Političen list za slovenski narod.. !*• |>*M T«li»: 2» oeio leM vredpl&čan 16 fld., is pol leta 8 rld., sa oetn leu t fld., la en mesec 1 fld. 10 kr. T iMtMlBUtraeiJi prejeman velja: 2a celo leto fld., za pol leta 6 fld., la čem leta 4 u en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. več ua leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. UBieinln* prejem* »i^nviiiiitvo radmimitracija) in ektpedieija, Semeniške ulioe at. 2, II., 30. Kaznanila (imeniti) te iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta r 8 kr., če m tiska enkrat: 12 k? če ie tiika dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskaaji se sena primerno zmanjSa Sokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iiliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v četrtek 6. novembra 1890. Letiiilt Deželni zbor kranjski (Sedma seja, dne 4. novembra.) (Konec.) Interpelacija zastran Komljančeve odstave. Iz govora gosp. deželnega predsednika barona Winklerja nam je še dostaviti, da je v svojem odgovoru na trditve posameznih govornikov dr. Tavčarju nasproti omenjal, da nikakor niso opravičene besede, kakor da bi bili Slovenci vladi le nekaka neprijetna prtljaga; to pričajo dobrote, ki jih je vlada Slovencem skazala; želel bi le, da bi bila vsaka poznejša vlada proti njim enako dobrohotna, kakor sedanja. Glede šole v Zdihovem omenja, da je učni minister za tamošnjo šolo zaukazal nemški učni jezik vsled soglasne želje tamošnjih občin. Za njim dr. Schaffer odgovarja Svetcu, da bi rad videl, če bi se Hočevarji vtopili v slovanskem življi, da je pa to postalo nemogoče, odkar se je začel ta mali narod tako krepko potegovati za svoj obstanek. Dokazano je, da je bil Komljanec nepo-koren, zato je miuister prav imel, da ga je odstavil. Vlada naj pazi, predno kaj učini, da se ji tudi na Kočevskem ne godi tako, kakor nekje drugje, kjer je morala malo častno odjenjevati! Teh slednjih besed se je poprijel baron Švegelj in opominjal na dogodke v Poddragi, češ, da je bil tudi za cerkvene razmere v Dragi kot škofijski komisar izbran poslanec Klun, ki je imel kot tak lani preiskovati razmere v Poddragi. Ce bi bil on v spominu obdržal to, kar je skušal v Poddragi, bi bil morda v Dragi bolje opravil. Danes se vidi, da je vse to v zvezi z nedavnim glasovanjem pri normalno-šolskem zakladu, in da onega dogodka nista napravila samo gg. Hribar iu Tavčar, ampak da je bil kot tretji z njima v zvezi tudi poslanec kmečkih občin kranjsko-loško-tržiškega okraja, o katerem celo sodi, da je on sprožil in zložil obe interpelaciji. Odločno ugovarja dr. Tavčarju, da bi bil on poročal v Kočevje odstavo Komljančevo 14 dni prej, ko se je to zvedelo pri deželnem šolskem svetu, in se nadeja, da bo imel priliko o tej zadevi še ob- širneje govoriti takrat, ko bode vlada odgovorila na drugo veliko važiiejo interpelacijo, ker gr^ za čast in obrambo višiega uradnika, za katerega se mora vlada potegniti. Poslanec P a ki ž ob kratkem odgovarja poslancu Braunetu, da ste bili učiteljska okrajna knjižnica in okrajna šolska konferenca prenešeni v Ribnico, oziroma v Lašiče, po sklepu učiteljev samih, da torej nobena krivda ne zadeva okrajnega šolskega nadzornika Komljanca. Ravno tako je Braune kaj slabo poučen glede učitelja Šilca, kateremu očita pijančevanje. On (Pakiž) je sam ud okrajnega šolskega sveta, torej ve, kako je bilo z njegovim imenovanjem. Silc je bil edini prosilec in močno pohvaljen od svojih višjih; 14 dni po preteku postavnega natečaja se je oglasil neki Kočevar, ki službuje tam nekje pri Gradcu; okrajni šolski svet se torej na tega prosilca že zaradi zamujenega obroka, vzlasti pa še tudi zaradi tega ni mogel ozirati, ker je bil jako slabo pohvaljen glede svojega vedenja. Vsled tega je bil Silc po predlogu gosp. predsednika, okrajnega glavarja pl. Thomanna, soglasno predlagan za učiteljsko službo, torej nikakor ne gre zarad tega kako krivdo zvračati na Komljanca. Poslanec Kersnik predlaga konec razprave, ki obvelja. K besedi so prišli torej le še pred tem sklepom zglašeni govorniki. Prvi je bil poslanec Klun, ki je v obširnem govoru odgovarjal trditvam nasprotnih govornikov, v prvi vrsti baronu Švegelj nu. Odločno je oporekal sumničenju, kakor da bi bil on (Klun) sprožil interpelaciji, ali jih celo sestavil; to bi bilo sicer častuo, ali on si te časti ne more prlsvojevati, ter na pričo kliče vse svoje tovariše, ki mu bodo pritrdili, da interpelacij ni on sprožil in da je glede druge celo naravnost poudarjal, da je ne more podpisati, ker noče vzbujati suma, kakor da bi bil porabil reči, ki jih je izvedel kot škofijski komisar pri preiskavi v Dragi in ki jih mora obdržati z4-se. Kar se tiče njegovega poročanja pr< normalno-šolskem zakladu, katero nekatere tako hudo peče, da mu ga zopet in zopet očitajo, vnovič poudarja, da je poročal pravilno iu da ga zaradi tega nihče ne more na odgovor klicati, kakor le finančni odsek. Baron Švegelj je omenjal lanskih dogodkov v Poddragi, in trdil, da bi bil poslanec Klun, ki je bil letos v Drago poslan kot škofijski komisar, bolje opravil svoj letošnji posel, če bi bil v spominu obdržal sitnosti v Poddragi. K&ko je govornik v Dragi opravil, tega pač baron Švegelj ne ve, tudi nobedea njegovih tovarišev, to ve samo oni, kateremu je imel poročati o svojem potu. Obžaluje, da mu je pri njegovem odgovoru ravno vsled tega, ker je bil ou komisar v Dragi, zavezan jezik, iu da ne more iu ne sme rabiti uradnih preiskav in pisem. Ce baron Švegelj pravi, da je v nemških iu mešanih vaseh v Dragi le SS^/o Slovencev in 77°/o Kočevarjev, se temu ogromnemu številu ne čudi, pač pa se mora čuditi, da k Kočevarjem prišteva ljudi, ki so se rodili v Loškem Potoku, Starem iu Novem Kotu, v Osilnici, Bsbnem polju, ali pa ceI6 v hrvatskem Cabru in Prezidu, iu katerih imena pričajo, da so slovenske krvi. Ni torej čuda, da je tudi tamošnja nemščina po tem, kakor ste že shšali in kakor Vam tudi jaz še povem jeden vzgled. Jeden vpraša takega prisiljenega Kočevarja, kaj je danes delal, in odreže se mu: ,Ich boben krompr gevvuset — (sem krompir vozil)." (Velika veselost.) Kar je trdil Braune, je jako čudno; v nekaterih rečeh mu je odgovarjal že Pakiž, zlasti da ste knjižnica in učiteljske konference iz Kočevja premeščeni v Ribnico in Lašiče po sklepu učiteljev, ne pa po ukazu g. Komljanca. Ribnica je bolj v sredi okraja, kakor Kočevje, zato je umevno, da so učitelji laškega in ribniškega okraja tja prenesli knjižnico; glede učiteljskih konferenc pa učitelji pri vsakoletni konferenci sklepajo, kje se ima konferenca vršiti drugo leto; čisto naravno je pa, da se ne vrši zmerom na Kočevskem, ampak tudi v ribniškem in laškem okraji, kjer je več šol in več učiteljev, kakor v kočevskem okraji. Komljancu se torej v tem oziru ne more ničesar očitati. Tudi gled6 šole v Štancarjih ni on ničes&r zakrivil, marveč LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. (Dalje.) Obrnil se je od Bohuslava in poklical vse svoje podpoveljnike in se posvetoval o nečem ž njimi. Peter iz Svojšina se je vrnil čez nekaj časa od Žižke k Bohuslavu in mu rekel: ,BohusIav, ti si naš ujetnik, ali le tako dolgo, kolikor časa hočeš sam biti. Svoboda je v tvojih rokah. Sama be.seda, in prost si. Vendar te ne silim k ničemur, sam si premisli po zrelem preudarku, kaj je za te častneje in bolje." Bohuslava so odvedli na grad pribeniški, kjer je bil zaprt celo leto in še drugo. Ko je videl, da se kralj Sigmund ne briga za to, da bi ga osvobodil in videl, kako se vedejo taborci proti njemu s spoštovanjem, stopil je slednjič sam na taborsko stran in bil kmalu jeden uajglavnejših poveljnikov. Posadka grada Krasikova se je izročila večinoma vitezu in mu pomnožila njegovo vojsko. Le nekateri so prosili, da bi smeli zapustiti grad in oditi kamor koli. Žižka zelo vesel nad tem, ker je tako slavno premagal toli mogočnega nasprotnika, uslišal je rad njihove prošnje. Tudi Bofek z Ledkova je bil mej onimi, ki so prosili Žižko odpusta. Mladenič je jezdil iz gradu mej vrstami Žižkovih bojevnikov, ki so ga zasmehovali, kar mu je bilo huje, kakor bi padale strele nanj. Jezdil je tiho in se na videz ni zmenil za zasmehovanje. Le časih se je zasvetilo njegovo obličje, obrvi so mu stopile po konci in oči so se mu zabliskale. Najedenkrat je ustavil nekdo njegovega konja. Mladenič se je stresel močno. Njegov lastni oče je stal pri njem držeč konja za uzdo. „A slednjič sva se sešla, sin. Čudno to snidenje očeta 8 sinom, vsak v drugem taboru. Sin se bojuje proti očetovim prijateljem, proti očetu. Ali odpustim ti, če se pokoriš poslušno očetovi volji in se boš bojeval na njegovi strani. Ostani tu z nami, z menoj, Bofek!" rekel je konečno že z mehkim glasom Oldrik z Ledkova. ,Oče, oče!" zaupil je Bofek. „Oče, za-te planem v ogenj, vse vse storim, ako mi le s pogledom naznaniš svojo željo. Ali pod Žižkovim praporom se ne bodem bojeval, ne morem se, ne smem!" „Torej pojdi, če tudi v goreč pekel, neposlušni sin, ki si zapustil svojega očeta, ki si se prodal njim, ki merijo svoje loko v njegove prsi. Pojdi torej, pojdi ti čisti moj sin in privedi na svojega očeta mnogo sovražnikov!" Že se je oddaljeval Oldrik od sina v največjem srdu in izginjal v množici husitskih bojevnikov. „Oče, oče!" klical je za njim mladenič in spenjal svoje roke za njim. Ali njegov klic je odmeval gluho od zidu in izginjal v hrupu vojaškega tabora Žižkovega. Nato je obrnil Bofek svojega konja na cesto od Krasikova in odjezdil od tod s povešeno glavo in se ozrl večkrat proti taboru. Očeta ni videl več. Ta je sicer gledal nanj, da je prijezdil za holmec, nato se je udaril z roko ob čelo in zaklical: ,Lepo sem ga zredil! Mislil sem, da sem mu, Bog ve, kako trdo zasadil svoje nazore, a sinček meje poučil, da misli drugače, kakor jaz," „Ne obupaj nad sinom", rekel je Žižka Oldriku, „on je še mlad mož, nestalne narave in netrdnega prepričanja. Vedno imam nado, da ga zagledamo skoro kakor zvestega druga črnega prapora z rudečim kelihom. Sicer pa, kdo ve, ali ga ne vleče ravno ta šola priča, kako strogo se je držal postavnih določil. Pri nadzorovanji te šole je zapazil namreč kakih dvajset otrok, ki se niso nii zmenili za poduk. Vpraša torej učitelja, odkod to prihaja? Učitelj mu pov«, da so to slovenski otroci, ki nemškega poduka ne umejo. Nadzornik učitelju naroči, skrbeti tudi za poduk teh otrok, in mu veli napraviti tako rizredbo učnih ur, da bode ozir jemal na te slovenske otroke, ter to razredbo predložiti okrajnemu šolskemu svžtu v potrjenje. Dotlej pa, da bode potrjena nova razredba, naj podučaje> kakor doslej. Učitelj to stori; ali močno je naletel, in prišel bi bil skoro ob službo, ker se je hotel ozirati na slovenske otroke. Komljanec pa je bil zaradi tega odstavljen, kakor trdi Braune, češ, da je hotel posloveniti šolo v Štavcarjih, dasiravno se je strogo držal zgolj postavnih mej. Braune trdi, da je zatiral nemštvo na Kočevskem, ali pozabil je našteti posamezne slučaje, v katerih se je to godilo. Ce je branil učitelja Tomšiča, se mu to pač ne more šteti v greh; saj nadzornik ni za to postavljen, da bi učitelje spravljal na vislice, in v jed-nakem slučaji bi se bil gotovo potegnil tudi za kakega kočevskega učitelja, kar bi mu Braune gotovo ne bil oponašal. Če slovenščino slabo uči na kočevski gimnaziji, to z nadzorništvom nima nič opraviti, in bi mu ravno Braune in tovariši ne smeli šteti v greh, ker jim je prav, če se otroci malo uče slovenski, in bi najraje imeli, če bi se slovenščine prav nič ne učili. V obsodbo Komljanca omenjal je tudi učiteljev Čopa in Verbiča, župana Turka in župnika Kadunca. Čop in Verbič sta se strašno pregrešila, ker sta prepovedala otrokom v Dragi v šoli med seboj govoriti kočevski. Ce je to res, storila sta le svojo dolžnost, ker šolski zakon naravnost ukazuje, da otroci v šoli ne smejo govoriti narečja, ampak pismeni jezik. Kako bi se bil mogel torej Komljanec zaradi tega odstaviti, in kako se n?u moreta očitati Turk in Kadunc ? Braune napada prvega z očitanjem, da je bil že večkrat kaznovan, da mu je vzeta pošta itd.; lahko je napadati čast moža, težko pa je zavračati napade, če človek nima pisem pri rokah, da bi mogel odločno zavrniti take neosnovane napade. Kar zadeva pa župnika Kadunca, kateremu očita, da neče nemški spovedovati, da je Kočevarje imenoval puntarje itd., mu mora govornik povedati, da to ni res, da se v Dragi niti e n č 1 o v e k , t u d i najhujši nasprotnik D j eg o v , n i n a š e 1, ki bi bil mogel to dokazati. Gospodu deželnemu predsedniku govornik priznava, da ima minister oblast odstavljati nadzornike, ali on tega ne sme delati samovoljno, ampak se mora držati postavnih določil. Sicer pa opozarja, da ni bil Komljanec edini šolski nadzornik, ki ni izvršil ukaza deželnega šolskega sveta iz leta 1883. Pred njim sta bila dva druga nadzornika, eden celo nemški; zakaj se ta dva nista silila, da izvršita omenjeni ukaz? Takrat še ni bilo nemškega .šulferajna" v Kočevji, zato tudi ni bilo nobenega tožnika. Če je bila torej taka pregreha, da se omenjeni ukaz ni izvršil, prva krivda pač ne zadeva g. Komljanca, ampak deželni šolski svet, ki je toliko časa v nemar puščal svojo odredbo. Glede učuega kaka skrivna ljubezen iz glavnega tabora v tiho zavetje?" .Imaš prav, Jan Žižka. Dokler ni nosil v srcu ljubezni, bil je zdrav, delal mi veselje. Kakor hitro pa ga je presunil dekletov pogled, izpremenil se je ves. Iz srčnega, smelega, veselega mladeniča je postal tiho, bojazljivo, žalostno dete. Prej je bil vesel pri peneči se čaši, a od tedaj se ni dotaknil vina. Prej je nagajal vsakemu, a od tedaj služi vsakomu, kakor kak usmiljen brat." .Ali kdo je ta močna deva, katera je tako naglo spreobrnila tvojega sina?" .To je hči glavnega mojega sovražnika: hči sedanjega grajskega grofa na Radinjah. Ni davno, kar smo zažgali gnezdo, kjer je rastla ta deklica v golobnjaku, ki jemlje srca smelim mladeničem in napravlja iz njih pokorna, vzdihujoča jagnjeta. Ali kar je res, moram priznati, ta deklica, čeprav hči mojega sovražnika, je res nenavadno krasna, Eliški z Dubnjan je malokatera deklica ravna." .Tudi Eliška?" vzkliknil je Žižka in njegova rana v srcu, ki še sedaj ni bila zaceljena, začela je krvaveti z nova. Spomini na pol pozabljeni so se vzbudili zopet. Tožen je odšel v svoj šotor. (D»lje sledi) jezika v Dragi in Zdihovem poudarja, da ga deielni šolski svet in tudi minister ne more po svoji volji določevati, ampak po postavnih določbah in da se res na peticije ne mop dosti ozirati. Za Drago ua pr. vse take prošnjS^in protest« dela'načelnik nemškega .šulferajoa'',''ki ima m'enda neko splošnje pooblastilo za to; on spiše, kar hote, in dostikrat še prej, kakor ljudje kaj zvedo o tem. Da je bil deželni šolski nadzornik Smolej v Dra^i, je govorniku znano, ali menda je našel tam rav&o take razmere, kakor Komljanec. Pripovedovalo se mi je, da je gospod šolski nadzornik otrokom po šoli rekel: Zdaj mdlite! Otroci narede križ: V imenu Boga Očeta itd.; ne tako, pravi gospod nadzornik, ampak nemški m61ite. Ne znamo, pravijo otroci. Pa mSlite kočevski, veli gospod nadzornik. Na to se neki učenec zasmeja in odgovori: .Kočevskega Očenaša še ni!" Dr. Schaflferju odgovarja poslanec Klun, da pač ne gre govoriti o pogoltevanji Kočevarjev po Slovencih. V 14. stoletji prišlo je 200 kočevskih rodbin na Kranjsko, ki so se v teku 5 stoletij pomnožile kakor zajčki, tako, da je po zadnjem ljudskem številjenji samo v kočevskem okraji 14.674 kočevskih prebivalcev. Ce je dr. Schaflfer trdil, da koroški Slovenci glasen odgovor dajejo poslancem, ki se potegujejo za slovensko prebivalstvo na Koroškem, mu pritrjuje, da je ta odgovor res čedalje glasneji, da že marsikomu neljubo po ušesih doni, in da ne bo več potihnil, dokler koroški Slovenci ne dobe svojih pravic. In če je konečno govoril o vznemirjevanji na Kočevskem in kakor za njim baron Svegelj spominjal na dogodke v Poddragi in nekako napovedoval odpad Kočevarjev k starokatoličanstvu, mu mora vendar-le povedati, da med vernim kočevskim ljudstvom takega vznemirjevanja ni. Oni občujejo prijazno s Slovenci, govore ž njimi tudi slovenski in ne mislijo na odpad od katoliške cerkve. Tdko vznemirjevanje je le med oficijelnimi krogi v kočevskem mestu, kjer se kujejo spletke in kjer hočejo kočevsko prebivalstvo rabiti za svoje namene. Nekateri zaslepljeni ljudje jim slede, misleč, da jim dobro hočejo, pa bodo enkrat spoznali, da so bili od njih zapeljani! Za poslancem Klunom je imel besedo dr. Tavčar, ki se je pa ni poslužil, ker barona Šve-geljna ni bilo več v zbornici, ki ga je bil vzel na muho. Ravno tako se je poslanec Hribar odpovedal besedi, dr. Schaffer pa je skušal odgovarjati poslancu Klunu ter se je zlasti opravičeval zaradi pogoltovanja Kočevarjev po Slovencih, ali videl je, da se dejanjski dogodki ne morejo lahko tajiti, zato je kmalu obmolknil. Konečno je spregovoril še poslanec Svetec nekoliko bese"d in še enkrat poudarjal, da je nadzornik Komljanec dvakrat skušal izvršiti ukaz deželnega šolskega sveta, pa obakrat brezvspešno, ker se je ukazovalo nekaj nemogočega, da torej ni bil nepo-koren višji oblasti in da ni bilo vzroka ga odstavljati. Z drugim Svetčevim govorom je bila razprava o tej točki dovršena in deželni glavar ob uri popoldne sklene sejo, rekši, da se bodo ostale točke razpravljale v prihodji seji, ki bo v petek, 7. t. m. Mogoče pa, da napove sejo tudi še za soboto. Ker ima deželni zbor rešiti še mnogo jako važnih zadev, ni upanja, da bi pred 22. novembrom sklenil letošnje zborovanje. Okrožnica Leoiia \lll, italijanskim škofom, dnliovnikom in Ijndstvu. in. že iz preteklosti lahko sklepamo, kaj se bode zgodilo v prihodnosti. Iz okoliščin samih je razvidno bolj, kakor iz vseh besedij, koliko je v Italiji v tej prvi dobi tako imenovanega novega življenja napredovala nravnost, notranja varnost, red in mir, premoženje in narodno blagostanje. Celo oni, ki bi to najrajši prikrivali, morajo priznati, da Italija nazaduje v teh ozirih. In to tudi drugače ne more biti. Prostozidarstvo je za človeštvo le nesreča, četudi se dela, kakor da bi bilo Bog ve kako človekoljubno, posebno zato, ker zatira pravo dobrotnico človeškega rodu, vero Jezusa Kristusa. Kako dobro vpliva vera na človeško družbo, nam ni treba še-le dokazovati. Čast in moč držav obstoji le v nravnosti cele države in posameznikov. Istotako se ne da tajiti, da brez vere ni prave nravnosti držav io posimeznikov. Društvo dobiva svoje življenje, rast in moč iz solidnega, na nravnem temelji postavljenega družinskega življenja. Toda brez vere in nravnosti 'ne mori vztrajati domače aružinsko življenje, njegove vezf oslabi iu se razvežejo. Vera je, katera prodira v posameznika, mo kaže dolžnosti, ter ga priganja, da "'jih'^ izpolnuje. Le vera vliva vladarjem pravično mišljenje in Ija-bezojivo skrb za podložnike, zaradi katere so potem podložniki zvesto udani vladarjem; vera Vapeljuje postavodajalce k pravici, nižja oblastva k zvestemu izpolnjevanju dolžnostij, vojake k srčnosti in junaštvu, uradnike k vestnosti in pridnosti. Le vera spaja vkupnost in ljubezen med zakonskimi, med otroci iu stariši; vera kaže siromaku, da mora spoštovati premoženje bližnjega, in bogatina poučuje, kako je prav uporabljati zemsko imetje. Iz zvestobe do lastnih dolžnostij in iz spoštovanja do pravice druzih izvirata red in mir, katera sta potrebna za blagostanje narodov. Ko bi izginila vera, izginile bi ž njo vred vse prednosti človeštva. Za Italijo pa bode ta izguba še jedenkrat hujša. Njene prve prednosti, katere so jej podelile prvo mesto med olikanimi narodi, ne dajo se ločiti od vere; zakaj vera jih je ustvarila, ali pokazala jim njihove vzorne namene, jih je podpirala, pospeševala in množila. Jovna prostost je bila izražena v mestih, duh vojaške srčnosti v premnogih podjetjih za vero in proti sovražnikom krščanstva, veda na vseučiliščih, katero je osnovala in pospeševala cerkev, umeteljnosti v brezštevilnih spomenikih vsake vrste, ustanove za reveže ali delavce v premnogih ustanovitvah krščanske ljubezni, v premnogih zavetiščih, katera so bila odprta vsakovrstni nesreči in bedi, naposled v društvih in bratovščinah, katera so se dvignila pod zastavo katoliške cerkve. Vera ima večno oživljajočo moč v sebi, ker ima svoj izvor v nebesih samih; ona ima sredstva in zaklade za potrebe vseh časov, in predobro umeje, kako je rabiti ta sredstva. Kar je nekdaj storila, stori lahko tudi dandanes z vedno novo in mladostno močjo. Italijo oropati vere, se pravi, zatreti z jednim udarcem najplodnejši in najvažnejši vir življenja. Politični preg-led. v Ljubljani, 6. novembra. Motranje deiel«. Dunaj pozdravlja danes imenitnega gosta. Ruski carjevič se je ustavil na svojem potu tndi na Dunaji in naš cesar ga je slovesno sprejel. Ta pohod pač ni brez političnega pomena, kajti do zadnjega časa se je govorilo, da se carjevič ne bo nič mudil na Dunaji, kar bi bilo pač znamenje neprijaznih razmer med Rusijo in Avstrijo. To bi bili neki želeli zlasti v Berolinu. Sicer danes na dvoru ne bo govora o političnih vprašanjih, vendar osebne prijazne razmere, ki se vtrde ob takih prilikah, mnogokrat odločno vplivajo ua politični razvoj. Tega iskreno želimo, zakaj naše prijateljstvo z Rusijo je bilo še vsikdar Avstriji na korist. Ministerski svet pod predsedništvom cesarjevim se je dne 4. novembra razgovarjal o političnem položaji na Češkem. Kakor ."VViener Allg. Zeitung" poroča, izrekli so se ministri, da so razmere sicer še vedno napete, vendar da se kažejo vedno jasnejše v političnem oziru. Shod avstrijstcih delavcev-tkalcev se je vršil 1. in 2. novembra v Brnu. Došlo je nad sto vdeležnikov iz Moravske, Šlezije, Češkega in Do-lenje-avstrijskega. Dvorana je bila okrašena s podobami Marsa in Lasalla. Na dnevnem redu so bili razgovori o splošnem položaji avstrijskih delavcev-tkalcev, o sredstvih, kako organizovati delavstvo in o delavskem tisku. Tnanje države. Rim. Kako močno se zanima sv. Stol za cerkvene razmere v Braziliji, kaže najnovejši sklep sv. očeta. V imenovani državi namerava cerkveni poglavar Leon XIII. osnovati sedem novih Jškofij. Vsled te naredbe bode v Braziliji vseh škofovskih sedežev vkupe triindvajset. To je pač lep napredek katoliške cerkve. — V teku te zime se bode vršil v Bahiji (Brazilija) narodni cerkveni shod, kateremu bode predsedoval nadškof bahijski msgr. Macedo de Costa, mož, ki je vže mnogo storil v prospeh katoliške vere v Braziliji. Rusija. Poročali smo vže na tem me-stu o kmetskih nemirih v harkovski in jekaterinoslavski I pokrajini, toda, kakor zagotavlja .Przeglad", bilo je to poročilo angleških listov jako pretirano in 'deloma neosnovano.— .Nov. Vr." poudarja v jednem najnovejših člankov, da vse tako kaže, da bode letošnja zima minila brez vsacega bojnega viharja. Vsi sb j strinjajo v tem, piše nadalje ta list, da je pred ■ v.'iinafHkH borza. (Teleerurtono poročilo.) 6 novembra. Papirna renta .5% po 100 jtl. (8 16* davka) 88 gld. 90 kr. Srebrna » „ 100 „ ,, 16* „89 5% »vstr. zlaia renta, davka prosta . . . 107 : Papirna renta, davka prosta......101 I Akcije avstr.-ogerske banke......980 j Kreditne akcije ..........305 ! London.............115 j Srebro ........................— Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini ......................5 Nemške markf ... . 56 05 15 05 12'/.. 47 „ 55 » Št. 8951. (3-1) Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo v kamniškem cestnem okraji, in sicer: 1. k železniiki postaji v Terzinu v dolgosti 122 m in v širokosti 5 m za proračunjeni znesek .................. 700 gld. 2. k železniiki postaji v Domžalah v dolgosti 142-5 m in v širokosti 8 m za proračunjeni znesek............. 1050 gld. Dotični stavbinski podatki, namreč načrti, proračuni in pogoji so v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v Ljubljani in pri načelniku okrajno-cestnega odbora kamniškega, gospodu Ivanu Levcu v Mengšu. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoldne