo teh
PeI1Z5.' Železniška uprava je dolžna skozi prvih pet let vstaviti v re-dn-i proračun rednega letnega prispevka -se izredno dotacijo za izplačilo novih penzij, dokler ne bo penzijski fond mogel sam k-nti teh izdatkov.
6.	Zastopstvo v penzijskem- fondu bodi paritetno in sicer v vseh odborih — upravnem in nadzornem- — s tem, da ima biti predsednik enega odbora iz vrst izvoljenih članov delavcev.
8-umi delavnik.
Železničarska konferenca je po zaslišanju poročil delegatov iz posameznih edinic Ljubljanske, Zagrebške, Sarajevske in Beograjske direkcije o kršenju 8-urnega delavnika soglasno konstatirala:
1.	Da železniška uprava sploh ne izvaja odredb zakona o zaščiti (delavcev,
2.	Da posamezne železniške direkcije sestavljajo službene turnuse za premikal-no, krclniško in ostalo postajno ter progovno osobje v izmeri 24/24 in to brez dveh prostih dni za odpočitek ter uvajajo tako 12-urni delavnik, ‘Na progi Split-Knin in v območju Zagrebške direkcije se vpeljuje za progovne čuvaje turnus 24/12, torej 16-urni delavni čas.
3.	Turnusi za vlakospremno in strojno osobje presegajo povsod 30(>/o službe, v poedinih službenih ediinicah pa (dosegajo turnusi 40°/o in z zamudami nad 50°/o službe.
4.	Istočasno pa se reducira železničarje v masah, ne oziraje se, da proge vedno bolj propadajo.
Konferenca se obrača do gospoda ministra z zahtevo, da odredi ministrstvo vsem oblastnim direkcijam, da se uvede
j turnus na podlagi 8-urnega delavnika in to za vse osobje, ki (dela v turnusih, za vozno osobje pa naj se sestavijo turnusi, ki bodo enako odgovarjali 8-urnemu delavniku. Istočasno naj se izda odlok, da se mora zakon o zaščiti delavcev izvajati v vseh prometnih napravah.
V interesu rednega vzdrževanja proge naj se takoj osigura zadosten naknaden kredit ter se zapet zaposli vse reducirane progovne delavce.
Konferenco, Iti je trajala ves dan, je zaključil s. Terškan s pozivom, da se bodo sklepi te in sličnih konferenc uresničili, čim bodo železničarji širom države spregledali ter uvideli, da je njih mesto v razrednobojevni železničarski organizaciji, kadar bodo železničarji uvideli, da je njih rešitev odvisna od njih samih, njihove složnosti, ter da od kapitalističnega razreda ne smejo pričakovati milosti, pač pa da si bodo v trdem boju morali pravice izvojevati sami.
Pošast brezposelnosti.
Zadnja leta se je gospodarski položaj ; Evrope precej zboljšal. Brezposelnost pa se vsled tega ni zmanjšala in vkljub zboljšanju gospodarskega položaja je povsod v vseh J državah Evrope zavladala strašna brezpo- : selnost in s tem nepopisno trpljenje in uboštvo proletarijata. Zakaj velika brezposelnost grize kakor rak v proletarske vrste in v njih akcije.
Internacijonalna strokovna zveza poroča, da je bilo sredi letošnjega leta v 18 državah Evrope preko 4 milijone brezposelnih. Če računamo k tem družinske člane, vidimo, da je bilo v teh 18 državah 18 do 20 milijonov ljudi brez dela in s tem brez zaslužka in da-je bilo 18 do 20 milijonov ljudi izročeno naj večjemu pomanjkanju in gladovanju.
Ker pa brezposelnost proti jeseni in posebno na zimo vedno narašča, in se je začela zlasti zadnje čase konjunktura slabšati in industrija padati, se lahko brez pretiravanja računa, da bo število brezposelnih naraščalo. Po zimi pa je položaj brezposelnih naravnost obupen.
S tem vprašanjem so se bavili zadnja leta razni krogi, a kakor se vidi, vsi neresno, kar je razumljivo, saj brezposelnost muči samo delavstvo, kapitalistu pa pomaga do dobičkanosnosti.
Mnogokrat se je kazalo na Ameriko in govorilo, naj se posnema njene produkcijske metode. Ponovno se ie pripovedovalo, da je Evropa postala ubožna in zato ne more konkurirati Ameriki in cenejše produci-rjUi. Raditega se je v nekaterih industrij-? skih državah produkcija reorganizirala, o-brati so se racijonalizirali, vendar brezposelnost se kljub temu ni zmanjšala. Ker reorganizacija produkcije in racijonalizacija se je izvršila tako, da je dobiček podjetij ogromno narastek Blagoslov te reorganiza- j cije, ki se ji pravi tudi nacijonalizacija, ni ' veljal resničnemu producentu-delavcu in na- { stavljencu in konzumentu, nego trotu-kapi- 1
talistu-delničarju. Mezde se kljub ogromnemu dobičku niso dvignile, niti niso produkti v cenah padli, da bi jih lahko konzumenti in to vsaj za svojo nujno potrebo kupovali.
Različne industrije so se med tem v državi in v internacijonalnem okviru karte-I brale in sindicirale, zavladale neomejeno i trgu, diktirale cene in zato grabile dobičke ■ in dobičke. Par industrijskih kaphenov raz-' polaga danes s produkcijskim aparatom mnogih za življenje važnih industrij, obvlada trg in nad delavstvom- izvaja diktatorsko oblast in njihova moč sega mnogo dalje kakor moč nekdanjih suverenih vladarjev.
Ako hočejo delavci in nastavljene! posledice tega gospodarskega razvoja parab-zirati, jim preostaja samo eno sredstvo in to je nepretrgana vpostavitev svojih strokovnih organizacij, preko katerih bi ne mogel noben sklep teh mogočnih industrijskih kapitenov. Proti mamonskemu divjanju kapitalistov po dobičku, drvenju za zlatim teletom, in to preko delavskih življenj, mora delavstvo postaviti svojo trdno in nepredirno organizirano voljo in se mora zavedati, da vsak posameznik nosi del proletarske’ moči v sebi. Ako se bo delavstvo v tem smislu postavilo v boj, tedaj se bo situacija spremenila in brezposelnost bo prenehala. Osemurni delovnik se mora uveljaviti na celi črti in brezposelnost se bo zmanjšala. Akordni sistemi se morajo odpraviti in brezposelnost se bo zmanjšala. In kakor se bo manjšala armada brezposelnih, tako bodo naraščale mezde in se boljšal položaj delavcev. Rezervna armada in-dustrijcev bo skopnela in strašna pošast bo odstranjena.
In ker privatno-kapitabstična družba te pošasti trajno noče odpraviti, treba proletarijatu stopiti odločno na plan in izvoie-vati nov družabni red, v katerem bo imel vsak človek pravico do dela in do človeku dostojnega življenja.
Redukcije progovnega delavstva.
Vsem podružnicam.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije je že pred tremi meseci upeljal akcijo, da prepreči grozeče redukcije progovnega delavstva. Izdal je vsem podružnicam nalog, da zbero materijal o stanju proge, potrebnih popravilih ter o vsem, kar bi ogrožalo varnost prometa. Ta materijal smo rabili, da z njimi podpremo na vseh merodajnih mestih naše zahteve po odobrenju naknadnih kreditov za progovno delavstvo. Nacionalno Udruženje je v tem času spalo spanje pravičnega in nekje se je celo našel nek gospod uradnik, ki je nesel pismo, naslovljeno na naš Savez, ki ga je poslal naš sodrug iz Krškega s podatki, kje je proga v neredu, gospodu direktorju Ljubljanske železniške direkcije, inž. Kneževiću, G. direktor je smatral za potrebno, da iz tega pisma stvori materijal za protidržavno delovanje našega Saveza. Imel je dosti kredita na razpolago, da je v vse podružnice pošiljal svoje kontrolne organe zasliševat naše funkcijonarje ter jih svarit pred Savezom. Smatral je za Potrebno poslati dolga poročila v Beograd, na podlagi katerih bi naj bil naš Savez razpuščen. Stanje naših prog je za gospoda direktorja uradna tajnost, ne oziraje se, da te Proge propadajo, zamude rastejo in nujna posledica slabih prog povezuje števila nezgod. Ni se posrečila Sospodu direktorju nakana, da bi bil n3š Savez razpuščen; v svojo zaslugo pa si lahko šteje, da se bo s -5. decembrom vpeljalo za najbed-nejše med železničarji, to je za progovne delavce, 2 dni brezplačnega
dopusta. Ni zadoščala njegova avtoriteta, da bi dobil naknadne kredite; akcijo Saveza, da bi bili odobreni naknadni krediti, je postavil popolnoma v napačno luč ter ji onemogočil uspeh.
Savez železničarjev je tudi sedaj podvzel vse korake, da se naknadni krediti odobre; za slučaj, da naša akcija ne bi imela popolnega uspeha, bo padla vsa odgovornost za neizogibne posledice na železniško upravo. Za naknadne kredite smo uvedli parlamentarno akcijo, poslali v Beograd s tehtnim materijalom posebno depu- ! tacijo in predočili merodajnim faktor- ; jem dejanski položaj in neizogibne i posledice redukcij. Dolžnost vseh so- , drugov predsednikov delavskih zaupnikov pri progovnih sekcijah je, da proti nameravanim redukcijam zavzamejo energične korake ter kot izbrani predstavniki vsega delavstva opozore upravo na njeno dolžnost.
Dolžnost vseh podružnic je, da takoj odpošljejo na ministra saobraćaja v Beograd brzojavke, v katerih protestirajo proti nameravanim redukcijam progovnega delavstva ter zahtevajo odobrenje potrebnega naknadnega kredita. Za te brzojavke naj plačajo kolkovino 5 Din. O uspehih naših intervencij bomo obvestili cirkularično vse podružnice. Pozivamo pa že danes vse organizirane so-druge na solidarnost s preganjanimi progovnimi delavci. Redukcije progovnega delavstva se morajo preprečiti! Centralna uprava U. S. Ž. J.
Iz bolniške
Zadnje čase zopet prihajajo iz posameznih krajev, zlasti pa iz območja progovnih sekcij pritožbe, da se hra-narina zelo neredno izplačuje in se včasih kar po več mesecev zavleče. Dolžnost naših sodrugov v upravnem in nadzornem; odboru bolniškega, fonda bo, da bodo odslej vsako zavlačevanje točno ugotovili ter: ukrenili vse potrebno, da se krivce izsledi in kaznuje. Enako posluje nezgodni oddelek zelo počasi ter traja po dva do tri mesece, d'a dobi ubogi delavec, ki se ponesreči, izplačano hranarino, rento pa dobi šele čez več mesecev. Tako čaka na primer kurilniški de- j lavec Mekinda iz Borovnice že tri j mesece na hranarino. Zidar Urban- i čič iz Logatca se je ponesrečil 2. oktobra, pa ni dobil še nič nakazanega. Progovni delavec Troha pri sekciji Ljubljana, glavna proga, je bil bolan od 17. sept. do 30. okt., a do 1. decembra ni dobil še nobene hranarine. Pozivamo sodruge iz vseh podružnic, da nam takoj javijo vsako zavlačevanje izplačila hranarine in tako pripomorejo, da bomo v bolniški blagajni čimpreje napravili red. Tudi pri nakazilih odobrenih povračil za tuje zdravnike se večkrat izplačilo zavleče in na to oblastna uprava trdi, da je že vse nakazano. Za primer navajamo slučaj s. Jereba iz Borovnice, kateremu je bil že 18. maja odobren za tujega zdravnika znesek 597 dinarjev, on pa tega zneska doslej še ni prejel, dasi bolniška blagajna trdi, da ga je že davno nakazala.
V vseh teh in sličnih, zadevah bodo naši sodirugi energično zahtevali remeduro.
Ker je v Šiški večje število železničarskih družin, katere so doslej imele železn. zdravnike le v Ljubljani, kar je zlasti v nujnih slučajih bilo zelo nepripravno, so naši sodrugi na zadnji seji predlagali, da se za Šiško nastavi poseben zdravnik.
Nastavitev zobozdravnikov na Jesenicah, Čakovcu in Novem mestu.
Razpis štev. 147-I-H. F.-28.
Po dopisih štev. 1296/28, 1370/28, 1404/
28 centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu je odobril gospod pomočnik ministra za promet z odlokom štev. 17314/28,
blagajne.
1370/28, 17985/28 pogodbe, ki jih je sklenila oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani:
L Dr. Viljemom / Schwabom, zobozdravnikom na Jesenicah, ki ordinira vsak dan od 11. do 12. in od 14. do 17., izvzemši nedelje in oblastveno priznane praznike.
2.	Dr. Vilimom Violom, zobozdravnikom v Čakovcu, ki ordinira vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17., izvzemši nedelje in oblastveno priznane praznike.
3.	Dr. Viktorjem Gregoričem, zobozdravnikom v Novem mestu, ki ordinira vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 16., izvzemši nedelje in oblastveno priznane praznike.
Ker zobozdravniki niso rajonirani in ker člani bolniškega fonda često nimajo stanovanja na sedežu službene edinice, ali celo stanujejo drugje kakor njihova družina, naj v prihodnje vsak član napiše na prošnji za zdravljenje zob (obrazec boln. fond. štev. 40) v prvem razpredelu al. a), odnosno b), ime železn. zobozdravnika, pri katerem si hoče dati zdraviti, odnosno popraviti zobe.
Tudi glede teh zobozdravnikov veljajo določbe razpisa štev. 137/I.-H. F.-1928 (štev. 4236/L-H. F.-1928).
Gg. šefi službenih edinic naj o tem ob-veste člane bolniškega fonda.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
Nastavitev specijalista za notranje bolezni v Ljubljani.
Razpis štev. 146-I-H. F.-28.
Gospod pomočnik ministra za promet je odobril z odlokom štev. 1287/28 pogodbo, ki jo je sklenila oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani s specijalistom za notranje bolezni, gospodom dr. Mihaelom Kaminom, ki ordinira v Centralni ambulanti v Ljubljani vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 12.30 do 14., izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na te dni.
Gg. šefom službenih edinic naročam, da o tem obveste člane bolniškega fonda.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
Ordinacijske ure specijalista za ženske bolezni v Ljubljani.
Razpis štev. 145-I-H. F.-28.
Od L decembra naprej ordinira gospod Dr. Ivan Pintar, specijalist za ženske bolezni, 'v Centralni ambulanti ob pondeljkih od 8. do 9.30, ob sredah od 16.30 do 38. in ob petkih od 8. do 9.30, odpade pa vsled tega ordinacija ob četrtkih.
Gg. šefi službenih edinic naj o tem obveste člane boln. fonda.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r.
Mladina mora biti bistre glave in vedrega duha, Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan Žiko.
Vsega je kriv železničar!
To geslo se je uveljavilo zlasti v ijubljanski železniški direkciji in tvori bazo za vse kazenske odloke tako, da osobje že več noče dajati svojih zagovorov na protokole, ker je vse brezuspešno in še tako utemeljenemu! zagovoru sledi le kazen. Isto je pri železniških nezgodah in ni čudno, da danes naša javnost kar za vsako nezgodo obsodi uboge uslužbence, češ, da so jo oni zakrivili, ker so bili malomarni ali pijani v službi. Ne bomo se danes spuščali v razpravo o teh obdolžitvah, ampak pokazati hočemo veliko socijalnost železniške uprave, ki hoče ponesrečene uslužbence spraviti še pred sodišče. Tako se je našemu sodrugu Mekindi v Borovnici vnel plin ter je plinov pub vrgel Mekindo kaka dva metra proč ter ga poškodoval na glavi in desne m očesu, ki najbrže ne bo nikdar več popolnoma ozdravel. In kaj je naredila uprava? S. Mekinda je se-iaj že nad tri mesece doma v bolniškem staležu in ni prejel od železniške uprave niti krajcarja hranarine, rente ali kake druge podpore. Tri mesece ga pusti železniška uprava nrez vseh prejemkov na cesti, podiva ga edino na protokole, kjer se mu dokazuje, da je sam zakrivil nezgodo ter da mora železniški upravi rovrniti še škpdo. In koncem novem->ra pa je dobil od. sodišča na Vrhniki poziv, da naj se pride na sodišče nagovarjati kot obtoženec po § 449 c. z. Kako se je nezgoda v resnici pripetila: Mekinda vrši svojo službo ie 30 let. Bil je zaposlen poleg dru-jega pri skladišču olja in d?. Za čaja avstrijske uprave je imel posla skladišču le čez dan. Šefe z naslonom strojevodje Žagarja Franca, komur je poverjeno tudi nadzor^ v o nad skladiščem, mu je bilo ukazano-, la hodi z odprto lučjo v skladišče,

torej očitno proti določilu § 449 k. z. Mekinda se je temu ukazu uprl ter je prišel radi upornosti v preiskavo. Ta je sicer ostala zanj brez posledic, a od tedaj je hodil Mekinda tudi ponoči z odprto lučjo po olje in karbid. Varnostne luči mu sploh niso dali. Rabo kaifrida se je uvedlo šele zadnja leta. O nevarnosti' in o poslovanju s karbidom Mekinde sploh ni nikdo poučil, posebno ne o tem, da karbid tvori eksplozivne pline, kadar je na vlažnem. Sprva so dobivali karbid v škatljab iz lepenke, katere se je stavljalo na lesene police tako, da so ostale suhe. Pozneje pa so vlagali karbid v sod, ki je stal na tleh. Zamašen je bil z vrečico, napolnjeno s peskom. Iz stropa in od kamenite podlage je kapalo in tvorila se je vlažnost ob sodu in vrečici. Nikdo se za to ni brigal. Dne 1. septembra 1928 je Mekinda zopet na povelje kurjača šel po karbid. Postavil je odprto luč na klop, eninpol metra proč odi soda. A komaj je vrečico odmašil, se je plin vnel, ter je plinov pubi vrgel Mekindo kaka dva metra proč, da se je poškodoval na glavi in na desnem očesu. Zdravi se še danes. Iz tega je razvidno, da je nezgode kriva predvsem uprava: 1. ker ni poučila osobja o ravnanju s karbidom1, 2. ker je silila delavca, da je hodil po karbid z odprto lučjo tar mu ni nabavila varnostne svetilke.
Dne 4. decembra se je torej vršila obravnava pred sodiščem na Vrhniki ter je bil s. Mekinda oproščen vsake krivde in kazni, ne da bi se sprejel kak dokaz. Značilno je, da je na to razpravo poslala železniška uprava zastopnika finančne prokurature. Za nas s to razsodbo zadeva še ni končana, ker ni zadosti, da je s. Mekinda oproščen, ampak
železniška uprava mora biti obsojena, ker je povzročila ona nezgodo in zahtevala od osobja, da vrši službo protivno določbam kazenskega zakona. Ker je ta slučaj principije-len, bomo vložili proti državnemu erarju tožbo za izplačilo odškodnine s. Mekindi.
Kako razsoja železniški minister?
Vsem sodrugom je še znano, koliko goljufij, nerednosti in nepravilnosti se je izvršilo povodom volitev v bolniško blagajno na teritoriju Zagrebške in' Sarajevske železniške direkcije. Naši sodrugi so se pritožili na ministra saobraćaja ter so dobili sledeči odgovor:
Br. S. X. 231—28.
Beograd1, 5. XI. 1928.
Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije Oblasni Sekretarijat
Zagreb.
Po predmetu Vaše žalbe, podnesene proti izborima Skupštinara Bolesničkog Fonda pri Oblasnoj Upravi u Zagrebu, Gospodin Ministar Saobraćaja pod brojem 16.990-28 doneo je
r e š e n j e
da se žalba glede izbora provedenih 10. septembra odbije.
Pošto je u izradi nov Pravilnik, u kojem će se uvesti nov način izbora Skupštinara Bol. Fonda i čim taj Pravilnik stupi na snagu, provesti će se novi izbori.
Po naredjenju Ministra Saobraćaja Šef Socijalnog-Humanitarnog Odseka: Radoš N. Duduković.
Istočasno smo potomi s. Petejana vložili na ministra upit z vprašanjem, ali bo nastopil proti nepravilnostim im razpisal nove volitve. In kaj je naredil gospod minister? Čeprav mu je bil predložen jasen materijal o nepravilnostih ter bi bila njegova dolžnost, da volitve razveljavi, se je postavil le v pozo računskega strokovnjaka ter računa, ali bi zvezarji zmagali, če se one nepravilnosti ne bi vršile. Na podlagi teh računov pride do zaključka, da bi kljub temu zmagala nacijonalna lista ter vsled tega ne smatra za potrebno razveljaviti volitve. Ministrov odgovor, ki je jasen dokaz, kako gledajo visoki funk-cijonarji naše državne uprave na pravico, ako se pritoži delavska organizacija, priobčimo v prihodnji številki.
Sodrugi, naša dolžnost je, da že danes pripravljamo vse naše sile za prihodnje volitve v bolniško blagajno, ki se bodo vršile prihodnje leto. Z odločnim našim nastopom; moramo' izvojevati zmago naših razrednih list tudi v ostalih direkcijah.
Iz sekcije vlakosprem-nega osobja.
»Zavedaj se, kaj im kje si, ter pazi na red in snago!« Tak, res pameten napis, čitam v bivališču vlako-spremnega osobja države SHS v Postojni. Napis sani' na sebi je umesten in nikomur bi ne prišlo na misel, da bi se nad njimi spodtikal. Toda oni, ki je določil ta napis na to mesto, se pač sam ni zavedal in se še danes ne zaveda, da je s tem napisom osmešil samega sebe, osmešil upravo drž. žel. kralj. SHS v obmejni postaji tuje države.
Oglejmo si' stvar natančneje.
Vlakospremno osobje, ki prihaja s potniškimi in tovornimi vlaki v Postojno, ima za bivališče določeno barako, ki so jo menda postavili še Avstrijci med svetovno vojno. Je pač baraka, kakor jih vidimo še rnnogo-kje, če hočeš tudi v sredini Ljubljane. Zob časa vrši nad njo svoje delo od zunaj in znotraj. Mislim, da ista, odkar je naša skrbna uprava osrečila vHakospiremno osobje s to barako, še ni bila deležna apna. Pa saj1 ga tudi ni treba, če bi se jo vsak meseč prepleskalo, bi to prav nič ne pomagalo, ker imamo v kuhinji štedilnik, ki daleko prekaša vse dosedanje moderne iznajdbe te vrste. Če namreč ta štedilnik zakuriš, se tako kadi, da eden drugega ne vidimo, nakar, hočeš ali nočeš, moraš pobegniti ven, da se ne zadušiš. V sobi stoji' velikanska peč najnovejšega tipa, ki ima samo to' dobro stran, da
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
se še bolj kadi, kot oni štedilnik v kuhinji. Če se hočeš na najenostavnejši način skidati s teva nečimer-nega sveta, ti ni treba nič drugega,
kot da zakuriš to peč ter se vležeš v posteljo in zaspiš. Zbudil se ne boš več.
Temu primerna je pa tudi notranjost te barake, bivališča izmučenih železničarjev. Že smo v decembru in ni nič kaj toplo v nezakurjeni baraki, kjer ti burja nemoteno piha skozi špranje, pri oknih in vratih. Ali uprava drž. žel. še ne smatra za potrebno, da preskrbi zimske odeje. So še ravno tiste, ki so bile poleti, ko smo se kuhali v strašni vročini v tej baraki. Odčje, ki jih imamo na posteljah, so po mojem mnenju pač starejše, kot marsikateri od nas, ki se ž njimi pokrivamo. Zapustila jih je avstrijska armada že stare in obrabljene. Če bi ne prišle na; cenen na-i čin v našo barako, sam bog ve, če bi I jih sploh imeli. Največje čudo moder-j ne tehnike je pa vsekakor naš vo-I dovod. Kdor tega ne verjame, naj j se kar sam prepriča na lastne oči. j Postojna ima že svetovni sloves po svoji podzemski jami. Ko bi se razvila primerna reklama za ta vodovod, ni vrag, da se ne bi ljudje vseh stanov vozili gledat to čudo moderne tehnike in napredka. To je nekaj tako enostavnega in obenem tako modernega, da ti kar sapa zastaja od občudovanja. V zid, kjer so vzidane vodovodne cevi, je vtaknjen lesen klin, ob katerem brizga voda na vse strani po več metrov. Lahko pa seveda reguliraš po mili voljj, da brizga močno in daleč. Pri tem imaš brezplačno pršno kopelj ali »tuš«. — Druga posebnost tega vodovoda je : pa ta, da večkrat nima vode. Ge pri- i deš zjutraj, ne teče, če prideš opol- j dne, ni vode, če prideš pa zvečer, ie pa vodovod pokvarjen. Da za take vrste vodovodov res ni kar tako dobiti primernega strokovnjaka, pa rad verjamem.
Posebno higijenično je pa stranišče, katerega vrednost se poveča še s tem, da je ravno nasproti kuhinje. To' sö ti nadvse prijetni vonji, če si pripravljaš tvoje borno kosilce, pa se ti zraven primeša smrad iz stranišča, posebno poleti. Da je stranišče seveda najnovejšega sistema, mi ni treba posebej povdarjati.
Ker je vodovod vedno brez vode, je seveda tudi v stranišču ni in tako je zabasano celi1 dan, kar prijetne i dišave, pomešane z onimi iz kuhinje, J le še poveča. V kuhinji visi častit- j Ijiva stara svetilka, ki se pa ne spo- j minja več, kedaj je bila zadnjič osre- j čena s petrolejem. Naj omenim še ! to, da v deževnem vremenu ni brez i dežnika v baraki obstati, ker teče j povsod notri. Najbolje je, če si nad | glavo, ko si v postelji, razpneš dež- j nik, drugače lahko v spanju utoneš. ;
Taka je torej baraka, ki služi za j bivališče vlakospremnemu osobju v j Postojni. Morebiti je za to tako higijenično urejena, da služi za vzgled | pri Italijanih, da si s tem pridobimo | ugled in spoštovanje. Vsaj po na- i pišu sodeč, bi mislil tako.
Opozarjamo g. direkcijske orga- 1 ne, ki se pogosto vozijo v Postojno, naj si to glavnjačo ogledajo, in uver-jeni smo, da jih bo pred zastopniki italijanskih železnic sram. Ko bi pa to brezno gorja in bolezni videl šefzdravnik g. dr. Tičar, smo prepri- j čani, da zgoraj citirani napis lastno- | ročno odstrani, ter; ga zamenja s sledečim: »Komur je lastno zdravje in življenje pri srcu, naj se tega pekla izogiblje! Sprevodnik Janez.
Iz sekcije kretniškega in premikalnega osobja.
Zadnjič so premikači opisali v »Ujedinjenem Železničariu« svoje razmere. S tem. člankom hočemo pa kretniki, blokovniki in nadkretniki postaje Ljubljana gl. kol. povedati javnosti izmed mnogih nedostatkov, vsaj naj glavne jše.
Začnimo pri takozvanih odmorih. Odmori so odvisni le od milosti ali nemilosti gospoda načelnika. Odmo-
ra sta sicer priznana dva, ki pa obstojata le na papirju in v službeni razpredelnici sta zabeležena ter podpisana od vseh mogočih instanc. Kako pa je v resnici? Kretniško osobje dobi le enega mesečno in še ta je vedno v nevarnosti. Kadar najbolj resno računaš, da se boš vsaj za eno službo odpočil doma, pa ti ga »višja roka« ukine. Svoječasno je bila podana izjava od vodstva postaje, da se morajo v prvi vrsti letni dopusti izrabiti, potem se bosta dala dva mesečna odmora. Torej najprej dopusti, potem pa odmori. Kadar pa kdo od nas pride po dopust, pa je gotovo, da ni prišel ob pravem času, ker se ti vsuje celai ploha vprašanj, kam boš šel, in za kaj dopust rabiš. Kretniško osobje zahteva, da se odmori redno podeljujejo tako, kot so bili poprej, to je mesečno dva. Pri tej nad vse odgovorni službi, ki jo ml vršimo, smo tudi do tega povsem upravičeni.
Nadalje je zima tukaj. Da se pa mraz kolikor toliko preganja iz kret-niških postojank in bločnih stolpov, so nam določili sedemnajst kg premoga za 24 ur! Bločni stolpi1 so obširni in koliko se kuri z 1 kg premoga, to bo lahko vsak razumel. Pa to ni še vse; med temi 17 kg je po 5 kg in več prahu. Boljši kosi morajo iti oddajati gorkoto k drugim gospodom v pisarno, ti kretniška para se lahko' greješ tudi pri tistih pečicah, ki so sicer postavljene v postojanko, ki pa so se po mnenju modrih glav poletne toplote dovolj na-srkale, da te bodo grele pozimi brez kurjave, ker na nekaterih postojankah niti teh 17 kg premoga ne dobivajo.
Razsvetljava v stolpih je še srednjeveška, to je petrolejska, dasirav-no bi se z malenkostnimi stroški lahko stolpi razsvetlili z elektriko.
V tako važnih službenih prostorih, kot so stolpi v Ljubljani gl. kol., pa je taka brleča svetloba, da mora biti res skrajno previden uslužbenec, da prime za pravo ročico. V vseh pisarnah ljubljanskega kolodvora je električna razsvetljava, le blokovniki morajo vršiti službo v poltemi. En napačni prijem, kar ne bi bilo nič čudnega, pa je nesreča tukaj. Gospodje na direkciji pa ti potem ne vzamejo nič v poštev, da je slaba razsvetljava, pač pa ti napišejo »malomarnost«, površnost v službi, in ti predpišejo kazen. Zato zahtevamo, da sc stolpi električno razsvetlijo.
Perijodična revizija kretnic bi se tudi lahko vršila v bolj primernem dnevnem, času, kot pa je to sedaj v navadi, t. j. dopoldne. Popoldne ni tako velik naval premika, kot dopoldne. Na tem mestu si blokovniki dovoljujejo svetovati nadzorniku proge, g. Lederju, da pri; prihodnji reviziji kliče številke kretnic, katere je blokovniku preizkusiti, ne pa kot v zadnji reviziji, ko je le od daleč vihtel svoj dežnik. Kretnice so dostikrat zakrite z vozmi očem blokov-nika, revizijsko' osobje stoji pri kretnici zadaj za vozovi, nadzornik proge pa se postiavi pred vozove ravno tako, da ga je videti iz stolpa, ter vihti dežnik (prizor za bogove), blo-kovnik pa vohaj, katero kretnico je pri vihtenju dežnika mislil. Pričakujemo, da se take napake prihodnjič ne bodo ponavljale.
Dopisi.
Že zopet defekt na lokomotivi! V kako ibem stanju se nahajajo stroji naših že- | snie, neglede na mizerno stanje proge, ! m zopet kaže slučaj, ki se je dogodil te j i na progi Maribor-Ljubljana. Na loko- | rtivi jutranjega vlaka je v Zidanem mo- j i počila ognjena cev in le srečnemu na-jučju se je zahvaliti, da nista zgubila i tem kurjač in pa strojevodja svojega djenja. Šele pred par leti smo imeli enak ičaj v Poljčanah, kateri je zahteval živ-nje strojevodje Kieslich, ki je po 24 urah opeklinah umrl, a kurjač pa je zadobit tke telesne poškodbe. Ob tej' Priliki je dobil samo kurjač manjše poškodbe, ozi- j ma opekline, strojevodja pa se te icsil ta način, da je stroj ustavil in se preni ozi paro in vrelo vodo, katera je brizgala ozi vrata peči in le s težavo zapustil ■oj. Če pa bi bil kurjač, ko je počila ognje-cev, zaposlen z vlagänjem premoga, gotovo bila danes zopet ena smrtna žr-/ več. Vse prokletstvo naših železničar-^ je v tem, da zna uprava od njih samo htevati dolžnosti prenaporne službe, a v cčitn nsnbia ne ukrene ničesar, ne fflede
na nevarnost, v kateri se na naših železnicah posebno zadnje čase stalno nahajajo potniki. Državno pravdništvo bi moralo polagati takšnim slučajem pozornost ter uvesti preiskavo, morda bi se odločujoči faktorji na železnicah potem več brigali 'za varnost žel. osobja in potnikov. Pa zato ni mnogo časa, treba je paziti na državi nevarne elemente, pa če vse drugo propade. — Železničarji, kedaj boste pričeli braniti svoje golo življenje potom razredne organizacije, ker le ta vam zamore nuditi zaščito. Rešitev vaša je v vas samih!
Zalog.
Na naši postaji se večkrat pripeti kak špas. Tako je zadnjič v našo postajo lepo priskakal brzovlak in se vstavil ter je bilo potreba izločiti jedilni voz, ker se je nosilno pero utrgalo. Ni čuda namreč, ker so na progi marsikje velike luknje, tako da na postaji vagoni kar skačejo. Seveda tu se je moral na postaji takoj razšopiriti ne ki gospod kontrolor (izstopilo je namreč polno potnikov ter gledalo, kaj je) in zelo uradno so začeli g. kontrolor ugotavljati: »Nekaj je moralo biti na »štreki«, kak kramp ali slično. Mi bomo zadevo strogo preiskali in prizadeto osobje kaznovali.« Nič ni pomagalo ugovarjanje preglednika, da je proga slaba, gospod kontrolor so ostali pri svoji trditvi in jo majestetično odjadrali v svoj vagon.
Nacijonalni železničarji v zagati.
Razsulo v nacijonalni železničarski organizaciji je popolno. Glavni krah je nastopil v beograjski direkciji, kjer so gospodje »radikalni« narodni železničarji začeli prati umazano perilo svojih sokolegov v nacijo-nalnem udruženju. Nočemo slediti metodam »Jug. žel.«, ki z naslado reproducira »Enotnost« in »Organizovani radnik« (dasi je sam dobro prepričan, da so dotični članki lažnjivi), ker, vemo, da je nacijonalnemu udruženju prirojen pogin in razcep iz »stanovske« v razne politične frakcije. Minister saobraćaja je zadal sedaj težak udarec zvezi v beograjski direkciji s tem, da je ukinil službeno odtegovanje članarine. Naši slovenski nacijonalci poskušajo na vse načine odvrniti pozornost svojih članov od teh pojavov ter sklicujejo protestne shode, kjer sprejemajo resolucije za svoj centralni odbor in ga pozivajo, da »sondira« teren v svrho rešitve nevzdržnega stanja.
Gospodje nacijonalci! Ne bodo Vas rešili javkajoči (protesti, na katerih se ne upate z odločno besedo na dan. Železničarjem ne bo pomagalo »sondiranje« vašega centralnega odbora, ne nezaupnica direkciji. Spreglejte raje! Stooite v bojevno fronto brez oklevanja, in redukcije bomo preprečili, naknadne kredite bomo dobili.
Odlikovanja.
Glasom časopisnih vesti so bili sledeči uslužbenci državnih železnic odlikovani za zasluge pri zedinjenju naše države: z redom Sv. Save V. razreda: Josip Mohorko in Ivan Kitak, Alojz Plantan, Jožef Princ, železniški uradniki v Mariboru, Franc Suhadolnik, Ernest Jeras, Franc Majcen, železniški uradniki v Ljubljani, Franc Škof iz Niša in Karol Regoršek iz Slovenske- Bistrice. — Z zlato kolajno za državljanske zasluge pa so odlikovani: Anton Rebolj, Ivan Skvarča, uradnika v Mariboru, ter strojevodje Viktor Konečnik, Jamnikar Jože 'in Karol Petejan. — Srebrno kolajno za državljanske zasluge pa sta dobila Franc Veronek in Franc Medvešček, železniška delavca iz delavnice Maribor.
Ta odlikovanja so bila zaslužnim železničarjem podeljena istočasno, ko so progovne sekcije Ljubljanske železniške direkcije izdale proglase, da se bo s 25. decembrom 1928 zopet uvedlo dva dni brezplačnega dopusta za progovne delavce, ker »nema kredita«.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru.
Železnič. pevsko društvo »Krilato kolo« v Mariboru.
Vabilo.
V soboto, dne 5. januarja 1929 se vrši v prostorih dvorane »Union« v Mariboru
veliki železničarski ples.
Svirala bo železničarska godba pod. vodstvom kapelnika gosp. Schönherr-ja. — Pevske točke bo izvajal pevski zbor pod vodstvom pevovodje gosp. German-a. — Spored:	Od 20. do 21. ure godba in
petje, po 21. uri do 4. ure zjutraj PLES. Cisti dobiček je namenjen za nabavo društvene obleke, godal itd.
Sodrugom in sodružlcam!
Vljudno naznanjam, da sem otvoril na
Turjaškem trgu štev. 2 svoj
brivski in česalni salon.
terega bom- vodil točno in solidno ter po
ižanih cenah.
Izvrševal bom vsa v mojo stroko spa-joča dela, striženje bubi-frizur, onduli-rju itd.
Se, nrinnrnnami
PRECIZNE URE
Schaffhausen, Omega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju
L. VILHAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 36.
Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. - Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru - Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Že ieznlčar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru