V r^A/^SULAMA Spcdtdone ta abbonsmento postala — Poibdn Leto XXII., št. ž74 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 Inscraini oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica S — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase il Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Ljubljana, sobota 28. novembra !94frXXI Cena cent. 80 izen p < Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, B inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljsbljut, Puccinijeva ulica štev. 9, telefoa štev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenieoza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO agovlt spopad vozil v Tunisu V Cirenaiki zavrnjeni sunki močnik sovražnih izvidnic Bscssbardtranfe sovražnih čet v zaledju Glavni :tan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 27. novembra naslednje 918. vojno poročilo: Na fronti v Cirenajki so bil sunki močnih sovražnih izvidnic zavrnjeni. V Tunisu se je spopad oklopnih voz zaključil v korist sil Osi, ki so pokončale mnogo sovražnih oklopnih voz. Letalski oddelki so z vidnim uspehom obnovili na dveh ;>dsekih akcije z obstreljevanjem in bombardiranjem ' t o ječi h in premikajočih se sovražnih čet. Britansko letaistv.? je izgubilo pet letai, ki so jih v boju zbili nemški lovci. Poiet, ki je bil vč. raj zvečer izvršen nad okolico Catanie, je povzročil omejeno škodo. Med civilnim prebivalstvom niso bilo javijene nikuke žrtve. Trije letalski generali vitezi Savopkega reda Rim. 26 nov. s. Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar je na pretilo; L-iuctjev bla 2o»vo4il imenovati za viteze ,sa vojsk eca vojaškega reda letalske div zuske generale Srivia Scaroni.ia A i da Urbsnija in Gmsep-pa Biffija zaradi izrednih zasiug. prdobije-nih v sedanji vojni. Letalski divizijski general Silvio Sca r o n i, pionir italijanskega letalstva m as h prve svetovne vojne, st je rodiil v brescii 12. maja 1893 Posta' je pi'ot iHa 1915. in bil dodeljen lovskim oddelkom V prvi svetovni vojni je dosegel 30 uradno priznanih letalskih zmag. Bil ie hudo ranjen v letalskih borbah leta 1918 Odlikovan 'e bil z zlato kolajno, z dvema srebrnima kolajna ma in z bronasto kolajno za vojaško hrabrost Po vojni ie opravlja! važnp posle v tujim Bil |e v letalski misiji v Argentini leta 1919.. kot 'etalski ataše pri kraljevem veleposlaništvu v Londonu 'eta 1923.. od leta 1925 do 1930 kot letalski ataše v Wa-shingtonu in od leta 1935. do 1937. na Kita isKem kot šef italijanske misije Polkovnik ie posta! leta 1935 . letalski brigadni general zaradi izrednih zaslug leta 1937 m letalski d;w iski oeneral leta 1940 V sedanji vo-im ie na.iprvo poveljeval letalsk; diviziji »Bo- rea« in je nato v decembru 1941. prevzel poveljništvo letalstva na Sicilhji. Je poboč-nik Nj. Vel. Kralja in Cesarja Generali Aldo Urbani se e rodil v Vitermu leta 1896. Kot podporočnik pri planincih je odšel leta 1916. na fronto .n se je udeležil važnih vojnih operacij ter si pridobi! zlato kolajno za vojaško hrabrost zaradi smelosti v neki vojni akciji. Kasneje je postal pilot in je nato prešel k letalstvu. Kot izredno spreten pilot je dolgo služil v raznih oddelkih Leta 1931. je biil dodeljen v činu podpolkovnik;! Kr letalski akademiji v svojstvu podpovc.,unka. Kot polkovnik je opravljal v letu 1936. posle šefa glavnega stana letalstva v Libiji, nato šefa glavnega stana Oboroženih siil v Severni Afriki in poveljnika v zapadnem odseku. L 1938. je postal letalski brigad ni generali in šef kabineta letalskega ministrstva, katero funkcijo e opravljal nad dve leti. V. oktobru leta 1940. je napredoval v letalskega d i vizij site ga generala. Aldo Urbani 'e Sitar skvari ris t in ie bil odlikovan z visokimi italijanskimi in ino-zemskimi odlikovanji. Po pri-ietku tega leta je bil imenovan za poveljnika italijanskih letalskih sil na Sardiniji. Letalski divizijski general Giuseppe B i f f i se je rodil v Cornatu (Milano) 6. novembra 1885. Udeležil se je vojne 1915—18 kot topniški podpoTCČnik in si pridobili odlikovanje za vojaško hrabrost. Leta 1926. je postal vojaški pilot in je biil uvrščen v Kr. letalstvo. Bili je podšef glavnega stana pri poveljništvu druge in prve letalske teritorialne coine. Kot polkovnik je biil 1. 1935 imenovan za drugega poveljnika letalske vojne šole. Leta 1937 je poveljeval odredu bombnikov, leta 1939. pa je napredoval v letalskega brigadnega generala ter bili dodeljen poveljništvu druge eskadre in potem poveljništvu prve letalske eskadTe. Kot šef glavnega stana se je zlasti izkazali v organizaciji vojaških priprav v Albaniji. V juniju leta 1940. je odšel na operacijsko področje in v juniju leta 1941. je biti poveljnik odreda bombnikov letalstva na Siciliji. V februarju letos je napredoval zaradi hrabrosti, ki jo je pokazali kot poveljnik v letalskega divizijskega generala. Bsport tajnika Stranke sindikalnih &dalavcev in podjetnikov Rim, 2S nov. s. Tajnik Stranke je imel včeraj na sedežu Littoria raport s predsedniki sindikalnih konfederacij delodajalcev in delavcev. Po pozdravu Duceju je Eksc. Vidussoni dal besedo predednikom sindikalnih zvez, ki so obširno poročali o organizacijskem položaju v raznih odsekih. Tajnik PN je nato da) navodila za akcijo, ki naj se opravi v sedanjem trenutku, ko morajo biti vse energije mobilizirane in naperjene na dosego zmage ter je podčrtal potrebo, da posamezne kategorije pokažejo zrelost in zavednost, sodelujoč med seboj v polni harmoniji in v duhu medsebojnega razumevanja. Nujno potrebno je, je rekel med drugim Eksc. Vidussoni, da profesionalne družbe opravljajo aktivno in stalno delo propagande med svojimi pripadniki ob tesnem sodelovanju s političnimi oblastmi, da prodrejo globoko v zavest in pripomorejo k jasnemu razumevanju dolžnosti, ki se nalagajo vsakemu državljanu in zlasti tistim, ki delajo v krogu gospodarstva države v vojni, katere interesi morajo biti postavljeni nad interesi kategorije. Režim pozorno zasleduje probleme, ki zanimajo vse kategorije, da bi bili rešeni v mejah sedanjih možnosti. To so problemi kakor n. pr. družinske doklade, podpora in skrbstvo v bolezni, nagrade ob 20-letnici, šolske obed-nice itd. Vse to so otipljivi znaki vnete pozornosti in naporov, s katerimi Režim po Ducejevih navodilih pomaga delovnemu ljudstvu. Sindikalne organizacije morajo tudi mobilizirati vse svoje energije, da so delavci lahko deležni takoj vseh ukrepov socialnega značaja, ki jih režim določa v njih prid. Potrebna je torei zdrava propaganda in pospeševanje vseh pobud, ki lahko koristijo zboljšanju delovnih pogojev. Esc. Vidussonija s predsedniki delodajalcev in delavcev Stranka se zanima v tej dobi na primer s posebno skrbjo za pobudo podjetniških menz, katerih število stalno narašča ob popolnem zadovoljstvu delovnih množic. Tajnik Stranke popolnoma zaupa v osebno delo zveznih predsednikov, da bodo podjetniške menze vedno bolj ustrezale političnim, podpornim in socialnim ciljem, zaradi katerih so bile ustanovljene. Eksc. Vidussoni je nato obrazložil načela politike, ki naj zajamči trdnost italijanskega gospodarstva v samem interesu vseh socialnih kategorij. V tem pogledu Je nujno potrebno izpolnjevanje delovnih pogodb in tarif, da se prepreči nevarno stremljenje kupičenja delovne sile s pomočjo Črne borze, kar lahko povzroči znatne motnje na področju dela in proizvodnje. Tajnik Stranke je nato omenil vprašanje porazdelitve delovne sile, poudarjajoč pomen namestitvenih uradov in opozarjajoč na potrebo zaposlevanja povratnikov, do katerih morajo sindikalni voditelji pokazati vso politično občutljivost. Zvezni predsedniki so lznesli Se razna vprašanja organizacijskega značaja; na vsa je odgovoril tajnik Stranke in povzel potek debate omenjajoč akcijo, ki jo je treba opraviti, da bo v vsakem odseku dosežen > i večji in najhitrejši uspeh. Eksc. Vidussoni je ob zaključku pohvalil marljivost in vero delavcev in delodajalcev, ki so mo-bilzirani na notranji fronti fašistične Domovine v vojni. Nad junaštvom in težkoča-mi s prevzemom odrekanja in žrtev, z vero, ki premaguje slehrno omahovanje, ima narod, ki ga predstavljajo delovni razredi, samo eno navdahnjenje in en cilj: biti vreden zgodovinske ure in si zaslužiti srečno bodočnost fašistične Domo\ine v zaupanju v šefa, ki ga vodi. Dva odlična pilota padla na polju slave ke akcije, s katerimi si je pridobil nadalj- Rim, 27. nov. s. Med prelskušanjem bojnih letal sta našla slavno smrt podpolkovnik pilot Gvido Masiero in kapitan pilot Francesko Agello. Podpolkovnik pilot Gvido Masiero je bil rojen v Padovi 24. avgusta 1895. V februarju 1915. je prostovoljno prešel od polka novarskih suličarjev v letalskem bataljonu ter je postal vojaški pilot. 2e v decembru je odšel v operacijsko področje. Kot pilot izredne hrabrosti in posebnih sposobnosti se je odlično uveljavil med lovskimi asi. Uspelo mu je v petih mesecih vojne zrušiti sedem sovražnih letal. Zaradi udejstvova-nja v vojni 1915—1918. je bil odlikovan 9 tremi srebrnimi kolajnami in z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, katere si je pridobil vse z odličnimi motivacijami. Leta 1921. se je njegovo letalo »S. V. A.« udeležilo poleta Rim— Tokio. Obenem z Artu-rom Fcrranncm jp izvedel čudovito pod-vzetje. Na dopustu je bil do leta 1935., nakar je bil sret poklican v službo tn se je prostovoljno udeležil vojne za osvojitev Imperija. kjer se je uveljavil zopet s svojo hrabrostjo in borbenim duhom ter je napredoval v majorja zaradi vojnih zaslug. Nato se je z napadalnimi oddelki prostovoljno udeležil španske vojne in izvršil tež- njo srebrno kolajno za vojaško hrabrost. V marcu leta 1941. je postal podpolkovnik. Kljub svojim letom je še naprej služil do- movini kot kolavdator bojnih letal. Pri opravljanju te službe je nesreča zaključila v 47. letu njegovo čudovito letalsko življenje. Kapitan pilot Francesco Agello je bil rojen v Castel Pusterlengu v pokrajini Milano 27. decembra 1902. Pilot je postal v oktobru leta 1924. Leta 1928. je bil dodeljen v činu višjega narednika brzemu oddelku v Desenzanu ob Gardiji. kjer se je popolnoma uveljavil. Leta 1929. se je udeležil z italijansko eskadro tekme za Schnei-derjev pokal v Angliji ter pri tem potrdil svoje izredne strokovne sposobnosti in svojo drznost. V aprilu 1933 je pridobil Italiji svetovni rekord v brzini na Gardskem jezeru s 682 kilometri na uro v letalu »Ca-stoldi 72«. Ta rekord je v oktobru istega leta sam premagal, ko je dosegel 709.2 km brzine na uro. Za to podvzetje mu je bila podeljena zlata kolajna za letalsko hrabrost. Zaradi izrednih zalug je postal tudi podporočnik, še prej si je pridobil bronasto kolajno za letalsko hrabrost ter leta 1932. nagrado »Baracca«. Leta 1935. je H9!di udarci sovražnemu laditin« Spet 19 ladij s l23»ooo tonami potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. nov. Nemško vrhovno poveljništvo je izdalo danes naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so potopile na operacijskih področjih od Ledenega morja do vhoda v Indijski ocean v žilavih borbah iz konvojev in na posameznih vožnjah 19 ladij s skupno 123.000 br. reg. tonami. S temi uspehi je bil posebno občutno zadet sovražnikov dovozni promet v severna sovjetska pristanišča in proti Srednjemu vzhodu. Vsi sovjetski napadi ; i a vseli odsekih odbiti Uničena ssvražna konjeniška divizija v katoliškem ozemlju — Sovjeti so izgubili 247 tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. nov. Vrhovno poveljništve nemške vojske je izdalo danes naslednje poročilo: V kalmiškem oz. ml ju je bila masa neke sovjetske konjeniške divizije od nemških in rumunskih čet uničena oziroma razpršena. Več baterij je bilo pri temi razdejanih, zajetih pa več sto ujetnikov in mnogo plena. Vsi oklopni in pehotni napadi sovražnika na ozemlju med Volgo in Donom so se tudi včeraj izjalovili ob odličnem borbenem duhu naše vojske. 55 sovražnih oklopnih vozil je bilo uničenih, od tega 34 strmoglavcev so zadeli sovražnika z uničujočim učinkom. Oddelki vojske so na Volgi pred Stalingradom potopili dve sovražni motorni ladji. Tudi na srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik z močnimi silami nadaljeval napade. Po ostrih borbah so se ti z velikimi izgubami ponesrečili. 192 sovražnih oklopnih vozil je bilo unčenih, od tega 31 s strani ene same nemške oklopne divizije. Bojna in strmoglavna letala so z dobrim učinkom nastopila proti zbirališčem oklopnih sil, kolonam na pohodu in koncentracijam čet. Na Nevi so nemške čete pri obrambi sovražnega napada uničile 22 sovražnih čolnov. V Cirenaiki so bili močni sovražni izvid-niški oddelki odbiti. Tudi v Tunisu potekajo boji uspešno, pri tem je bilo večje število oklopnih vozil uničenih. Nemška in italijanska letala so nastopila proti sovražnim oklopnim oddelkom, kolonam na pohodu in zvezani z zaledjem. Nemški lovci so nad Sredozemljem ob dveh lastnih izgubah sestrelili 5 angleških lovskih letal. Razen tega je britansko letalstvo ob obalah Anglije in nad francoskim obalnim ozemljem izgubilo 6 letal. Fiihrer je poveljniku 6. rumunske pehotne divizije generalu Lascu podelil v priznanje za odlično vodstvo in zadržanje v boju hrastov list k viteškemu redu železnega križa. Zasedba Toulona Berlin, 27. nov. s. DNB poroča, da je bilo to noč na Hitlerjevo povelje zasedeno vojno pristanišče Toulon. Ta ukrep je bil storjen zato, da bi se preprečila izdajstva degolističnih elementov. Hitler je ta ukrep sporočil s posebnim pismom poglavarju francoske države maršalu Petainu. Moskva ne objavlja več izrednih poročil Ponesrečila se je tudi sovjetska ofenziva na srednjem odseku — Napadalne akcije na južnem odseku so ustavljene Berlin, 26. nov. Velika defenzivna bitka, ki jo bijejo zavezniki v področju med Donom in Volgo, dvema največjima ruskima rekama, stolno menjava svojo sliko. Sovjetsko poveljstvo je podvzelo novo ofenzivno akejdo v srednjem odseku fronte in sicer v področju na jugu od Kalinina in na jugozapadu od Toropca. Tudu ta drugi napad, ki se je začel po dolgj in s.Jovitj topniški pripravi, so izvršile velike kopne sile ob podpori znatnih letalskih množic. Nem-škj glavni stan ni bil presenečen, ker je že pred časom bil obveščen o zbiranju močnih čet in vojnih sredstev na izvestnih točkah sovražnih položajev na severozapadu Moskve. Nemško letalstvo je, samo po sebi umevno, neprestano bombardiralo ta zbirališča. Nemška vojna poročila prošlega tedna vsebujejo skoraj vedno vestj o bombardiranju sovjetskega zaledja na srednjem odseku. To dokazuje, da je nemško poveljstvo dobro spoznalo namen boljševi-kov ter o pravem času ukrenilo vse potrebno za obrambo pripravljaj očega se sunka. Tudi ta ofenziva je po mnenju vojaških strokovnjakov strateško v zvezi z napadom Timošenkove vojske, kj je bila takisto v zvezj z angloameriškim sunkom v francoski Severni Ar Sti. Vendar se mora smatrati, da so se sovjetski nameni popolnoma izjalovili. V prvih bojih na odseku pri Ka-lininu in Toropcu so nemške čete dosegle naravnost odličen uspeh. Vsak poskus za prebiitje zavezniške fronte je bil brezuspešen in le na nekaterih točkah podrejenega pomena se je sovražniku posrečilo prodreti, toda ti prodor; so bili samo začasni. Ob uri, ko pišemo to poročilo, je položaj skoraj povsod popolnoma vzpostavljen in sovjetski klini, ki so se bili vtisnili v naše položaje, so vsi odstranjeni.. Uspehj prvega dne bitke na osrednjem odseku so v Berlinu izzvali zadoščenje ter mnogo optimizma glede nadaljnjega razvoja borbe. Kar se tiče dogodkov na južnem odseku, se vidi, da je sovjetska ofenziva že izgubila na svoji udam,- sdlj. Po začetnih uspehih sovražnik ni dosegel nadaljnjih, kar je zasluga silovitega odpora naših čet in točne protiakcije nemškega vrhovnega poveljstva. Novo fazo borb lahko označimo z naslednjimi štirim' glavnimi točkami: 1. Sovjetske divizije, ki so šle v napad iz Kalmiške stepe na juzapadu Stalingrada niso mogle prodreti zavezniškega obrambnega položaja. Njihov napad se je zlomil in sovražnikove izgube na ljudeh in materialu so vedno hujše. 2. Središče ruske ofenzive je v področju "severozapadno od Stalingrada Sovražno vrhovno poveljstvo zopet meri na veliko Donovo koleno. V tem področju je bilo svojčas nekoliko prodorov večjega obse- ga. Niz protinapadov nemških čet je zopet osvojil začasno izgubljeno ozemlje in sedaj se že beleži pojemanje sovražnih napadov, dočim branilci z izredno naglico dobivajo novih pomočL 3. Proti nemšk; zaporni črt med Donom in Volgo pritisiqa sovražnik z vso silo. Sovjetska pehota napada brez prestanka te strateško važne točke. Na končne rezultate' sovražne ofenzive na tej najobčutljivejši točki južne fronte bo treba počakati še kak dan. Danes borba še traja z nezmanjšano srditostjo. 4. Branile,- zadnjih sovjetsk'h pozicij v Stalingradu so izvršil; poskus, da bi vzpostavili zvezo z rdečimi četami, ki operirajo na severu in na jugu imenovanega mesta. Kakor v prejšnj'h dnevih, tako je bjl tudi sedaj vsak poskus v tem pravcu obrezuspešen in je zavezniška vojska prt tem celo osvojila nekoliko nadaljnjih skupin poslopij v mestu. Iz tega sledi, da mir in trdno zaupanje, ki ga je pokazala Nemčija od prvega trenutka ofenzive, n'sta bila neosnovana. S tem v zvezi je treba tudi zabeležiti, da sicer Moskva in ostale plutokratske prestolnice še govore o velikih ruskih uspehih. kažejo pa že daleko manj navdušenja nego včeraj ali predvčerajšnjim. Tako je tudi sovjetsko vrhovno poveljstvo nenadoma ustavilo objavo izrednih poroč'L Iz Kavkaza poročajo o stalnem poslabšanju vremenskih prilik. V odseku Tuap-seja fn Alagira je preskrba nemških čet silno otežkočena. Gorske steze so sedaj poledenele to niso več uporabljive za tovorno živino. Tako morajo ž'vež in milnici j o nosit; kolone nosačev. Kdor ima le količkaj pojma, kaj to pomeni v gorah, bo lahko razumel položaj. Vendar pa se nemškj ofenzivni sunki njejer ne ustavijo in se ne bodo ustavili (II Picco o.) Vedno večje izgube sovjetskih čet v Berlin. 27. nov. s. Vesti, ki so prišle z vzhodne fronte zadnjih 24 ur, potrjujejo, da se nemške in zavezniške čete z žiilavoet-jo in z uspehom upirajo poaiornim napadom sovjetskih sil, ki jih je rusko vrhovno poveljništvo pognalo v napad na jugozapadu Stalingrada. Tudi med Volgo in Donom so hudi defenzivni boji še v teku. Nemško letalstvo je tudi tu zelo delavno, zlasti proti oskrbovalnim kolonam, ki jih skusa sovražnik poslati v prve črte. Zarad-i velikih kotanj na cestah tega odseka, zaradi slabega vremena in zmešnjave imajo nem-Ski bombniki kaj lepo priliko razbijati sovjetski tren. Tako je bilo na eni sami točki uničenih več ko 100 avtomobili ov, naloženih z raznimi potrebščinami. Računajo, da je bilo včeraj med letalskimi akcijami uničenih nič manj kakor 450 sovjetskih avtomobilov. V teku ponovnih napadov", ki so jih boljševiki izvršili s pomočjo tanko-v "n bojnih letal, se sovražnikove izgube vsako uro znatno povečavajo. Učinkovit je biil nemški sunek proti sovjetskemu krilu, ki operira v Donovcm kolenu, ter je izzval popoln polom neke boljševiške skup:ne, ki je doživela zlasti hude izgube ljudi m vojnega materiala. Med Volgo in Donom se bcijševikom včeraj ni posrečilo doseči nikakega uspeha, diasi so vrgli v borbo velike množine sil ob mogočni podpori oklopnih odredov. Mnogoštevilni tanki so bili uničeni, ali pa so dobili nepopravljive poškodbe. G'avnina sovražnih oklopnih sil je uvidela nemožnost prodora na tem odseku fronte in se je umaknila, pustivši na licu mesta kakih 20 napadalnih voz. Neka četa nemških grenadiirjev. delujoča na fronti ob Volhovu, je izvnšilla pooreceni ofenzivni sunek ter je obkoBa in vnč^a močno sovjetsko udarno skupino. V obilnem plenu orožja in mtmicije so grenadirjj naMi propagand i stičen 'letak, predstavljajoč bataljon sovjetskih žensk na pohodu proti fronti. Pod sliko je bil napis: »Nove sine rezerve na pohodu«. Bolgarska mladina v borbi prsti boljševizmu gofija> 27. nov. s. Zastopnik bolgarske narodne' mladinske organizacije »Branik« Zahar Stoilkov je pred mnogobrojniimi poslušalci imel govor o predmetu »Mladina v borbi proti boljševizmu«. Sofija, 27. nov. V vojaškem klubu v Plovdivu je imel predsednik bolgarskega društva >Sila potom radosti« dr. Kirhov predavanje o predmetu »Boljševizem, komunizem in Bolgarija«. Govornik je o tro napadel bolj§3vizem ter oriaal nevarnost komunizma. Žrtve boljševizma na Estonskem Talin, 27. nov. V zvezi z obletnico osvobojen ja Estonije izpod boljševiškega jarma je objavila organizacija za preskrbo izgnancev točno število onih oseb, ki so jih boljševiki ubili, pregnali ali kako drugače poškodovali. Glasom tega spiska znaša število žrtev 60.597. Od teh je bilo vrženih v ječe 7145, postreljenih 9847, mobiliziranih, t. j. odvlečenih iz domovine pod pretvezo mobilizacije 35.155, pregnano iz njihovega delovnega kraja 1571, brez sledu pa jih je izginilo 1379. Obletnica usodne ameriške note Japonski postal poročnik in leta 1936. kapitan. Naj-prvo je bil v preizkuševalnem središču v Guidoniji, nato pa je bil dodeljen uradu za tehnično nadzorstvo v svojstvu glavnega kolavdatorja. Leta 1940. se mu Je pripetila pri enem izmed tveganih preskuševalnih poletov nesreča, katero pa je premagal kljub rani, samo s svojo neprimerljivo izkušenostjo in prisebnostjo, ko mu je uspelo v dramatičnih okoliščinah rešiti letalo. Tedaj je bil odlikovan z drugo bronasto kolajno za letalsko hrabrost. Francesco Agello je končal svoje letalsko življenje, ko Je preizkušal eno izmed letal, ki so namenjena za vojno uporabo. Tokio, 27. nov. a Ves japonski tisk je proslavil obletnico, ko je bila japonski vladi izročena ameriška nota, s katero je bila Japonska prisiljena braniti se z orožjem List »Asahi« izjavlja, da pomenii 26. november 1941 za Japonsko in za svet novo dobo in da so Američani z izročitvijo te note, ki je zrcalila vso njih prevzetnost m vero-lomnost vzbudili neporušen sklep Japonske po osvoiboditvi Azije izpod škodljivega in izkcriščevalnega anglosaškega vpliva za vedno. List »Tokio Sinbun« zatrjuje, da je 26. november 1942 prva obletnica največje zunanjepolitične zmote, ka jo je storila Amerika. List omenja, da je Amerika skušala zavlačevati pogajanja, da bi varala japonsko vlado, ter zaitrjuje, da so bile uničene najboiljše tradicije ameriške zunanje politike. ko se je Amerika uklonila volji Čung-kinga. Tokio, 27. nov. s. Na sprejemu, k; ga je priredilo Društvo za zaščito prestola, 'je bivš' japonski poslanik v Washingtonu Kurusu imel daljši govor, v katerem je poudaril zgodovinsko neizogibnost, po kateri mora vzhodna Azija razbiti anglosaški obroč Poslan'k je omenil, da sta Italija in Nemčija pravočasno spoznali isto potrebo v Evropi in priznali nov; red tudi za vzhodno Azijo. Govornik je na kratko podan razvoj japonsko-ameriških odnoša- jev v preteklem stoletju. omen'l prodor Američanov v Azijo, zasedbo Filipinov in pritisk na Japonsko po vojni z Rusijo. Podčrtal je ponovne akc'je Zedinjenh držav, ki so se začele z washingtonskim dogovorom, navajal oboroženi poseg v kitajske zmešnjave leta 1927, mandžurski incident ter tesno s-odelovanje Amerike s Kitajsko, z namenom, da se kolikor mogoče gospodarsko oškoduje Japonska. Zaradi vsega tega se je Japonska odločila skleniti trojni sporazum, na kar so Zedinjene države odgovor ile s tem, da so še pomnožile svoj port'čni in gospodarski pritisk. Ne glede na to, da je tokijska vlada vedno poskušala najti -sredstev in načinov, da bi se izognila katastrofi, so se Zadinj. države pripravljale napast,- Japonsko že od julija meseca 1941 dalje ter je predsednik Roosevelt gojil slavohlepne nade. da podredi Japonsko in ves svet ameriškemu gospod-stvu. Zato je sedanja vojna, je dejal Kurusu, vojna na življenje in smrt. Zaključil je svoj govor z naglašanjem vedno tesnejšega sodelovanja med Japonsko jn osnima silama. Pohvala japonskega vojaka Iz ust sovražnika Curih, 27. nov. s. Največja pohvala, ki jo je kdaj doživel japonski voiak, je bila izjava nekega ameriškega momaftišikega oficirja ob priliki konference tiska v Londonu, katero objavlja neki curiškš list. »Japonski vojak,« je rekel ta ameriSki oficir, »uboga na vsako povelje slepo. Ne ve, kaj je skrb ali strah za lastno žnvljenje, in je do skrajnosti žilav in odporen ter se na vse načine žrtvuje. Japonec se ne umakne, če se razprši tak japonski oddelek, je treba poiskati moža za možem v posameznih borbah, kajti Japonec se nikoli no preda.« Zanimiv članek dr. Gobbelsa »Mora se Izvajati politika vojne, sledeč nagibom strasti in čuta za odgovornost" Najnovejša številka tednika »Das Reich« objavlja, kakor posnemamo po berlinskem dopisu v »Piccolu«, važen članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki med drugim piše: »Nemci smo fanatiki objektivnosti in v tej svoji objektivnosti gremo včasih tako daleč, da iz strahu, da ne bi storili krivic nasprotnikom, škodimo samim sebi. Le prepogosto pozabljamo, da v odnosih med narodi ni mogoče uporabiti istih pravil kakor v odnosih med zasebniki. Zlasti v vojnem času je velika prelnost, ako gremo naravnost proti cilju in se ne oziramo ne na desno ne na levo, upravičenosti svojega postopka pa ne iščemo v morali, temveč v uspehu. Naših sovražnikov ne bremene v tem pogledu nikaki predsodki. Prav pogosto jim ni niti do tega, da bi vsaj navidezno našli moralna opravičila za svoje akcije; samo uspehi so jim važni, ker mislijo, da je bolje, ako si sam poiščeš pravico, kakor pa da je dejansko na tvoji strani. Kot narod se moramo še marsikaj naučiti. Navaditi se moramo, da zasle.lujemo dogodke s fanatizmom in da pustimo ob strani sentimentalnosti. Nemški narod sicer lahko vzplamti v sovraštvu proti drugemu narodu, a čim se nekdo sklicuje na njegovo objektivnost in plemenitost, se že spet razneži. Mnogo časa je potem treba, preden se tudi pri nas uveljavi načelo, ki je britanskemu narodu samo po sebi umevno, da naimreč, ko gre za domovino, ni važno, ali imaš prav ali ne. Med našim narodom so nekateri, ki bi jih nobena obtožba ne zadela tako živo kakor obtožba, da imajo predsodke, ki so v nasprotju z objektivnostjo. Ti ljudje mislijo, da so pozvani, da igrajo nalogo nekakih nepristranskih sodnikov, in to celo V borbi, v kateri gre za obstoj lastnega naroda. Ker niso sposobni ljubiti svojega, naroda z brezpogojno gorečnostjo, sevela tudi ne morejo sovražiti sovražnika. Pri tem gredo celo tako daleč, da opravičujejo sovražno zahrbtnost proti našemu narodu. Nič ne gane njihovo ravnodušnost. Ako čitajo v listih, da nameravajo Angleži v primeru zmage odvzeti nemškim materam otroke in jih vzgojiti po svoje, pravijo, da gre zgolj za propagando ali pa da Angleži tako pravijo, samo da nekaj rečejo. Bes, ki se zaraii tega pojavi v narodu, je njim zamo znamenje pomanjkljive inteligence. Dobro vemo, da je kategorija teh ljudi številčno brez pomena, morda znaša manj kot eno tisočinko. Vendar pa je tudi ta neznatni odstotek lahko zadostuje, da nastane na določenih področjih mlačnost. V tej vojni je zares vse na kocki. Gre za življenje ali smrt. Kdor polleže, je izgubljen za vselej. Zato moramo sovražnika prekositi ne le v umetnosti vojevanja, temveč tudi v prenašanju porazov. Za vse Nemce mora biti nekaj logičnega in naravnega,' verovati v zmago in storiti vse za njeno dosego. Pogrešna objektivnost je nevarnost, ki ogroža naš narodni interes. Na sovražnikovo sovraštvo odgovorimo s fanatičnim sovraštvom! Kdor napada naše življenje, nima pravice do naše objektivnosti. Pripravljeni smo storiti vse in za. vsako ceno, samo da dosežemo svojo svobodo. Ovire na poti k zmagi samo večajo našega bojnega duha. Morebitni neuspehi nas podžigajo k novim uspehom. V vojnem času hočemo slišati govoriti samo o vojni. Nobena žrtev se nam ne zli prevelika, nobena pot predolga, da dospemo na cilj. Tako v veselju kakor v žalosti je naš narod strnjena falanga, ki je pripravljena za napad, prežeta domovinske ljubezni in nepomirljivega sovraštva proti sovražniku.« Dovršena tehnika Predhodnik Roosevelt je v svojem zadnjem govoru do tjemelja razgalil ameriško propagando, ki z nelepimi sredstvi skuša prepričati javno mnenje o metodah in namenu vojne, objestno izzvane po predsel-niku Ze iin jenih držav. V dokaz prinašamo najbolj značilne točke Rooseveltovih priznanj. Ko je oni večer govoril po radiu v prostorih s-Nevv York Herald Tribune«, je dejal: »Smatram, da bo javnost razumela, da sem izvršil znaten napor kot vrhovni poveljnik, ko sem politiko obdržal izven borbe v tej vojni. Vendar pa moram priznati, da mi je pri tem enkrat spodrsnilo. Kakih 10 dni pred volitvami je bila ena izmed našnh letalonosilk torpedirana v jugoza-paanem področju Tihega morja. Ni se potopila tali o j, bilo pa je očividno, da ne bo mogla doseči pristanišča. Mi smo potopili eno japonsko letalonosilko in vemo, da smo nekoliko drugih obstreljevali in zadeli. Mnogo bi dali za to, ako bi vedeli ali so bile te zadete lalje potopljene aili rešene, dali so že popravljene in postavljene zopet v službo. Ko smo prejeli vest o potopitvi te ladje, se je v kongresu in v poročevalski službi takoj dvignilo vprašanje, ali je treba za-treti vesti z bojišč. Mnenja odgovornih oblasti so bila deljena. Pri tem sem napravil napako. Udal sem se pritisku deloma zaradi možnosti, da bi javnost rekla da je bilo poročilo zatajeno in izdano šele po volitvah, sko bi ga bili iz i ali dva ali tri tedne kasneje. Kmalu nato sem prejel proteste poveljujočih admiralov iz jugozapadnega področja Tihega oceana in z našega velikega oporišča na Havajih. Ti protesti so javljali, da japonska mornarica najbrž ni imela niti pojma o potopitvi in da smo ji mi s tem na srebrnem krožniku prinesli važne intormacije. Dasi smo bili toliko previdni, da nismo razodeli imena letalonosilke smo vendar nasprotniku izdali vojaško ugodnost, ki bi je sicer ne mogel imeti. To moje priznanje dokazuje ameriškemu narodu, da je v času vojne navečje važnosti pravilno vojevanje, ki naj ima za namen dokončno zmago. Prebivalstvo ve, da se mu niti ena sama osnovna pravica ne jemlje s tem, ako se kaj prikrije. To je v tem času potrebno, sicer bi nam dali Hitler, Mussolini in Tojo občutiti svoje zobe. Tisti, ki pravijo, da svobodno govorjenje stane veliko človeških življenj, ne pretiravajo. Svobodno govorjenje zavlačuje zmago, svobodno govorjenje je vlaga, ki prodira v naš smodnik. Mi pa hočemo imeti svoj smolnik suh. Imamo ogromno nalogo, ki jo moramo rešiti popolnoma združeni. Doslej smo se borili skokoma in se bomo tudi nadalje borili na ta način. Za dosego zmage si ne smemo dovoliti nikakega izmikanja. Danes ni čas za zmagoslavje. Sedaj je čas samo za borbo in za delo, da se doseže zmaga.« Roosevelt je dalje dejal: »V mirnem času je vsaka raznolikost problema in nje rezultat predmet zanimanja in javne razprave. Toda v vojnem času mora ameriško ljudstvo vedeti, da je njegova najvažnejša naloga v borbi in delu za zmago. V vojnem času vlada ne sme sama po sebi razu-mevno dajati obvestil narodu. Marsikdo bo to razumel in bo razumel tudi razloge. To pomeni, da morajo en1 številčno zelo maloštevilni ljulje. ki dobivajo vesti iz vsega sveta, stati izven razprav o teh dejstvih, ali pa se jih smejo dotikati le v zelo splošnih besedah. Ako bi povedali vse, kar vedo, bi neizogibno izdali mnogo, kar bi bilo dobrodošlo onim narodom, ki nas skušajo uničiti. Zato pa morajo oni, ki nimajo zanesljivih obvestil, ugibati ter se zanašati na poročila sumljive točnosti. Zaradi tega ne poznajo dejstev in je za to vrednost njihovih izjav močno omejena. V sedanjem poteku vojne se ne smemo predajati politični kričavosti ter sodit, one, o katerih vemo, da jih vodijo politični razlogi. Za dejstvo, da je ta način kritike napravil manj škode v Zedinjenih državah, nego je bilo pričakovati, gre zahvala znanemu zdravemu smislu ameriškega naroda. Vem na temelju precejšnjega izkustva, da pretežna večina ameriškega naroda, bodisi v miru kakor v vojni dobro razločuje med tem, kar čita, in med tem, kar čuje pa radiu na eni strani, ter med razprava- laži in potvorbe mi dobro poučenih oseb, pa med besednimi puščicami iz teme. * Znano je že in dokazano, da se je Roo-seveltova politika, ki je bila najprej naperjena k diktaturi in nato usmerjena v napadalno vojno proti Nemčiji, Italiji in Japonski, čeprav so jo prikazovali kot obrambno nujnost, vsak dan sproti hranila z lažmi. Pokličimo si v spomin srečna leta Rooseveltove vlade izza predvečera prvih predsedniških volitev 1.1933 do začetka ameriške vojne leta 1941. Ta leta so potekala v znamenju propagande, zgrajene na potvorbah in izmišljotinah, za katero so ustvarili pravo in skoro znanstveno tehniko, ki je špekulirala z učinki te ali one besede, te ali one kretnje, zvito preračunane na nekoliko primitivnega in lahkovernega duha ljudskih množic. Spomnimo se Rooseveltove silovite obtožbe proti republikanskemu režimu in Hcoverjevi vladi, da bi očistil teren vseh opozicij proti svoji kandidaturi. Vsem je Roosevelt obljubljal nagel povratek blagostanja, konec brezposelnosti, svobodo trgovine. A njegova vlada, čim se je polastil predsedniškega stola, ima za seboj samo verigo neuspelih poskusov ob zelo širokem razsipanju milijard dolarjev, naraščanju gospodarski in bac.č-ne krize ter naraščanju brezposelnosti. Spon rimo se nadalje pono mih Rocs°vel-tovih zagotovil v letih vojne, da bo držal deželo izven evropskega konflikta in da ne bo nikdar poslal ameriških borcev, »sinov ameriških mater in očetov«, da bi se izpostavljali in umirali izven ameriškega ozemlja, v tujih vodah in na tujih ozemljih. Samo tem svojim svečanim obljubam se ima Roosevelt zahvaliti, da je bil tretjič postavljen na predsedniški stol. A takoj nato, zavedajoč se svojega visokega položaja in na zvit način izsiljenih pooblastil, seje takoj lotil velikih programov oboroževanj in napadalne politike, ki jo je vedn ■> prikazoval kot obrambno politiko, dokler ni končno vrgel svojega naroda v eno največjih in najbolj temnih vojn. Toda vojna se sedaj razvija v nasprotju z Rooseveltovimi utvarami in priča kovanj! Kjer je predsednik mislil, da bo žel lahke uspehe, se je začela dolga vrsta porazov, ki dajejo narodu kaj temne izglede za bodočnost in ga izpostavljajo hudim omejitvam. Ameriški narod se pripravlja na to, da bo od Roosevelta zahteval račun za to svojo temno uro, za svojo novo krizo, ki jo jo je on ustvaril navkljub vsem drugačnim obljubam. Roosevelt se spet enkrat poslužuje sedaj molčanja, potvorbe in laži. ko si izmišlja zmage, prikriva poraze in resnico ter z malovrednimi videzi slepi ljudstvo, da bi se izognil nevarnim priznanjem, kritiki naroda ter vedno številnejši borbeni opoziciji, čeprav je ta pod nadzor stvom domovinske ljubezni. Zato poši'ja svoje agente v uredništva listov in k radiu s pomirjevalnimi in utvarnimi izjavami. Zato njegova vojna poročila in njegove izpoved; kažejo toliko svetlih izgledov, ob?nem pa tudi tako oddaljenih cd sleherne prave volne stvarnosti. Navzlic temu pa hoče Roosevelt iz vsega tega stvoriti neko umetnost vladanja sredstvo vojne in zmage Ker debro ve, da vsaj del ameriškega ljudstva ne zaupa vestem, ki jih vlada daje o vojni, pcjasnuje sedaj sam, da sta molk in potvorba dejstev vojna potreba in da zato ne smemo dvomiti, četudi se vmes vrinejo manj vesele vesti, ki ne odgovarjajo onim v uradnih poročilih in v uraanih govorih. Poslednji govor, ki ga je imel Roosevelt pred dnevi po radiu, je v tem pogledu značilen dokument njegove politike in njegovih metod. S prebrisanimi obračanji smislov, pomešanimi s samovoljnim prikazovanjem vojnih dejstev, vabi ljudstvo ne le. naj ne klepeta preveč svobodno, temveč da naj z disciplino in zaupanjem sprejme molke in laži ameriške vlade, ki da so samo sredstvo, da se spravi sovražnik v zmoto. Na dlani je, da pomenijo ta predsednikova pojasnila tudi priznanje nerazpoloženja njegovega ljudstva, njegove duhovne potrtosti, ki ni kos manj veselim vestem. Jasno je nadalje, da narodi tega sveta lahko po predsednikovih lastnih besedah presojajo stopnjo verjetnosti vsega, ka'r ameriška propaganda v mejah Zedinjenih držav severne Amerike in izven njih razširja in o čemer molči glede poteka vojne. Narodi lahko sedaj tudi spoznajo izključno propagandno vrednost one velike bojne zgo- Zatemnitev od 17.30 do 6.30 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi lastnih naredb z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in 9. novembra 1942-XXI št. 204 smatral za potrebno, da določi novi urnik za pravila zatemnitve ter je odredil: * Cl. 1. Od ponedeljka zvečer, dne 30. novembra 1942-XXI, dalje do nove odredbe velja dolžnost zatemnitev od 17.30 do 6.30. Cl. 2. Neizpremenjene ostajajo druge določbe, ki jih vsebuje naredba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42/ Ljubljana, 27. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Naknadno razdeljevanje dodatnih obrakov racionira-nih živil za mesec december Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za ljubljansko pokrajino sporoča: V zvezi z Ducejevim ukrepom glede razdelitve dodatnih obrokov kruha, sladkorja in riža delavcem, mladini ter otrokom, obveščamo tem potom vse prizadete razdelje-valce racioniranih živil in vse potrošnike v celi pokrajini, da bodo ta živila lahko dvignili na sledeči način: 1. Delavci bodo prejeli dodatni delež kruha za november (750 gr kruha ali 650 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) proti izročitvi glave dodatne živilske nakaznice SD za november. Za prodano blago zbrane glave bodo predložili razdelje-valci pristojnim preskrbovalnim uradom enako kakor delajo to z odrezki za v;a ostala živila. Na vsako predloženo glavo jim bo preskrbovalni urad priznal zgoraj omenjeno količino pšenične ali koruzne moke. 2. Mladina od 9. do 18. leta bo prejela dodatni delež kruha za november (750 gr kruha ali 650 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) na odrezek »1« nove dodatne decemberske živilske nakaznice »GMc«. 3. Mladina od 14. do 18. leta bo prejela dodatni delež sladkorja (100 gr) za november na nakazila za sladkor, ki bodo razdeljena upravičencem tekom meseca decembra (v mestu Ljubljani se bodo delila ta nakazila obenem z januarskimi živilskimi nakaznicami). 4. Otroci do 3. leta bodo prejeli dodatni delež riža (100 gr) in dodatni delež sladkorja (400 gr) za november na odrezek »O« (riž) in na odrezek »P« (sladkor) nove dodatne decembrske živilske nakaznice »GMa«. Mraz v Kataloniji Barcelona, 26. nov. s. Zadnje dni jc temperatura nenadno padla v vsej Kataloniji. V Barceloni je termometer kazal davi 8 pod ničlo, v Estangentu pa je padel na 15 stopinj pod ničlo. Gospo italijanski industriji Že v poletju je korporacijsiki minister napovedal načrtno preured-tev italijanske proizvodnje v smeri racionalizacije, pri čemer jc poudarili, da nudi konporacijsiki sistem najboljšo osnovo tudi za najbolj daljnosežno podreditev celotne proizvodnje enotnim načelom in skupnim potrebam. Od tedaj je prizadevanje za racionalizacijo proizvodnje že preccj napredovalo. Pri in-distrjski racionalizaciji v Italiji ne gre samo za ukrepe, ki imajo namen poenostaviti proizvodnjo in jo koncentrirati v sposobnih obratih, temveč tudi za ukrepe, pri katerih se vsa industrija smatra kot eno samo veliko razčlenjeno podjetje, pri čemer se ukrepi ravnajo s stališča vojaške in civilne potrebe, glede na število razpoložljivega kapitala, surovin in delovnih moči, prometnih razmer, potrošnje premoga in električnega toka. Skratka gre za racionalizacijo v velikem stilu. Celotna proizvodnja se mora podrediti načelu smotrnosti. Pri tem se ne daje enostranska prednost velikim obratom. Daljnosežna specializacija italijanske industrijske proizvodnje že sama po sebi zahteva upoštevanje srednjih in manjših obratov. V konkretnih primerih združitve proizvodne in ustavitve obratovanja v preostalih obratih so sevtda po večini prizadeti manjša in srednj; obrati. V onih panogah industrijske proizvodnje, ki imajo za vojno gospodarstvo manjši pomen, diktirajo proces racionalizacije v znatni meri obstoječe vodnogospodarske razmere. Da se čimbolj omejijo trdote ukrepov, se je v praksi izkazalo, da je bolje omejiti delovni čas na določeno število ur v tednu ali na določene dneve, tako da ni treba docela ustaviti dela v obratih Ta sistem je že v praksi v tekstilni industriji s posebnim oziroma na potrebe kmetijstva. Delavstvo v tekstilnih tvornicah se v prostih dnefe zaposluje v kmetijsvu, kjer je sedaj pomanjkanje delovnih moči spričo rastoč« proizvodnje. Kjer pa je ustavitev obratovanja neizogibna, dobe obrati odškodnino, poskrbljeno pa je tudi, da se delavstvo takoj drugje zaposli. Za izvedbo racionalizacija je bil ustanovljen poseben odbor pod predsedstvom korporacijskega ministra. V odboru je zastopan tudi vojno-gospodarski urad (Sot-tosegretariiato) par le Fabbricazioni di Guerra). Vrh tega -co bdli pod okriljem korporacijskega miaistrstva nedavno ustanovljeni posebni tehnični odbori (korpora-cijski in medkorporacijski), tako za pomorski prevoz, za težke kovine brez železa, za lahke kovine, za papirno in tiskarsko stroko. Obsežni ukrepi so bili doseženi v tekstilni induetriji, in sicer z dekretom 1. oktobra. V tej itreki je bilo pred vojno vsega zaposlenih 227.000 delavcev. Do nadaljnjega je delovni čas v tekstilni stroki določen na povprečnih 32 delovnih ur na teden. Podjetnik je dolžan odpn.<*titi prekoštevilno delavstvo, predvsem tako delavstvo, ki je prišlo z dežele, da se to delavstvo zopet privede nazaj h kmečkemu delu, kjer obstoja pomanjkanje delovnih moči'. V zimskih mesecih • od decembra do februarja se . obratovanje ustavi v podjetjih, ki nimajo lastnega pogonskega električnega toka. V dobi mirovanja ostane delavstvo povezano s podjetjem in dobi iz posebne blagajne 75% izpadlega zaslužka na podlagi 40 urnega delovnega tedna. Ta način ureditve bo več ali manj me-rodajen tudi za druga področja industrijske proizvodnje. Vzporedno gre prizadevanja, da se združijo sorodna ali v kcncernih povezana podjetja, kar olajšuje celotno organizacijo in dirigiranje proizvodnje. Tudi združitve podjetij se bodo v bodoče vršile po načrtu. Gospodarske vesti = Zbiranje bukovega žira. Po nalogu Visokega komisariata se bo vršilo v n:ši pokrajini zbiranje bukovega žira za predelavo v olje. Po dogovoru, sklenjenem med tvrdkama, ki bosta seme predelovali v olje, se pooblaščata Gospodarska, zveza in Kmetijska družba, da določita kraje, kjer se bo seme zbiralo in oddajalo, in s sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16 naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v zgoraj omenien;h časovnih in krajevnih okolišč:nah sodelovala v oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov oroti varnosti države, s tem. da je krdelu dajala obvestila vojaškega značaja ter pom -gala nri rekviziciji štirih civilnih koles na Krki. Iz teh razlogov je sodišče Seme Rozo spoznalo za krivo prip:san'h ji zločinov in io obsnd:lo na dosmrtno ječo, na trajni preklic vršitve javnih služb, na zakoniti preklic, na izgubo oporočnosti. očetovske cblasH. na plačilo razrravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter na plačilo stroškov vzdrževanja v zaporu in v preiskovalnem zaporu. Odre.i;lo ie. da se pričujoča sodba v izvlečku objavi v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. Ljubljana. 19. novembra 1942-XXI. s Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dal-mazia, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti Šuštarju Francu, sinu Franc in pok. Murger Ane. roj. v Selcah 23. VIII. 1923 vornosti Rooseveltovih agentov v obliki vestnikov, ki jih je predsednik sam za potrebe ameriškega ljudstva spremenil v »besedne strelice iz temec. štarja Franca za krivega pripisanih mu zločinov in ga je ob uporabi olajševalnih okoliščin n9 temelju čl. 62. t. 6. glede zločina napada na pripadnike Oboženih sil ob~odilo na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, na preklic vršenja javnih služb, na zakoniti preklic in na plačilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. V Ljubljani, 20. novembra 1942-XXI. Vojaško vojr.o sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih sil, Slovenija-Dalmazia. odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo o stvari proti Jermanu Avguštinu, sinu Jakoba in Ane Grabelj, roj. v Rosanah pri Črnomlju 14. IV. 1923, tam bivajočemu delavcu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) prevratne združbe (čl. 1. naredbe z dne 3. V. 1942), ker je od kopca maja do 14. septembra 1942 v področju Črnomlja, Mirne gore in Smolenje vasi sodeloval pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) oboroženega krdela (čl. 16. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenem izvrševanja zločinov proti varnosti države. c) posesti orožja in streliva (čl. 2. naredbe z dne 24. X. 1941), ker je v istih okoliščinah bil v posesti orožja in streliva brez dovoljenja merodajne oblasti; d) poskusnega napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil (čl.-7. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri napadu na posadko v Rožnem dolu. v Hrastu in na Rakeku; e) napada na javne naprave (čl. 8. naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v področju Mirne gore v nedoločenem času od julija do avgusta 1942 s političnim namenom v družbi s partizani svojega krdela večkrat skušal podminirati železniški tir na progi Novo mesto—Metlika. Iz teh razlogov je sodišče Jermana Avguština spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo na smrtno kazen z vsemi zakonitijni posledicami. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« ln v »Piccolu«. Ljubljana, 25. novembra 1942. trebno da se zbiranje vrši čini intenzivneje, da se preskrbi na ta način naši pokrajini znaten del potrebe dobrega olja. — Vojni vrtovi v Italiji. Iz Rima poročajo, da je v zadnjem letu število takozvsu-nih vojnih vrtov v izrednem obsegu naraslo. Prvi taki vrtovi so nastali leta 1935 na inicijativo organizacije Dopolavoro kot protiukrep proti sankcijam in v znamenju borbe proti gospodarskemu obleganju. 2e v letu 1935. je bilo ustvarjenih 36.000 vojnih vrtov s skupno površino 1.5 milijona kvadratnih metrov. V izrednem obsegu so se ti vojni vrtovi pomnožili v zadnjih dveh letih. Sedaj je njihovo število naraslo na 275.000 s skupno površino 47.5 milijona kvadratnih metrov. Znaten delež pri ustanovitvi vojnih vrtov imajo italijanske državne železnice, saj znaša površina teh vrtov na ozemlju železnic in poleg železniških prog že 12.7 milijona kvadratnih metrov. V teh vojnih vrtovih gojijo predvsem so-čivje, krompir, pa tudi žito in koruzo. Pomen teh vojnih vrtov je zlasti v tem, da gre tu za intenzivno gospodarstvo, Iti daje znatno večji donos kakor v poljskem pridelovanju. V zvezi z ureditvijo vojnih vrtov se je v Italiji v izrednem obsegu povečala kunčjega. Leta 1935 je bilo v vsej Italiji okrog 2.2 milijona kuncev, sedaj pa je njih število doseglo že 17.5 milijona. Podlago za rejo kuncev dajejo ravno ti vojni vrtovi. Tudi gojitev perutnine se je v tej zvezi znatno razširila. = podružnica Mednarodne dražbe spalne in jedilne vagone na Hrvatskem. V zagrebški trgovinski register je bila vpisana podružnica bruseljske Mednarodne družbe za spalne vagone in velike evropske eksprese. Za vodenje poslov na Hrvatskem je namenjena glavnica 24 milijonov kun. ki je vložena z odstopom, spalnih in jedilnih vez. Pooblaščenec tvrdke je Ni-kola Blažcvič. — Povečana gojitev tcbalta v Ukrajini, na Krimu in v kavkaškem področju. V zadnjih mesecih so bile ustanovljene razne družbe za gojitev in predelavo tobaka v Ukrajini, na Krimu in v severnem Kavkazu. Tako je bila v juliju ustanovljena družba za gojitev tobaka v Ukrajini, družba za trgovino s tobakom in družba za predelavo tobaka s sedežem v Kovnu. Te družbe so ustanovile velike nemške tvrdke. V letošnjem letu so pričeli v Ukrajini gojiti razne ameriške vrste tobaka, zlasti Kentucky in Virginija, ki odlično uspevajo. Za prihodnje leto je predvideno, da se bo skupna površina tobačnih kultur podvojila, že letos je znašala v sami Ukrajini 60.000 hektarjev, že spomladi so nemške tvrdke za uvoz tobaka ustanovile še nadaljnjo družbo, ki se bo pečala izključno s pridelovanjem tobaka za cigare Poizkusi so pokazali, da havanske vrste tobaka, ki so vzgojene v Ukrajini nič ne zaostajajo za originalnim havanskim tobakom. Orijental-ske vrste tobaka uspevajo zlasti na Krimu in na severnem pobočju Kavkaza. Samo kavkaška .proizvodnja tobaka znaša 60 do "0 milijonov kilogramov na leto, kar ustreza polovici proizvodnje vseh balkanskih držav. Te dni je bila za proizvodnjo fermentiranje in predelavo kavkaškega tobaka za cigare ustanovljena v Berlinu tobačna družba »Kavkaz«, nadaljnja družba, ki se bo posvečala izključno cigaretnemu tobaku, pa bo v prihodnjih dneh ustanovljena. Radio Ljaiblfana SOBOTA, 28. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30 Pisana glasba. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Lahka glasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Lepe pesmi od čeraj in danes — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba. 15 Poročila v slovenščini. 15.15 Pokrajinski vestnik. 17.15 Antično glasbo za orgle izvaja P. Aleessand. Santini. 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Duet harmonik Golob-Adamič. 20 Napoved časa _ Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Giordano: Siberija — opera v treh dejanjih -r- V odmorih: Predavanje v slovenščini 22.45 Poročila v italijanščini. »JUTRO« St. 274 : Sofiofca, 28. TLISO-TOO. Neme priče ljubljanske preteklosti: „Pd divjem možis Nekoč je biila Ljubljana se bolj ko pozneje kdaj prav izredno važno prometno središče ne le med severom in jugom, ampak tudi in zlasti med vzhodom in zapa-dom. Marsikateri potniki, ki so se vozili z Dunaja ali pa iz drugih mest in krajev v Italijo ter sc iz nje vračali. So ostajali po večini v našem mestu vstaij čez noč. da so se za silo odpočili od dolge cestne vožnje. Visoka gospoda, kakor dvorjaniki, razni državni dostojanstveniki in plemiči so prihajali in odhajali po navadi z velikim spremstvom ter so često kai po več dni !iočivali v Ljubljani, preskrbljeni v tistih :asih dovoljno z vsem i živilskimi dobrotami in obdarjeni primeroma precej z različnimi pri vlač nest m i. Tako ni ravno ne-dostajailo v mestu pred dobrimi sto leti sledečih hotelov, kajti bili so tile: »Pri divjem možu«, spakedrano imenovanem »Bidel-mon« (zdaj Pred škofijo št. 21), na prostoru današnje Batove palače »Malic« ali »Stiidt Wien«, kakor se mu je reklo nem-Ski. a na nasprotnem cestnem vogalu »Slon« in na sedanjem Krekovem trgu (nasproti Mestnemu domu) »Avstrijski dvor« alli »Bahabirt«. Na kraju prv on a ve d enega hotela sta bili poprej dve hiši. ena neposredno soseda Čav-ljeve. Tam je tabernaiLa Elizabeta S c h i e f-fertova do leta 1731 to je do časa, dokler ni kupil hiš magistrat z namero, da odpomore kolikor toliko občutni stiski in potrebi glede vojaškega nastanjeva-nja. Drugače povedano: magistrat je hotel ustanoviti mestno gcistiilno', združeno z mestnim hotelom. Da se mu to laže in bolje posreči, so leta 1742. pridobi jenu hiši strnili v eno samo. Pri tem urejanju sta bila zaposlena med drugimi tudi kipar Ludovik B o m b a s i in kamnosek Franc G r u m -nik, ki sta naredila krasno umetno izdelani sprednji vhod poslopja ali portall in okraske krog hišnih oken. (Mimogrede bodi omenjeno1, da je bil Bo m basi tisti, ki je postavil leta 1717. pred vhodom mestne hiše mogočne slope ter napravil 1. 1736. lep vhod pred gledališko sobo v mestni hiši, kjer je dandanes mestna dvorana.) Mestna gostilna s hotelom vred j«5 bila namenjena predvsem visokim gostom, ki niso našli dostikrat, ko je dospelo v mesto več vojaštva, nujno potrebnega prenočišča ter so se morali nastanjevati po poštnih hišah in samostanih. Ker pa ni bilo zmeraj dcvclj tujcev, zato je oddajal magistrat stanovanja v drugem hotelskem nadstropju tudi zasebnikom. Toda dne 5. decembra 1754 je naročil okrožni urad zapovedujoče magistratu, da mera biti tudi rečeno nadstropje stalno na uporabo potujočemu občinstvu. Oddajanje sob najemnikom po vsem videzu ni bilo nič kaj dobičkonosno. Zato najbrže je prodal magistrat leta 1763. hišo Janezu V i d i c u, a ta v letu 1790. gostilničarju Janezu Mariniču. Nadalje je posedoval hišo Janez Rechter. Med leti 1798 in 1819. je krčmaril v njej Ferdinand Au-b e i s soprogo, za časa ljubljanskega kongresa (1821) pa Gregor Krexmer. Dne 3. septembra 1821 je prišla gostilna v last Elizabete M rakove, ki je postrezaia 'jeste z jedili in pijačami nič manj ko cela štiri desetletja. Po njej je dedovala vse so-rodnica Ana M rak. ki je po sedmih letih (dne 26. junija 1868) .gostilniški in hotelski obrat povsem opustila ter prodala hišo ljubljanskemu trgovcu Mat G r e g o r i č u, čigar obvdovela žena Leopoldrna jo je oporočno zapustila brv;* Kranjski hranilnici v izrecno določene namene Zdaj je hišna lastnica gospa Peregrina Strojanšek. Po podatkih Ivam Robide (ki ga omenjam v pripombi, prav za prav poslednjem odstavku današn'eL' Italia nel eanti populati megiari«, »Canti popolari bulgari«, »Canti popolari polacchi«, »Poeti finnici moderni«. »Canti popolari finlande-si<-, »Canti del popolo magiaro«. »Antolo-gia della lirica jugoslava contemporanea« i. t. d. Ce primerjamo seznam Salvinijevlh prevodov pesnikov in spisov o pesnikih z njegovimi prevodi proznih pisateljev in s spisi o njih. nadaljuje svoja izvajanja prof. Lo Gatto. je povsem očitno, kam se nagiblje Salvinijevo zanimanje, čitatelj pa je lahko opazil pri tem še to, 6a Salvini na samem področju poezije upošteva predvsem narodno pesništvo, ali je vsaj doslej le-to upošteval pred vsem drugim. To dejstvo ima gotovo svoj intimni vzrok, ki je delno čustven, pretežno pa zakoreninjen v sami zasnovi Salvinijevega zanimanja, namreč v prepričanju, da se bo preko poezije na sploh najbolj približeval duši drugega naroda in da narodno pesništvo s svojo lepoto, svežostjo in pristnostjo še posebej lahko pokaže najgloblje značilnosti narodne duše. Pisec navaja Salvinijevo delo na tem področju in pravi: Jasno je, da se Salvini ne zanima samo za narodne pesmi kot take, marveč tudi za zgodovinske, kulturne tn narodopisne odnose, ki jih razodevajo in ki tvorijo vsaj del teh nacionalnih elementov prehajajočih vedno tudi v stvaritve začasno odredijo po določbah bivšega jugoslovanskega zakona, toda brez vsakršnega poviška. člen 7. U tavlja se izplačevanje kakršne koli vrste uradnikom in uslužbencem države in drugih v členu 1. naštetih ustanov, ki so konfiinirani, policijsko internirani ali zoper katere je uveden kazenski postopek zarad obdolži tve političnega zločin-stva ali so »priprti« že nad trideset dni ali pa so Ž3 več ko pet dni odsotni s službe brez opravičenega vzroka. Ustavitev velja od dne. ko se je začela odsotnost. člen 8 ženi, če ni zakonito ločena po lastni krivdi, če je ni pa nedoletnim otrokom razvrščenega nameščenca, za katere je nastopila katera izmed okolnosti iz prednjega člena, ".e začasno izplačuje proti peznejši izravnavi :n do dokončne odločitve disciplinske zadeve povzročnika ukrepa era tretjina sama plače, najmanj pa čistil 150 lir na mesec. Enaki začasni prejemki se lahko odredijo, če je kaj posebnih okolnosti, z Visokemu komisarju pridržano neobra zloženo odločbo ženi. če ni zakonito ločena po lastni krivdi, če je ni pa nedoletnim otrokom nerazvržčenega nameščenca, ki so se znašli v kateri izmed okolnosti po prednjem členu 7. člen 9. Potem ko se dokončno odloči v disciplinski stvari povzročnika ukrepa, se višina izplačil po prednjem členu z Visokemu komisarju pridržano in ne obrazloženo odločbo lahko zviša do polovice temeljnih prejamkov, njemu pripadajočih kot plača, položajna doklada, redna in izredna osebna draginjska doklada in podobne doklade, izvzemši rodbinsko doklado, vse druge posebne dodatke in začasno vojno doklado. člen 10. ženi povzročnika ukrepa ne gresta nikakršna dopolnitev ali povišek stalnih prejemkov kakršne koli vrste, ki jih morda dobiva ona sama posebej iz proračuna katere izmad ustanov iz člena 1. te naredbe. zaradi tega, ker je bil njen mož, odtrgan od rodbine ob nastopu katere izmed okolnosti, navedenih v členu 7. člen 11. Upokojenemu osebju ustanov iz člena 1. te naredbe, za katere bi nastopila katera izmed okolnosti iz člena 7. Z Gdrepfskega Med odlikovane! z zlato avstrijsko kolajno za hrabrost iz prve svetovne vojne je ta teden predstavljen v gorenjskem tedniku Valentin Volčini, ki živi kot tovarniški upokojenec v kamniškem okrožju. Rodilo se mu je 10 otrok, od katerih jih 7 še živi. Z bivšim 27. polkom se je leta 1915. boril pri Černovicah. Nov grob. V Kranju je 10. t. m. umrla posestnica Jožefa Sinkova, po rodu Ma-jeričeva. Zapustila je sina s soprogo in otroki. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Molitve je opravil župnik Beuk, kranjski pevci pa so zapeli žalostike. Na vzhodni frontj so padli naslednji koroški rojaki 21 letni Avgust Stefaner tn njegov 20 letni brat Martin Stefaner, 24-letni planinski desetnik Herman Krainer in desetn k Franc Jožef Surnper. Prvi zdravniška zb°T na Gorenjskem. Okrožni poverjenik za zdravstvo dr. Ross-ler je sklical na Jesenicah zbor vseh zdravnikov radovljiškega okrožja. Na zborovanje je prišel tudi koroški deželni zdravstveni vodja dr. Smiedt-Saxenstamm. Razpravljali so o vzajemnem delu ter o zdravstvenih in organizacij kih vprašanjih. Deželni zdravstveni vodja je predaval o sodobnem ljudskem zdravstvu in o nalogah zdravnikov v nemški državi. Debata je bila vsestranska. Učitelji in učiteljice iz Kamnika so zborovali v ljudski šoli v Domžalah. Okrožni prosvetar Helmut Prasch je govoril o potrebi dostojnega zadržanja vsakega nemškega uslužbenca. Po predavanju so vzgojiteljice predvajale telovadbo, vzgojitelji pa so obravnavali razna šolska vprašanja. Nato so obiskali tovarno za izdelovanje šaha Seiz & Co. — Na meščanski šoli v Litiji pa je zborovalo ondotno učiteljstvo. V društvo je bilo sprejetih več novih moči. ki so nastavljene na doslej še zaprtih šolah Nato je bila pevska vaja in ura te-iesne vzgoje. Nove smernice je podal Helmut Prasch. individualnih pesnikov. Drugo počelo, ki se ga Salvini dotika — po moji sodbi ne ravno zadostno —, ko se trudi, da bi spoznal razne narode, katerih poezijo ljubi in proučuje, je narava. Njegova zadržanost je tembolj čudna, ker tvori to počelo, če se ne motim, poglavitno ali vsaj zelo živo sestavino njegove osebne poezije, kakor jo imamo v njegovi finski pesniški zbirki »V nordijskem gozdu«. Zdi se mi, da bi mogel v narodnih pesmih, bodisi bolgarskih, bodisi poljskih ali madžarskih, najti večje bogastvo pesniških motivov, ki jih je navdihnila narava; dejstvo da so ti motivi bolj slabo zastopani v Salvinijevih prevodih, je nemara posledica tega, da Salvini ob tem času najbrž ni še nejjbsredno in zadostno poznal naravo v deželah, katerih pesmi je prevajal. Zato ga tudi m tolikaj mikala, kakor pozneje na Finskem. Potem, ko je Liriche slovene moderne«, razodevajo obilne od narave inspirirane motive, Salvini se ves blažen poglablja vanje. Njegovo prejšnje načelo prevajanja v prozi, češ da ima prevod v prozi poleg vseh slabosti vsaj to vrlino, da je zvest duhu in obliki izvirnega besedila, se zdaj umika ne načelu, marveč potrebi, najti poleg ustrezajočih besed in idejne zasnove tudi ustrezajoč ritem, ki je tesno združen z ostalimi elementi. Knjižica »Liriche slovene moderne« je, izvzemši nekaj posameznih stihov, s tega stališča majhen dragulj, razodevajoč prevajalčevo razumevanje in ustrezajoče lirično občutje, kljub vsej, ponekod kar največji različnosti med raznimi pesniškimi temperamenti, ki se jim prevajalec približuje. Isto bi lahko povedali o tanKi z*oir- ■i i Visokemu kondmji pddttahi M* obrazloženim ukrepom do dokončne odločitve o disciplinski zadevi lahko ustavi Izplačevanje pokojninskih prejemkov v celoti ali deloma. Z ustavitvijo po prednjem odstavku m eventualno lahko združi začasno izplačevanje preživnine ženi, če ni zakonito ločena po lastni krivdi, če je ni pa povzrofiniko-vim nedoletnim otrokom. člen 12. Osebje v službi, ne v službi ali upokojeno, če so nastopile zanje okolnosti iz člena 7., kakor tudi odpuščeno aH odstavljeno iz političnih vzrokov, se z brez-prizivnim odlokom Visokega komisarja lahko izključi od v-sakršne pravice do pokojnine ali drugih pokojninskih prejemkov, od prejemkov po tej naredbi kakor tudi od povračila prispevkov, vplačanih v pokojninski sklad za državne uradnike aH ▼ podobne sklade, ustanovljene za nameščence drugih ustanov, navedenih v členu 1. te naredbe. Člen 13. Vse, kar bi oblastva izplačala več, nego je določeno v tej naredbi, se mora povrniti, kolikor pa je povračilo da-jansko nemogoče ali se zaradi posebnega upoštevanja vrednih okolnosti z Visokemu komisarju pridržanim ukrepom na predlog prizadetega obla;tva odloži, se vsekakor poračuna pri morebitnih pokojninskih prejemkih. Odložitev iz prednjega odstavka lahko odredi Visoki komisar za določne primere tudi s splošnim pravilom. člen 14. Osebju, katerega ta naredba ln naredba z dne 31. avgusta 1942-xX št. 171 ne obsegata, se določijo prejemki, tudi če bi se s tem spremenile morebitne veljajoče določbe, z Visokemu komisarju pridržanim ukrepom posamez ali s splošnim pravilom za določne primere. Člen 15. Nekvarao morebitni uporabi kazenskih in policijskih odredb sta za natančno in točno uporabo te naredbe disciplinsko in civilnopravno odgovorna predstojnik urada, pri katerem je bilo podrejeno osebje neposredno uslužbeno, preden je prenehala služba, in pa likvidacijski organ za plače ali pokojnine, vsakteri za njega zadevajoči del. Člen 16. Ta naredba, s katero se razveljavljajo naredba z dne 24. junija 1942-XX št. 128 in vse druge njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 14. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljan-ko pokrajino: Emilio Grazioli. Gradbeno gibanje v Kamnika. Gorenjski tednik poroča, da je deželni svetnik dr. Doujak pripravil načrt za izgradnjo stanovanjskih hiš. Zgradili jih bodo 12. V istem letnem proračunu so krediti za asfaltiranje, kanalizacijo in izboljšanje vodovoda. Kamnik se razvija proti severu, da se ne bi ovirala pridelava žita na jugu. Občina Kamniška Bistrica je zdaj s 105 k v. km združena z mestom Kamnikom v skupno upravo. Tako obsega Kamnik okroglo 8000 prebivalcev in 152 kvadr. km. Za upravitelja nove upravne zajed-nice je postavljen pl. Rechbach. Požar v Kranju. Nedavno je nastal v enostanovanjski Weisselovi hiši v Gašteju pri Kranju požar. Čeprav so takoj nastopili gas'lci, so rešil; le najvažneiše predmete iz goreče hiše, ki je pogorela do tal. Sreča je bila, da ni pihal veter, sicer bi se bil ogenj razširil po vsej vasi, v kateri ni vode. Šestčlanska družina je nastanjena pri sosedih. Iz Sptdiufe šiaferske Novi grobovi V Pekerjah je umrla 66-letna zasebnica Ema Bayerjeva, v Mariboru 83 letna Ana Grobuškova, vdova po strojevodji, in 82 letni upokojeni višji sodri oficijal Franc Cene. Ljudsko štetje. Po naredbi zveznega vodje Heimatbunda bo 29. novembra izvršeno natančno ljudsko štetje na Spodnjem Štajerskem. Delo bo prav obsežno, vendar mora bit! v ponedeljek 30. t. m. ob 19. uri zaključeno. Prebivalstvo je pozvano, naj bo za časa ljudskega štetja na razpolago števnim komisijam. Vsakdo mora izpovedati po resnici. O spodnještajerskem gospodarstvu so razpravljali te dni v Celju, kjer so se zbrali vsi zastopniki prehranjevalnih, živinorejskih, vinogradniških, vrtnarskih - glavni napadalni vodja SS Schaller-mayer je pozdravil naseljence, nakar jih je zaprisegel. Nato je izpregovoril okrožni vodja in deželni svetnik Fritz Bauer. V imenu preseljencev je izpregovoril buko-vtnski rojak Becker. Nesreče. 31 letnega prevoznika Alojza Gorjana v Mariboru je napadel pes, ko se je Gorjan peljal s kolesom. Gotjan je padel to si nalomil levico. 34 letni drvar Roman Podvršnik si je na Pohorju nevarno poškodoval nogo. 16 letni Edvard Fre-lih iz Dijaškega doma v Mariboru je padel pri telovadbi in si zlomil levico. Dve smrtni obsodbi v Gradcu. Kakor smo svoj čas poročali, so letos avgusta našli v neki podstrešni sob'ci v Gradcu brivskega pomočnika Janeza Fronta s Polzele na Spolnjem štajerskem umorjenega. Stanovanje je bilo izropano, izginila je gotovina in obleka, truplo pa skrito v lesenem kov-čegu. Zločina sta bila osumljena 211etni Franc Koren, po rodu s Kočevskega in 21- INSERIRAJTE V „ JUTRU" vila želja, da bi napravil bilanco Salvinijeve dejalnosti. Bilanco, ki je obenem čestitka, čestitka, ki je hkrati vera. ZAPISKI Knjiga kot darilo 17. vseh vojskujočih se dežel pr toč a i o o o velikem zanimanju za knjigo. Premnoge izdaje pomembnih ded so razgnabLjene takoj ob izidu in če je nekatere knjige težko dobiti, jc krivo samo to. da se začenjajo zakoni vojnega gospodarstva uveljavljati tudi v produkciji knjige in omejevati uporabo papirja. Založniki izjavljajo, da so uspešno Vrgli na trg tudi stare, preležane izdaje, ki zanje ni biilo prvotno kaj dosti zanimanja. Ostale »r> v skladiščih, teh stranskih. počasno tekočih rokavih velike reke potiskanega papirja, ki označuje sodobno civilizacijo. Ce bi mogli sredi največje vojne. kar jih je doslej poznala zgodovina, govoriti o krizi knjige, bi sc to kvečjemu tikalo kvalitete slovstvene proizvodnje, nikakor pa ne zanimanja za knjigo. Tako poročajo iz drugih dežel. Tudi pri nas je dobra knjiga ohranila svoje stare prijatelje. V sleherni novi izdaji, ki jo pošljejo na knjižni trg naše založbe, vidimo več kakor samo sveženj potiskanega papirja; vidimo znak nagega kulturnega življenja, dokutVient naše življenjske in kui-turnotvornc volje Zato knjige, ki so dobre in količkaj duhovno pomembne, vedno najdejo pot k čitateljem. Prinašajo v naše jesenske in zimsike večere oživi jajočo svetlobo duhovnega življenja, odbleske sveta, ki po svojih vrednotah ni bežen in minljiv. Prinašajo nam odraze drugih svetov ;n drugačnega življenja, dih zasanjanih časov, hrepenenje po boljšem in lepšem, spoznanja na trudni poti dobrega in rJega. Zakaj vsega tega je nekaj v dobrih knjigah in še mnogo drugega, kar potrebujeta človeški duh in duša. Miklavževo in predbožični dnevi — to so po starem, lepem izročilu neorganizirani letni Pave! Zbogar, po rodu s Spodnjega štajerskega, oba pa pristojna na Hrvatsko. Janez Front je namreč stanoval s Pavlom žbogarjem, ki je po zločinu pobegnil s svojim pajdašem Korenom, vendar so Ju v Inomostu izsledili. Zdaj sta bdi a pred posebnim sodiščem v Gradcu oba obsojena na smrt. Iz Hrvatske Smrt dr. TirnansKega. Dne 8. t. m. je umrl v Zagrebu g. dr. Stevo Ulmansky-Vraczevgajski, zet pok. ljubljanskega mag. ravnatelja dr. M. Zarnika. Bil je višji pravni referent Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Užaloščeni vdovi ge. Justi roj. Zarnikovi naše sožalje! Velikodušen dar Rdečemu križu. Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu je med svojimi člani zbrala 1,118.600 kun, ki Jih jc poklonila hrvatskemu Rdečemu križu. Predavan.je dunajskega zdrovolka. Pretekli četrtek je v hrvatskem Zdravniškem domu v Z?grebu predaval ugledni dunajski zdravnik prof. dr. Teodor Hrvntschag o terrv: terapevtski napredek v urologi ji. Na ozkotirnih progah ne b-do več vozili brzovlaki. Hrvatski dopisni urad sporoča, da so od 17. t. m. ukinjeni brzovlaki na progah Sarajevo—Dubrovnik in Sarajevo— Brod na Savi. Nova občinska uprava v Požegi. Z odločbo notranjega ministra., je bil imenovan za novega župana v Požegi predsednik Obrtne zbornice g. Ivan štirmer. Za podžupana ie bil imenovan odvetnik Vlalimir šepec. Nova občinska uprava je že prisegla in prevzela dolžnost od straže. Omejitev v potrošnji električnega toka. Hrvatski listi objavljajo natančne razpredelnice, koliko električnega teka sme porabiti vsako gospodinjstvo, vsaka: industrija 'n vsaka obrt. Mestna električna centrala v Zagrebu je namreč v zimskem času preobremenjena in ne more dobavljati vsakih količin električnega, teka. Kdor se ne bo ravnal po izdanih navodilih, mu bodo izklopili tok. Prodaja krav mlekz?žs Kmetij ki oddelek Visokega Komisaria-ta obvešča živinorejce, da bo v soboto. 28. t. m. v gostilni Rostohar — Karlovški most — od 8. do 12. ure in od 14. do 10. ure prodaja prvovrstnih plemenskih krav. dobrih mlekaric. dnevi knjige. Ob teh dneh .jih kumijemo ne le zaradi dolgih večerov, ki nam omogočajo daljše branje, marveč tudi koe te metode in ta vprašanja gotovo ne spadajo med najlažje probleme znanosti. Saj obsegajo različna, medsebojno le malo sorodna področja. Zato je umljivo, da tudi izsledki o starosti zvezdnega sestava med seboj nikakor niso enaki. Tako mena del znanstvenikov, da ie deset bilijonov let najbolj verjetna starost našega vesoljstva. drugi pa navajajo celo samo milijardo let. Šele bodočnost nam bo morda odgovorila zanesljiveje na to vprašanje, kakor je znanost po enako težavnih poteh prišla do tega, da je kolikor toliko soglasno izračunala razsežnost sveta. Zgodovina sveta v miniaturi V ostalem si. ne glede na to negotovost znanstvenih izsledkov, vzemimo naše sonce un nas c kaj pa bo jutri, ne morem nič povedati.«' Resnično, še nedavno ie 10.000 britanskih vojakov, razmeščenih no garnizijah na Malti, pomenilo še precejšnjo garancijo za varnost britanskega im perila na Sredozemskem morju, medtem ko danes tudi desetkratno število ne odgovarja nalogi, zaradi katere je Malta prav za prav postala to, kar je, namreč, da obvaruje zvezo Londona z Indijo in Avstraliio. . ■ ... .- ..-f Strateški položaj Malte je prav gotovo edinstven na svetu. Po svojem prirednera položaju je otok postavljen tako. da deli j Sredozemsko morje v dva deia, v zapadno > in vzhodno stran. Nahaja se' na sečišču obeh diagonal, ki tečeta v smereh Gibraltar—Port Sa;d in Sicilija.—Afrika. Se samo zarali svojega položaja je bila Malta od nekdaj stražar ladijskega prometa no Sredozemskem morju. Kot tako so jo. kakor je razumljivo, poznali in zasedli že stari Feničani ter jo napravili za svojo kolonijo S spremenjenim položajem v Sredozemliu je prišla tudi Malta iz feničanskih v grške roke, okoli leta 400. pred Kr. pa so io zavzeli kartažanski vojaki in trgovci, od katerih so jo leta 1218. prevzeli njihovi rimski tekmeci in kasnejši zmagovalci. Ve se, da so pozneje na Malti vladali nekaj časa Vandali, potem Vzhodni Goti. Bizamtinci in končno Arabci, katerim so jo odvzeli Normani pol vodstvom Rogera Sicilskega. Leta 1884. so od Francozov prevzeli otok Španci in tedaj se na njem pojavljajo že pivi italijanski vplivi. Leta 1530. je Maito podaril cesar Karel V. viteškemu redu Ivanovcev, ki je po otoku prevzel tudi svoje novo ime malteški red. Novi lastniki so Malto utrdili, da bi z nie branili plovbo krščanskih narodov proti arabskim in turškim gusarjem na Sredozemskem morju. Na svojem pohodu proti Egiptu leta 1798. je otok zasedel Napoleon, da bi na ta način že v naprej zasidral uresničenje svojih načrtov, ki se pa pozneje niso izpohvli. Leta 1800. so Malto zasedli Angleži, ki jim je bila priznana tudi z mirovno konferenco leta 1814. Poznejša zgodovina otoka je na eni strani obeležena z brutalnostjo angleškega imperializma proti domačemu, po večini italijanskemu prebivalstvu, na drugi strani pa z neprestanim izgrajevanjem Malte kot trdnjave. Za razliko od Gibraltarja. Sin-gapura in Hongkonga se Malta ni mogla nasloniti na kopno zaledje in je bila zato zgrajena kot pomorska trdnjava. V teku desetletij je postala ne samo prvovrstna vojna luka in postaja za popravilo ladij, ampak tudi nadvse važna oskrbovalna postaja za premog vsem angleškim parnikom, ki so pluli po Srelozemskem morju proti Indiji in Avstraliji ter obratno. Ka-menita pustinja, ki se dviga okoli 200 m nad moisko gladino, je s svojimi terenskimi prilikami bila kakor nalašč primerna za gradnjo utrdb. Otoške utrdbe so stalno izpopolnjevali po zahtevah moderne vojne tehnike, zlasti intenzivno pa so jih začeli grad* ti po abesinski vojni. Težko bi bilo opisati vse trdnjave in obrambne sisteme na Malti. Dejstvo je, da izza vsakc-ga ka-menitega bloka ob strmih obalah štrle topovske cevi vseh mogočih kalibrov do ogromnih baterij. V vojirh lukah La Va-letta in Grcat Harbour se nahajajo stalno večje in manjša edinice angleške vojne mornarice, katerih topovi so skupno z onimi z utr'.b St. Elmo, Ricasolli, T^gne St. Angelo, Fort Manuel, in drugih predstavljali stalno nevarnost za vse, kar na Sredozemskem morju ni bilo angleškega. O tem, da bi se Malta lahko kdaj osvojila, ni bilo nJti govora. Z izg adnjo velikih, v kamen izvrtinih letalskih oporišč so si Angleži zasigurali premoč te s* oje trdnjave tudi za potrebe sodobnega vojevanja in jo pretvorila v »stabilno letalsko matično ladjo, ki je ni mogoče potopiti«. Tako se je mislilo vse dotlej, dokler niso leta 1940. začele padati na Malto pive italijanske bombe. Danes, potem ko je otok dož'vel več kakor 3000 osovinskih letalskih napadov, mislijo tudi sami Angleži drugače. Resnčno, Malta se šs vedno nahaja v njihovih rokah, toda še od daleč ni tista stara, včerajšnja Malta, ki je gospodarila nad Sredozemskim morjem in je lahko vsak čas prekinila njegove prometne zveze. Danes je daleč od tega. Čeprav je samo 90 km oddaljena od Sicilije, ne morejo letala z njenih vzletišč resno ovirati osovinskih transportov proti LJbiji in Tunisu. medtem ko italijansko in nemško letalstvo hudo ogražata. britanske konvoje, ki jih kljub spremstvu vojnih la:lij neusmiljeno potapljata pred očmi samih malteških utrdb. Malto imajo v resnici še vedno Angleži, toda medtem ko so mogli še včeraj z nje kontrolirati osovinsko plovbo, je danes ne morejo preprečiti, nego morajo celo sami pluti po dolgi poti okoli rta Dobre nade, ker Jkn Je Sradosenalje praktično zaprto. Z vsakim osovinskim letalskim napadom ima Malta vedno manjšo strateško in ob- rambno vrednost Nad njo se resnično Se vedno vije angleška zastava., toda že bolj kot znak preteklosti in spomina, kakor nepremagljive moči. ............ p .............i..................................................................................................mm Andersen: NaVlfc3SU pDMš LC Nekoč je živel star pesnik, izredno dober star pesnik. Nekega večera, ko je sedel v svoji izbi, je zunaj besnela strašna nevihta. Lilo je kakor iz vedra. A stari pesnik je toplo in udobno sedel pred svojo pečico, kjer je plapolal ogenj in so cvrčala pečena jabolka. »Kdor je zdaj na cesti, bo do kože moker«, je dejal pomilovalno, ker je imel dobro srce. Tedaj je zaprosil pred durmi otroški glasek- »Joj, odpri mi, zebe me in ves sem moker,« in jokalo je in trkalo na vrata, v okna pa se je besn0 zaganjal dež in veter. »Uboga stvarca!« je dejal pesnik, vstal in odprl vrata. Pred pragom je ždel nag pobič in voda mu je tekla od dolgih zlatih kodrov. Trepetal je od mraza. Ko bi mu ne bil pesnik odprl, bi bil gotovo poginil v neurju. . »Ubogi fantič!« je dejal starček in ga prijel za ročico. »Stisni se k meni, da te pogrejem. Nikar ne jokaj .Vina dobiš in pečeno jabolko, saj si dečko od fare!« Bil je res lep pobič. Njegove oči so bile kakor dve svetli zvezdi in — dasi mu je voda še vedno tekla od las, so se mu vendar že vili zlati koderčki. Bil je ko angelček, čeprav je bil višnjev od mraza in je trepetal po vsem telescu. V rokah je držal krasen lok, ki pa je b on ■ •) -in =.. je potem ostai v zra ku neprekinjeno do sobote. 21. novembra ko se je ob 8.18 zjutraj spot vrnil na zemljo. S "tem je dosega novi svetovni rekoru 45 ur, 28 minut in 5 sekund ter jo prejšnj rekord potekal za več ko 7 ur. Prejšnja rekorderja -ta bila Kurt Schmdt iz Nem čije s 36 in pol ure ter Francoz Neasler z 38 in pol ure. Voigenz je star 43 let in mu novi rekord ni uspol brez truda. 2e julija letos je poizkušal rušiti Nessierjev rekord, dvignil se je desetkrat tn je ostal v zraku vsoga skupaj nad 200 ur, od tega 8 noči, vendar je moral zaradi neugodom vremenskih razmer vselej spat pristati Tokrat pa je bilo vreme ugodno. Vergenz je do egel višino 800 metrov in je napravil v.č kakor 2000 zavojev v zraku, nakar se je po dveh neprespanih nočeh prav svež vi il na zemljo. * Učite se strojepisja! Novi eno- dvo t trimesečni tečaji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda Vaje iz korespondence, spisovanja pisem, vlog. prošenj itd. Specialna strojepisna šola: Največja modema strojepisnica. stroji raznovrstnih sistemov. Vpše se lahko vsakdo, za. dijake-inje posebni oddelek. — Novi tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikatmi na razpolago: Trgovsko učilišč^ >: Christofov učni zavod«, Domobranska 15. * Stenografski tečaji — novi, začetni ln nadaljevalni — pricno 3. decembra. Pouk v vseh stopnjah: korespondenčno. debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelki za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva. * Brezmesna dneva v Turč ji. Zaradi pomanjkanja krme se je število živine v Turčiji znatno skrčHo. Po sklepu vlade bosta zato uvedena dva brezmesna dneva, ko bodo morale biti vse trgovine z mesom in mesarije zaprte. * Pokrajinska kmeti jsko-gospodinjska šola na Mali Loki pri Vel ki Loki prične novo šolsko leto 7. januarja 1943. šola traja neprenehoma brez počitnic 11 mesecev. Gojenko itanuiejo v zavodu, kjer imajo pouk in vso oskrbo. Sprejemajo se pridna kmečka dekleta v starosti od 16 do 25 let, ki bodo po končanem šolanju ostala doma in se posvetila dolu v kmečkem go-podinj3tvu. Oskrbnina znaša od 250—50 lir in se ravna po premoženjskih razmerah staršev prosilke. La tnoročno spisani in s 4 lirami kolkovanj prošnji je treba priložiti: rojstni in krstni list, zadnje šolsko spričevalo, izjavo staršev ali varuha (kolek 2 liri), s katero s2 obvežejo plačati vse stroške šolanja, zdravniško spričevalo, potrdilo cbčine ali župnega urada, da je prosilka res hči knrv.čkh staršev in da je neoporečnega vodenja, premoženj ki izkaz, v katerem je navedena velikost posestva in višina zemljiškega davka (potrjen po davčni upravi ali občini) priicže vse tisto prosilke, ki up?.jo na pokrajinsko ali Kako diugo podporo lz javnih sredstev. Prošnje G&vestilo Obveščamo cenj. občinstvo, da zopet pošiljamo v tovarno stare gramofonske plošče v predelavo, ter nam za dopolnitev vagona še manjka gotova količina. Radi tega plačamo zvišano ceno Lir 10.— za kilogram. Pohitite, ker ta zvišana cena velja samo za ta čas dopolnitve vagonske količine. * Kupujemo tudi gramofone v kovčkih ter malo rabljene plošče in jih plačujemo po najvišji dnevni ceni! »EVEREST« Ljubljana, Prešernova 44 za sprejem naj se oddajo takoj, najkasneje pa do 15. dec. pristojni občini s prošnjo, cia jo dostavi občini Velika Loka. Bližnje prosilke pa jih lahko oddajo o; svetovni vojni osamosvojil. Spretno je '/polja svojo vzorno trgovino s krznom tei ..e dvignil v krog uglednih Ijublja skih trgovcev. Ljubozen do prirode ;.e dedoval p<> starših in z vso vnemo neguje svoj .trasn, vrt na Posavju ki je poin cvetja r sadja. V lovskem krogu se je .zkazal koi dober družabnik in tovariš, že marsik tero nedeljo se je vrnil z obilnimi lov kimi tro-fojami. Prav zaradi ljubez i do Drirode. v kateri izživlja svoj pro ti čas. se je ohranil tako mladosten in prožen da mu ob abrahamovin; žolimc še mnogo let en-i ko čvrstega zdravja! u— Tretji simfonični KOncert letošnje sezone bo v petek, dne 4 decembra ob 1» uri v veliki unionski avoran: Spored Dc izvajal simfonični orkester pod vod.-tvom Draga Maria šijanoa Na koncertu bc nastopil kot solist naš rajodličnejši piani . Anton Trost. redm profesor ljubljansko Glasbene akademije Natančni sporec bomo objavili jutri Koncertno občinstvo opozarjamo, da bodo vstopnico od ponedeljka aalje v p.^dproclaji v kn; garnj Glasbene Matice. Tkrati obveščamo tudi. da knjigarna ne m re nikomur rezervirati vstopnic zato prosimo vse ki -e zanimajo za simfonične koncerte, da pridejo čirnpre-po vstopnice v Matično knjigarno. u— Vodstvo v Jakopičevem pavijj«nu. Jutrišnjo nedeljo ob 11. uri bo -pet vodstvo po razstavi čecvorice: Z. Kalina, Kregarja, Omerse in Putriha v Jakopičevem paviljonu. Razstava ostane odprta samo A. Bož č Lublisna Frančiškanska, ulica 3 Opozorite sv. Miklavža, da si za svoje obdarovance izbere darila, kakor so: precizne ure, moderni nakit, krasno keramiko, servise s pravim srebrom 1. t. d. — Taka darila so dragocena in trajne vrednosti. do 3. decembra. Opozarjamo, da je to zadnja nedelja, zato izkoristite priliko onr ki ob delavrikih ne utegnete. Prostori s > toplo zakurjeni. u— Tečaji knjigovodstva — novi — začetni in nadaljevalni prično S. decembra. Preikušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno- in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih. Vp:še se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni odielek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd. — Vpisovanje dnevno. — Informacije prospeke daje: Trgovsko učJišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Za Gospodinjski koledar za lato 1943/XX1 opažamo tudi letos živahno zanimanje. Kakor zvemo, se pripravlja gospodinjam zopet prijetno iznenadenje. Gospod mski koledar bo bogato Izpopolnjen v srni lu izraženih želia. V dodatku pa bo priključeno »Najnujnejše znanje o sodobnem kuhanju« s koristnimi praktičnim: navodili in bogato zb rko receptov za kuhanje v današnji dobi Priporočamo, da čimprei naročite Gospodiniski koledar v knjigarni Tiskovne zadruge. Selenbur^ova ulica 3. u— Lepe povestne knjige, krasne slika niče ln razne šolske potrebščine, primerne za Miklavževa darila, dobite v knj gar-nl Tiskovne zadruge v šelonburgovi ul. 3. u— Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 je zopot odprto in sicer: ob petkih n sobotah ves dan od 8 do 18.30, cfc nedeljah pa le dopoldne od 8 do 12 ure. Parna kopel pa je odprta: ob petkih popoldne od 14 do 18 samo za ženske in ob sobotah dopoldne od 8 do 12, popoldne od 14. do 18 tii-. pa samo za moške. u— Ne zamudite prilike 1 Vpišite se čim prej v jezikovne teča.e. kjer poučujem^ vse modornc jezike, predvsem italijanščino nemščino :n francoščino Uspefnr vodimo začetne, ncdoljevalr.e in konveizacijs;:^ tečaje. Honorr.r zmeren D jaki popust Vpi sovanje dnevno od £ do 12 in 14 do 16 — Korepetitorij: Mestni trs 17 I u— Vsi dijaki, -c, o: zeteh imeti uspehe na srednjih trgovskih, strok«* nj. ,n !;»d-škili šolah, naj s? vp.šsjo v K»»repititorl.;, Kjer unevno poučujemo razlagamo ur iz prašujemo vse predmete Važno pofvbao z.-t pr vatiste in one. k- ne more;,o red tu.- obiskovati šolskega pr.irka Honorar z:r.cr n Revnejši popust. Vpisovanje drevno »i 8 do i2 in 14 do 16 Korepetitorij M stn trs 171 % p g ši t List iz arhiva Kaj čudno, če se tudi s por t n mu uradniku primeri — in tale doba med t m!?, in zimo. ki se še ni pokazala v frvo'i pravi obl ki. je kakor nalašč za take vr- o'i da kar raenkrat ne vidi nilrier v dos:g-liivi bližini dogodka k: bi mu lahko Posveti! pos-^bno pozornost in nan-" opoz ril še prijatelje :n čitatelje svoje rubrike. Že ve.Tio POote d.iali, nimate o čem pi sati po mi*tite prazno slamo ali r-•» raz vlačvr.ete stvari no dolgo in široko k; so že davro pozabljene in jih tudi vreano ni pogrevati znova ... Ni tako. dragi prijatelji r Kljub vojni in njenim sitnostim. k> ni o os'a!e pr hraniene niti športnikom, je kro: ika po špor tnem s^etu še zmerom pestra dovolj, da bi lahko iz dneva v dar. polnili dolge kolone s številkami in imeni Toda grad vo to vste — tako imenujemo pri nas doma vsebino vsake rubrike — je nav ezadnje zn.erom enako, tembolj, ker prihajajo vsa ta imena od daleč a'i od zelo daleč drugod in so tudi štovilke ki so zvezane 7. njimi, samo zadnje ugotovitve z zanimivih športnih dogodkov, ki iih žal n smo doživeli sami. Kakor da bi ne vedeli, da ste že tolikokrat zamahnili z roke, ko ete čitali, da je tam nekjo na visokem severu neki Haegg ali Borg ali Zins. ali kdor hečete, dosegel nov svetovni an evropski rekord In dc;ali ob;nem: »se to naj si zapomnim zda;; in se navdušujem za tega neznanega junaka, ko imam te drugih skrbi dovoli!« Prav, ne bomo oporekali. Prav gotovo je v teh ča ih stvar z rekordi na športnem polju precoj drugačna kakor je bila ored vojno. Toda ti rekord: in to udejstvovanje v športu niso namen samim sebi. temveč imajo svoj globlji pomen v ohrarutvi športne ideje ter vzdrževanja vsega, kar človeka — predvsem mladega in šele do-raščajočega. ki ga po končani vojni čakajo težke naloge — ohranja zdravega, krepkega m sposobnega za vsako žrtev. Ce tako gledamo na današnje športno življenje po svetu, potom nam bo laže razumljivo, zakaj vsi narodi — veliki in mali — v športu zbirajo vse svoje mlade ile, jih vzgajajo v redu in discipl ni, ki sta prvi pravili v smotrnem telesno-vzgojnem delu in ne opustijo nob.ne priložnosti, da v plemenitem medsebojnem tekmovanju krepijo njihove telesne in du-šovne sposobnosti V tem pr.zadevanju se tu in tam neizbežno pojavljajo boljši ali sploh nedosegljivi posamezniki, o katerih pravimo da so rekorderji. Njihova imena s podatki o športnih u pehih gredo tudi po naših rubr kan. predvsem zato. da vemo kaj in kako a. iajo drugod. Po tem uvodu, k: se je tudi nekoliko zavlekel proti pomislekom, na katere smo tako pripravljeni, lahko preidemo k našemu listu iz arhiva, to jo k enemu izmed športnih dogodkov, ki nam je ostai prav posebno živo v spominu. Dogodek, ki je sicer močno pobarvan osebno, je bi! zabeležen v prelepi zimski sezoni v letu 1935. n je navrgel . port: ikom mnogo bogatih usp hov, čitateljem te rubrike pa že nekoč nič manj prisrčne zabave. Takole nekako se je bilo zgodilo, v zelo skrčeni obliki r Bilo |e 3. IL 1935 P je bila vsa v zimskem s jaju. Smučarji so — ali smo, sem dejal takrat — kar vriskali od veselja. Sn^ga je bilo v treh dnevih samo tri metre več in obetala se je smuka kakor je še ni bil deležen noben učenec nobene smučarske šole Vsa planota je bila odrezana od sveta in samo smuči in dobor smučar na njih bi lahko spet dobil zveze z ostalim svetom. Ali ni to bila idealna naloga za človeka, ki je prišel tja — predvsem zaradi zveze med sportro mladino in vsemi ostalimi, ki so jo rmeli radi. Na po tajo na B. jo bilo treba priti in večerni vlak je odhaja) od tam okrog šestih zvečer, v trdi temi skoraj. Zunaj je snežilo kakor bi trgali cunje in čudovito obupna se je zdola pot v to belo negotovost. Toda novinar na smučeh je še vztraj. nejši kakor tekmovalec. Do železnice ali telefona mu ni noo m ovira prehuda Okrog dv-h popoldne smo se poslovili od toplega hotelskega ozračja. Bilo je tako težko to slovo od črne kave in prijetnega okolja toda moralo je priti tako. Kakor se zastopnikom tiska dogaja neštetokrat v ž vi j nju- med dogodki v svetu in onimi v tiskarni. In zdaj čitam v arhivu! Stopil sem na -tart v vrsto camih favoritov; tu je bil re<-'avni prvak v slalomu, poleg njega poveljnik vse smučarske vojske, zraven nje-,:a najspretnejši iz gereracje mladih funkcionarjev pri f.mučaraki zvez in še eden iz redakcije pij p t. konkurenci. Povoda do-\%>ij. da bi moral biti prvi. Sneg je gost in moker; vs: smo opremljeni kakor Amundsen, ko je zadnjič silil na severni teča... toda snežink je toliko in tako težko in ve. ke so. da kmalu ne vidim koraka prod seboj. Tempo je oster. K lom ter ali <;va h držim vseh ostalih, potem pa se začne križev pot za vsakega posebej. In zame naitežji. Razdalja od boljših se veča skoraj od minute do minute. Se malo in vise ->krog mene jo sam sneg, sama tišina, sama neznansko m klub 34«. Krn ni dečki so bih to, ž,o od vs g j poče lka na jbolj pa ono nedeljo na 16 km dolg; progi od P. do B. Meni je eder izmed ni h — še danes era srečujem č stega in zdravega, večinoma brez smuči — podaril nič in več manj kakor košček parafina. Ta je storil svoje, da sem ujel večerni vlak in objavil nekje tudi prav lepe rczu'tate z večd* evnega tekmovanja za smučarsko prvenstvo. Ko ie bilo vsega konec in so vsa ona poročila poromala po š rnom svetu, smo te vsedii za tonlo peč in obudili prv_ spomine na sončne in snežne dneve po beli planoti P.: dan s ;ih ož vljamo spet ker nas tako živo spominjajo ~a težke in lahko urice v spremljanju -portnega živi jen ia nri nas. * • ♦ Ta čas takih težav ni, toda včasih se zgodi, da kar na lepem res ni pri roki tako bližnjega degodka, da b mu lahko pripisali nekaj čisto svojega. is. 96.000 frankov za Napoleonovo pismo Panski bibliogruf-, ki se zanimajo za knjižne ter rokopisne redkosti, so se zbrali te dni v vel kem številu k prodaji starinskih predmotov v palači Drout v Parizu. Veliko pozornost je vzbudila prodaja Napoleonovega pisma z dne 27. oktobra 1792, ki je bilo kupljeno za 96.000 frankov Izredno zanimanje se je opažalo za pismo cesarice Josipine, v katerem se odkriva nazcep med njo ter Napoleonom zaradi neke Napoleonove ljubice v Varšavi. To Jo_ sipinino pismo je bilo prodano za 28.000 frankov. Sobranje odobrilo protižidovski zakon V bolgarskem parlamentu se je včeraj teden ponovno obravnavalo vprašanje Židov. živečih v Bolgariji. Opozicijonalni poslanec Kostanjev je znova poskusil prikazati poedine določbe protižidovskega zakona kot protiustavne, na drugi strani je pa hotel vključiti v debato poedine primere, da bi tako odvrnil pozornost poslancev od glavnega problema. Odgovoril mu je notranji minister Gabrovski. ki so ga podprli mnogi poslanci. Minister je izjavil, da pri tem ne gre za poedine za lase privlečene primere, temveč za zatiranje židovstva kot celote, da se reši bolgarski narod. Parlament je ministru živahno pritrjeval, in tako ie bil odobren protižidovski zakon, ki ga je izdala vlada letos poleti na podlag; po sobranju danega ji pooblastila. Poostritev kontrole nad bolgarskim uvozzcn Bolgarski uradni list je priobčil v eni zadnjih številk naredbo trgovinskega ministra o poostritvi kontrole nad uvozom z Madžarske. Italije. Švedske. Finske. Hrvatske in Slovaške.Vsako naročilo bolgarskih uvoznikov ali njihovih zastopnikov glede uvoza blsga iz naštetih držav mora biti odobreno p<- ravnateljstvu za zunanio trgovino. Če gre za blago, ki veljajo zanj j> -sebne določbe, je potrebna še odobritev Narodne banke. Nesnškoslovaška konzularna pogodba V zunanjem ministrstvu v Berlinu je bila v petek podpisana nem'ko-slovaška konzularna pogodba. Pogodba obsega določbe o konzularnih zastopstvih njihovih pravicah in delokrogu. V duhu medsebojnega prija-teljstva bo tvorila ta pogodba podlago za tesnejše sodelovanje tudi na upravnem področju. Četrta obletnica ssnrti Kcsnal paše Ob četrti obletnici smrti Kemala Ata-tiirka je položil nemški poslanik von Papen na njegov nagrobni spomenik v Etnografskem muzeju v Ankari venec s trakovi v državnih barvah vseh z osnimi državami, v skupni borbi povezanih držav. Nemški poslanec je dejal: V Imenu osnih držav in nj:hovih prijaetljev mi je čast položiti ta venec v znak večnega spomina na velikega državnika Atatiirka. Mednarodni Steki kongres V nedeljo 29. t. m bo otvorjen v Budimpešti mednarodni filmski kongres, ki mu bod prisostvovali tudi predstavniki italijanske in nemške fimske irdustrije. Navzočni bodo pristvovali tudi predstavniki italijan-filmske umetnosti 19 držav. Filmski kongres bo trajal do 3. decembra. Na njem bodo obravnavali vsa pereča vprašanja, filmske proizvodnje in tehnike. Vojna v sliki V Sofiji je bila te dni svečano otvorj na razstava »Vojna v sliki«, ki so jo videli tudi že v drugih evropskih mestih. Učinkovito razstavo risb. akvarelov in slik nemških vojnih slikarjev je izpopolnila zanimiva i-tava bolgarskih vojnih slik iz balkanske. prve svetovne in lanske balkanske vojne. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi bolgarski mimstri. Vojni minister Nihov je v pozdravnem govoru izrazil občudovanje bolgarskega naroda, da more Nemčija sredi najhujše borbe pokazati tako lepo razstavo. Nemški poslanik Beckerle je naglašal, da so razstavljene slike neminljivi spomeniki edinstvenih dogodkov in naporov nemških vojakov in njihovih zaveznikov. BREZ SKRBI Gospa X. dobi novo služkinjo in vpraša jo. če bo znala imeti stanovanje v redu in paziti na čistočo. — Kako bi ne znala, — se odreže dekle, — saj sem imela doma v redu svinjake in kokošnjak, pa bi ne bila kos vašemu stanovanju. P. G. VVodehouse} I SAN Humorlstiren roman »Dolly!« je vzkliknil tudi gospod Molloy, pa ne toliko z bolečino kakor s strahom. Njegovo mnenje o svoji lastni razboritosti je bilo preskromno, da bi se bil upal mirno gledati nastalemu položaju v oči, zato se mu je zdelo, da mora biti vljuden s prijateljem Chimpom, ki ga je poznal kot prevejatiega lisjaka. »Če me imate za zmožnega...« je začel gospod Twist. »Nikar tako ne misli, Chimp, nikar tako ne misli,« se je Molloy odločno uprl. »Moja boljša polovica je malce zbegana, to je vse. Nič je ne poslušaj. Kako torej misliš, prijatelj Chimp?« Spoštovanje gospe Molloyeve do moževih strateških zmožnosti je bilo le neznatno boljše od njegovega lastnega mnenja. Pogoltnila je torej bojevite besede, ki so ji bile na jeziku, in predirljivo uprla oči v gospoda Twista. »Takoj ti povem,« je Chimp odgovoril na tovariševo vprašanje. »A najprej urediva poslovno plat. Kako bova delila?« »Kako bova delila?« I, vsakemu pol, bi se mi zdelo,« je Soapy zajecljal, čudeč se, da si more vobče kdo zamisliti drugačno rešitev. »Jaz m moja gospa štejeva seveda za enega.« Chimp se je pikro zasmejal. j »Nič vsakemu pol!« je vzkliknil z odločnim gla-I som. »V tej stvari predstavljam jaz možgane, in | toliko moraš vedeti, da možgani zmerom več zaslu-I žijo kakor roke. Le poglej Henrvja Forda! Ali pa canterburyjskega nadškofa!« I »Mar hočete trditi, da bi canterburyjski nadškof odbil Soapyju polovični delež, če bi si morala razdeliti sunjen denar?« »Oh, ne, hčerka, tega nikakor nisem hotel reči,« je smeje se odvrnil Chimp. »Ampak prekleto rad bi videl Soapvja in nadškofa kot družabnika podjetja za praznjenje tujih blagajn.« »Nu,« se je oglasil Soapy, »tudi če bi tako naneslo, sodim, da mi nadškof, ne bi mogel reči drugega kakor: ,Čuj, Molloy, po mojih mislih ...'« Dolly je presekala ta razgovor, ki je postajal od sile akademski, a je pomenil samo izgubo dragocenega časa. . . »Šestdeset od sto in štirideset od sto!« je zdajci dejala. »Sedemdeset in trideset!« je popravi! Chimp. »Pet in šestdeset pa pet in trideset,« se je oglasil Soapy, da bi pošteno zbližal oba konca. »Naj bo, in mir besedi!« je vzkliknil Chimp. »A zdaj vama povem, kaj moramo storiti. Najprej ti dam pet minut časa, da vidiva, ali najdeš sam od sebe bojni načrt; če ga ne najdeš, mi takoj povej, kajti stvar je preprosta kakor očenaš.« Pet minut napetega premišljevanja ni obrodilo v Soapyjevi glavi nikakega sadu. »Nu torej,« je rekel Chimp, ko je čas potekel. »Stva$ je takšnale: ti stopiš k človeku, ki je vzel hišo v najem, in ga poprosiš, naj ti jo prepusti.« »In to je vsa vaša salonionska modrost?« je porogljivo zavreščal Dollvjin glas. Tudi > jenernu možu je bilo nekaj pikrega na jeziku. »Kaj vama ni všeč. prijatelja'7« Chimp se ni dal spraviti v zadrego. »Nu. poslu "a jt a Hnlie. Prva naj gre k temu ptiču Dolly in se dela začudeno, ker njen oče še ni prišel.« »Kdo, pravite?« je vprašala gospa Mollov. »Njen oče. sen rekel.« je odvrnil Chimp. »Dollv naj se torej potrudi, da mu zmeša glavo, in oe ,ie še tista, ki "em jo včasih poznal, bo mož v nekaj minutah zrel za drugo dejanje. To bo trenutek, ko mora nastopiti Soapv ...« »In jaz naj prevzamem vlogo njenega očeta?« je zlovoljno vprašal Soapy. »Seveda. Njenega očeta... Zakaj pa ne, prosim"« Soapy Molloy, ki je bil v vsem, kar je zadelalo razliko let med njim in njegovo življenjsko družico, zeio občutljiv, je menil, da Chimp v tej zadevi ne kuže primerne obzirnosti, in se je jel izgovarjati zastran ovojih osivelih sencev. »In potem?« ;e Dolly vprašala. »Potem naj se Soapy nekoliko ozre ...« Soapyju je znova zrasel greben. Ozirati se je znal kakor zlepa ne kdo. »In ko se nekoliko ozre,« je Chimp nadaljeval, »naj Soapy ganljivo in prepričevalno pojasni, da je pred davnim, davnim časom zagledal v tej hiši luč sveta...« »Kako mislite to: pred davnim, davnim časom?« se je zdrznil gospod Molloy. »Reči hočem, pred mnogimi leti,« je odločno ponovil Chimp. »Preden se je z vso rodbino izselil v Ameriko in s krvavečim srcem pustil svojo drago rodno hišo v rokah tujcev, ki so jo kupili. Tu je treba obravnavati stvar z rokavicami. Dopovej mu, da obožuješ spomine na davno minula otroška leta, lepe trate, po katerih si skakal kakor kozle, in celo opeko, iz katere je koliba zgrajena. Vsi tvoji najdražji svojci so živeli v teh sobah na vrhu, in tako dalje, in tako dalje,« je Chimp vzneseno končal ; »ako ima ta čuk le količkaj čuteče srce in ti bo Dolly spretno ugladila pot, mora pasti v mrežo kakor srela hruška.« Nastal je molk, ves nabit z elektriko. »Imenitno,« je nazadnje rekel Soapy. »Mislim, da pojde,« je malce dvomljivo rekJa Dolly. »Da, da, iti mora, naj stane kar hoče,« je Soapy živahno dodal. »Kar zanesita se name. Najpozneje v treh minutah bo imel jazbec solzne oči.« »Mnogo je na Dollyji,« je Chimp opomnil. »Zastran mene ne skrbita,« je ponosno rekla Molloyeva gospa. »Storila bom svojo dolžnost. A zdaj poslušjata. Če naj zaigram vlogo, ki mi je namenjena, zahtevam v nagrado klobuk z rajčičjim perjem, ki sem ga davi videla na Regent Streetu. Velja?« »Koliko stane?« sta v en glas vprašala ostala dva člana konzorcija. »Osemnajst gvinej.« »Osemnajst gvinej!« je vzkliknil Chimp. »Osemnajst gvinej!« je zastokal Soapy. Urejuje: Havo: 'D RavljeD — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani