Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASBA V ŠOLI IN VRTCU številka 2 letnik XXVI leto 2023 Priprava dogodkov na šoli in v vrtcu Slika na naslovnici: Uvodnik Simon Kajtna, “Poletje”, 2022, olje na platnu, 130 x 250 cm Dr. Inge Breznik, odgovorna urednica Spoštovane bralke in bralci, Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) Revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 51 00, faks 01/300 51 99 Predstavnik: dr. Vinko Logajf Uredništvo: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica) dr. Ada Holcar, Zavod RS za šolstvo dr. Franc Križnar, Reteče dr. Katarina Zadnik, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani mag. Petra Juhart Brdnik, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. David Bandelj, Državni izobraževalni zavod Trubar - Gregorčič, Italija dr. Manja Flisar Šauperl, Osnovna šola Angela Besednjaka Maribor dr. Marija Mihevc, Gimnazija Vič mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Glasbena šola Ravne na Koroškem dr. Nina Jamar, Glasbena šola Jesenice Andrej Makor, Glasbena šola Koper Katja Gruber, Osnovna šola Nazarje Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: inge.breznik@zrss.si; simona.vozelj@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Barbara Jarc Prevod povzetkov v angleščino: Bumblebee, jezikovno svetovanje, Polonca Luznik s. p. Oblikovanje: Simon Kajtna Notografija: AccordiA d.o.o. Računalniški prelom: Art Design d. o. o. Tisk: Present d. o. o. Naklada: 510 izvodov Letna naročnina (2 številki): 27,00 € za šole in ustanove; 20,25 € za fizične osebe, 11,00 € za študente in upokojence; cena posamezne številke v prosti prodaji je 15,00 €. V cenah je vključen DDV. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. učiteljski vsakdan je zelo pester, sleherni dan zelo intenziven, skoncentriran, skoraj adrenalinski. Izvajanje večurnega pouka (ure si sledijo druga za drugo z le 5-minutnimi vmesnimi odmori in enim daljšim za malico), dežurstvo med odmori, reševanje vzgojnih ter drugih težav pred poukom ali po njem, priprava različnega gradiva za pouk, sodelovanje s starši, sodelovanje z vodstvom ter drugimi strokovnimi sodelavci v kolektivu, sestanki in konference, izobraževanja, priprava proslav, prireditev … in še in še … zahtevajo celega človeka, njegovo energijo, pozornost ter vpetost čez celoten dan. Biti učitelj ni samo poklic, ampak tudi poslanstvo, ki zahteva visoko stopnjo strokovnosti, predanosti in empatije. Poklica se je mogoče priučiti, poslanstvo pa je stvar strasti in navdušenja. To je tisti ščepec, ki navdihne in spodbudi mlade k raziskovanju, razmišljanju in ustvarjanju. To je tisti čar, ki vpliva na osebni in socialni razvoj mladih, na oblikovanje njihovih vrednot in moralnih standardov. To je tista notranja moč učitelja, ki premaga izzive sodobnega časa, kot so velike razlike med učenci, pomanjkanje sredstev in podpore ter hud pritisk zaradi visokih pričakovanj družbe. Številka revije, ki jo imate v rokah, nas s prispevki popelje v bolj nevidno področje učiteljevega delovanja, in sicer na področje načrtovanja in izvajanja javnih šolskih uprizoritev. Čeprav je končni rezultat, kot so denimo proslava, koncert, razstava ali kakšna druga šolska prireditev, javnosti viden in bolj ali manj odmeven v ožjem šolskem okolju, se pred tem na šoli odvije skrbno načrtovan proces priprave na izvedbo prireditve. Vsi prispevki v reviji izhajajo iz osebnih izkušenj učiteljev pri pripravah tovrstnih prireditev, iz njihovih razmislekov in napotkov za dobro organizacijo ter izvedbo. Čeprav se zdi, da je to delo samoumevno in da ga zmore vsak, v resnici ni tako. To delo je največkrat poplačano s hvaležnostjo in veseljem otrok ter staršev, od učitelja pa zahteva veliko naporov in časa. Za konec: kaj si želimo za učitelje v prihodnosti? Da ne bi bili samo nujni in potrebni, temveč pomembni, spoštovani in cenjeni oziroma bolje nagrajeni. Da bom, če bo kakšna opravljiva soseda vprašala »Kateri faks je pa vaša hčerka končala?«, kot mati s ponosom dejala: »Moja hči je pa učiteljica postala!« Prijetno branje želim. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) VSEBINA UVODNIK Inge Breznik NEKROLOG 2 Dr. Franc Križnar Prijatelju, sodelavcu v spominDr. Dimitrij Beuermann (1960–2023) STROKA 4 8 Dr. Inge Breznik Šolske prireditve – ustvarjalno polje sodelovanja Eva Ostanek Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani PRAKSA 23 30 35 42 46 50 53 58 61 Jelka Veit Načrtovanje in izvedba kulturnih prireditev na Osnovni šoli Sladki Vrh Eleonora Ipavec Šaver Organizacija šolskih predstav, prireditev in koncertov Jakob Feguš Načrtovanje in izvedba šolskih proslav Neža Justinek Pelc Prikaz povezovanja z lokalnim okoljem, izvedba novoletnih karaok in programske ideje za zaključno prireditev Alenka Gazvoda Glasbene predstave na Osnovni šoli Vavta vas Aleš Pevec Glasbene dejavnosti na Osnovni šoli Gorišnica Suzana Čopi Stanišič Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na OŠ Šmarje pri Kopru Kristina Škibin Praznovanje 50. obletnice vrtca pri Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo Tone Partljič Naše proslave DOGODKI 64 Anastazija Juvan O mojih violinskih pravljicah NOTNA PRILOGA 2 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Dr. Franc Križnar, Dr. Dimitrij Beuermann (1960–2023) Prijatelju, sodelavcu v spomin Dr. Dimitrij Beuermann (1960–2023) Dr. Franc Križnar Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. Tone Pavček Dimitrij, naš prijatelj in sodelavec Tole je le eden izmed motov, ki je pospremil letos mnogo prezgodaj umrlega kolega in prijatelja, urednika in sourednika naše revije Glasba v šoli in vrtcu, uglednega slovenskega glasbenega strokovnjaka, v slovenskem glasbenem šolstvu kar prvega med enakimi. Saj se je v zadnjih desetletjih ali skoraj treh desetletjih v vlogi prvega med enakimi povzpel v piramidi glasbenega šolstva prav na njen vrh kot višji svetovalec (za glasbeno šolstvo); nazadnje na območni enoti Murska Sobota Zavoda RS za šolstvo. Mnogi, ki smo ga poznali osebno in strokovno in smo z njim delali leta in leta, se ga spominjamo kot tehtnega kolega in strokovnjaka, kot človeka, pa tudi kot tistega, na katerega si se lahko res zanesel; v vseh pogledih. Zagotovo je bil zadnja desetletja, če že ne kar kot njegov spiritus agens, velika skala v mozaiku slovenskega glasbenega šolstva, ki že kar nekaj časa nosi vodilno vlogo v evropskem kulturnem prostoru. S številnimi deli, načrti, članki, monografijami, učbeniki … je popisan njegov seznam del v COBISS-u, tako da lahko ugotovim, da je bil ne le eden izmed številnih »državnih glasbenih uradnikov«, temveč tehten soustvarjalec glasbenega šolstva pri nas. Rodil se je 19. aprila 1960 v Trbovljah, četudi je bil vseskozi pregovorno Zagorjan v glasbeni družini. Šolal se je od osnovne šole prek glasbene šole do Ljubljane in vse do angleškega Manchestra. V Ljubljani je končal Srednjo glasbeno in baletno šolo, današnji Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (klarinet, 1979, in saksofon, 1981), (do)končal je izobraževanje na oddelku za glasbeno vzgojo in zborovodstvo na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani (1981), klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo (1983), izobraževalni menedžment Nekrolog Skupinska slika z Debatne kavarne, Ljubljana, Cankarjev dom, 23. 11. 2017; z leve: dr. Dragica Žvar, mag. Milka Ajtnik, dr. Franc Križnar in dr. Dimitrij Beuermann na Metropolitanski univerzi v Manchestru v Angliji (2009) in vse tole okronal še z znanstvenim doktoratom na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo (Prepoznavanje implicitnih glasbenih vrednot kot sredstvo za razvoj osnovnošolske glasbene ustvarjalnosti, 2008). Enormen in zavidanja vreden tovrstni opus. Bil je učitelj in ravnatelj v Glasbeni šoli Zagorje ob Savi (1981–87 in 1987–1989; tam je nasledil nenadno preminulega očeta Riharda Beuermanna), dirigent in umetnik-skladatelj. Vse od leta 1995 naprej je bil vseskozi vpet v Zavod RS za šolstvo. Bil je med prvimi, pionirskimi člani uredništva revije Glasba v šoli in vrtcu (od leta 1995 naprej), vmes pa kot tretji po vrsti tudi njen odgovorni urednik (2008–10), pri čemer je venomer in pokončno zastopal glasbeno šolstvo v vsej njegovi vertikali. Vmes (1989–1995) je bil nekaj časa »na svobodi,« samostojni kulturni delavec in učitelj (klarineta in saksofona) v Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik, dokler ni prišel najprej na Ministrstvo za šolstvo in šport RS (1995), nato pa v vrste Zavoda RS za šolstvo, kjer je ostal vse do svoje prerane in krute smrti (na Zavodu RS za šolstvo je bil torej od leta 1995 do 2023; celih 28 let). Kot rečeno, je šel nazadnje iz Ljubljane v Mursko Soboto, kjer si je našel v bližnjih Beltincih tako svoj dom kot tudi zadnje (zemeljsko) prebivališče. V številnih odborih, komisijah, žirijah … je veljal za iskanega in tehtnega (strokovnega) sodelavca, na primer kot glavni ocenjevalec Državne izpitne komisije za glasbo in namestnik njenega predsednika. Umrl je 7. junija 2023 v murskosoboški bolnišnici, pokopan pa je v Beltincih. Dimitrijeva kolegica in zadnja, aktualna odgovorna urednica revije Glasba v šoli in vrtcu (od leta 2020 naprej) dr. Inge Breznik je pred njegovim prezgodnjim grobom (Beltinci, 12. 6. 2023) takole označila našega skupnega kolega, prijatelja in sodelavca: »… Bil je zelo razmišljujoča osebnost. Ukvarjal se je z vizijo kakovostne šole, kjer je iskal poti za izboljšanje procesov učenja in poučevanja, spreminjanje pedagoškega ravnanja, ki ni usmerjeno le v dosego ciljev, ampak v iskanje mnogoterih izobraževalnih doživetij. Na prvo mesto je postavljal proces ustvarjalnosti, prek vprašanj 'Kam? Kako? In zakaj?' pa nas je vodil, da se oziramo vase in spoznavamo, da ni poti do sreče, kajti sreča je pot …« Dimitrij, lepo je bilo delati s teboj, vsi skupaj smo preradi živeli, delali in sodelovali za lepoto in muziko, ampak dolgost življenja našega je kratka! 3 4 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Dr. Inge Breznik, Šolske prireditve – ustvarjalno polje sodelovanja Šolske prireditve – ustvarjalno polje sodelovanja Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si School Events - Creative Fields for Collaboration Izvleček Šolske prireditve igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, saj spodbujajo sodelovanje med učenci, učitelji, starši in ožjim šolskim okoljem. Prispevek izpostavlja proces od načrtovanja do izvedbe šolskih prireditev kot ustvarjalno področje sodelovanja med učenci in mentorji, z vključenimi dejavnostmi različnih kulturno-umetniških področij. Oblikovanje načrta oziroma scenarija prireditve naj temelji na otroški ustvarjalnosti oziroma naj bo otroška ustvarjalnost središče dogajanja. Šolske prireditve ponujajo podporno okolje za otrokov celostni razvoj, saj omogočajo napredovanje otrokovih spodobnosti, spretnosti, znanj in veščin, razvijanje socialnih zmožnosti in komunikacijskih veščin, izgradnjo pozitivne samopodobe in samozavesti. Ključne besede: javna uprizoritev, ustvarjalnost, timsko delo, šolsko okolje. Abstract School events play a vital role in creating a supportive learning environment by fostering collaboration among students, teachers, parents and the school community. This paper highlights the process from planning to implementing school events as a creative collaboration between students and mentors, involving activities from different cultural and artistic fields. The design of the event plan or scenario should stem from children, or rather - their creativity should be the very soul of the event. School events support children‘s holistic development by allowing them to deepen their skills, abilities, knowledge and skills, increase social and communication skills, and build a positive self-image and self-confidence. Keywords: public performance, creativity, teamwork, school field. Šolske prireditve, proslave, koncerti ter druge javne uprizoritve največkrat povezujemo s širjenjem pozitivnega javnega ugleda šol. Pa so mnogo več kot le to. V procesu od načrtovanja do izvedbe šolske prireditve se oblikuje ustvarjalno področje sodelovanja med vsemi vpetimi v dogajanje (učenci, učitelji, starši, zunanji mentorji). Šolske prireditve so del prikritega kurikula ter podpirajo celostno rast in razvoj učencev, njihovo ustvarjalnost, empatijo, prilagajanje, sprejemanje različnosti, izgradnjo njihove samozavesti, samopodobe in identitete, pozitivnih odnosov ter klime. STROKA Podzakonski akti šole spodbujajo k organizaciji proslav (6. člen Pravilnika o šolskem koledarju za OŠ, 2012, 2019, 2022, in 8. člen Pravilnika o šolskem koledarju za SŠ, 2018, 2020, 2021, 2022). S pojmom proslave so mišljene vse javne prireditve v šolskem okolju, kot so na primer proslave ob državnih praznikih, koncerti, likovne razstave, dramske uprizoritve, lutkovne igre, muzikali, plesne produkcije, folklorni nastopi in različne literarne prireditve. Obvezna je organizacija dveh proslav. Šole najpogosteje izvedejo 3 proslave:, pred božičnimi prazniki obeleženje dneva samostojnosti in enotnosti, na zadnji dan pouka pred dnevom državnosti ter pred slovenskim kulturnim praznikom. V veliko pomoč učiteljem pri vsebinski podlagi za pripravo obeh proslav je gradivo Aktivno državljanstvo in domovina: Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slovenskih državnih praznikov (Pečnik, 2015). Poleg dveh obveznih proslav lahko šola, skladno z letnim delovnim načrtom, čez celotno šolsko leto organizira še druge prireditve, saj šolsko okolje s svojimi vsebinami omogoča številne priložnosti: na primer sprejem novincev na prvi šolski dan, obeleženje dneva šole in pomembnih obletnic šole, teden otroka, komemoracija ob dnevu reformacije, dobrodelni bazar v veselem decembru, božično-novoletni koncert, kulturni maraton, pustovanje, dan žena, pozdrav pomladi, zaključek Bralne značke, teden knjige, teden umetnosti, dobrodelni koncerti, sklepni nastopi različnih skupin ob koncu šolskega leta, sodelovanje na različnih mestnih/občinskih prireditvah. Pri pripravi šolskih prireditev so pomembna naslednja splošna priporočila: • jasen cilj in tematika prireditve (podlaga za raziskovanje, spoznavanje in razumevanje pomena, vloge ter zgodovinskega konteksta obeležene prireditve), • združevanje različnih področij kulturno-umetniškega delovanja (literatura, gledališče, film, glasba, likovna umetnost, ples, kulturna dediščina), • učenci soustvarjajo prireditev na vseh razvojnih stopnjah od nastanka do izvedbe (nastopajoči so otroci, učitelji le kot dirigenti, sicer redko kot popestritev, presenečenje), 5 • dolžina javne izvedbe prireditve od 45 do 60 minut. Prireditve zajemajo širok spekter kulturno-umetniškega delovanja, pri čemer ima ključno vlogo proces ustvarjanja, pri katerem učitelji spodbujajo ustvarjalnost učencev. Ti sodelujejo pri oblikovanju ideje, koncepta, predloge oziroma scenarija, ki mora biti ne le realen, ampak tudi izvedljiv. Učitelji sinhronizirajo vse elemente v procesu nastajanja prireditve in vključujejo ter usmerjajo ustvarjalne učence na raznovrstnih kulturno-umetniških področjih (Breznik et al., 2013). Program prireditve je ključen, saj nagovarja občinstvo. Če je prireditev sestavljena iz mozaika točk, naj, skladno s ciljem in tematiko prireditve, vsebuje: • • • • zanimiv naslov, kakovostne vsebinske točke, suverenega povezovalca, močno sporočilo. Raznovrstne točke naj bodo povezane v vsebinsko celoto z izbranim in smiselnim veznim besedilom ali pa z izbranimi in primernimi glasbenimi vložki. Če prireditev poteka v obliki javne uprizoritve, na primer dramske igre, katere podlaga je dramsko besedilo, je pomemben izbor samega besedila, ki naj ustreza starosti učencev v dramski skupini, njihovim sposobnostim in spretnostim. Prireditve zajemajo širok spekter kulturno-umetniškega delovanja, pri čemer ima ključno vlogo proces ustvarjanja, pri katerem učitelji spodbujajo ustvarjalnost učencev. Organizacija šolskih prireditev je zahtevna, saj vključuje natančno načrtovanje dejavnosti, kadrovskih, materialnih in finančnih virov ter porabe časa. Ravnatelj določi koordinatorja proslave. Koordinator predlaga tim sodelavcev, največkrat tiste, ki so hitro odzivni, marljivi, odprti za novosti in kompromise. Koordinator pa je vezni člen med vsemi vpletenimi v prireditev, srce, gonilo, motivator, steber, gora, rama … empatičen in komunikativen, človek s čustvi. 6 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Dr. Inge Breznik, Šolske prireditve – ustvarjalno polje sodelovanja Znotraj tima je pomembna delitev dela, pri čemer naj bodo dejavnosti, čas in obremenitev posameznikov enakomerno razporejeni, kot na primer: prevzame vaje z glasbenimi točkami, likovnik prevzame sceno in rekvizite) in učencev, ki jih neko področje zanima, so v tej dejavnosti vešči ali zanjo nadarjeni. • vabilo, programski list (oblikovanje besedila, lektoriranje, grafična podoba, razpošiljanje; sodelovalno delo učencev z učitelji), • posamezne vaje (vaje posameznih točk prireditve, vaje s povezovalcem; učitelji so mentorji učencev) • skupne vaje in generalka (delo koordinatorja; ne pozabimo na prihod na oder in priklon), • scena, kostumi (nabava materiala, načrt postavitve, izdelava scene in oblek; dirigent izbere primerno obleko zase), Ključ uspešno izvedene šolske prireditve je ubrano in usklajeno delovanje tima, ki misli na vse vsebinske in organizacijske elemente prireditve od suverene izvedbe točk nastopajočih učencev do upoštevanja prostora, scene in tehnične opreme. • ozvočenje, osvetlitev, druga tehnična oprema (preizkus opreme na vsaj Ključ uspešno eni skupni vaji ter na geizvedene šolske neralki pred nastopom; prireditve je priporočeno je imeti laubrano in stno tehnično opremo na usklajeno šoli in učitelja, ki se na to delovanje tima, spozna ter spretnosti preki misli na vse naša na tim učencev), vsebinske in • fotografiranje, snemanje, organizacijske objava v medijih, na spletni strani šol, na družbeelemente nih omrežjih (delo učenprireditve od ca ali učitelja), suverene izvedbe • drugo: spremljevalci natočk nastopajočih stopajočih (skrbijo za učencev do varnost, red in disciplino upoštevanja otrok pred nastopom in prostora, scene in po njem, urejenost otrok tehnične opreme. pred odhodom na oder, deljenje malice otrokom), pogostitev za otroke in goste (priprava pogostitve in delitev malice otrokom), pomoč pri pripravi in pospravljanju prostora, zahvalna darilca (za nastopajoče, govornike, mentorje). Delo naj se deli glede na močna področja članov tima (na primer slavist lahko pripravi vezno besedilo, vabilo, prevzame vaje povezovalcev in govornikov; glasbenik Prepričljivost izvedbe nastopajočih je dolgotrajen proces učenja z mnogo vaje. Pri recitacijah in povezovanju posebno pozornost namenimo jasnosti, glasnosti in razumljivosti govora ter neverbalni komunikaciji). Sčasoma se lahko na šoli oblikuje stalna skupina učencev povezovalcev oziroma moderatorjev prireditev, ki jih urimo v artikulaciji, zborni izreki, postavitvi in gibanju na odru, rabi mikrofona, komunikaciji z občinstvom (očesni stik). Pri oblikovanju igranih prizorov in plesu začnemo z motivacijo, z uporabo različnih metod sproščanja telesa, improvizacijskimi vajami in predstavitvijo besedila, kompozicije, šele nato preidemo na individualne, potem na skupinske bralne ali plesne vaje ter uprizarjanje. Pri scenskem oblikovanju oblikujemo učinkovite, večje scenske elemente, postavljene v ozadje ali na stran odra, ki omogočajo prosto gibanje po odru in ne zakrivajo nastopajočih. Pri izboru zvočnih posnetkov (na začetku in na koncu prireditve ter vmes, za slikanje zvočnega ozadja) je pomembna kakovost posnetka. Pri tehnični opremi, predvsem pri ozvočenju, smo pozorni na dovolj glasno ozvočitev glede na velikost in številnost občinstva v prostoru (ne pretiho in ne preveč glasno, odmev, mikrofonija). Ne pozabimo na ureditev avtorskih pravic (na primer SAZAS). Tik pred izvedbo prireditve je pomembno nagovoriti oziroma opozoriti občinstvo, da je spremljanje šolske prireditve umetniški užitek, ki ga lahko zmoti zvonjenje telefona, tiho ali glasno govorjenje ter jok otrok. Na koncu je pomembno, da se prireditev dokumentira in deli s širšo javnostjo. Fotografije in reportaža s STROKA prireditve naj najdejo svoje mesto na šolski spletni strani, v šolskem glasilu ter tudi v krajevnih časopisih. S tem ne le promoviramo dogodek, temveč tudi delimo uspeh z okolico. Fotografije in reportaža s prireditve bodo ostali kot spomin na ustvarjalno sodelovanje in 7 pomembno izkušnjo za življenje, ki jo ponuja šolsko okolje. Šolske prireditve niso le predstave, temveč pomembno področje sodelovanja, ki krepi duha skupnosti in spodbuja ustvarjalnost. Viri Breznik, I. idr. (2013). Učni načrt. Program osnovna šola. Umetnost: neobvezni izbirni predmet [elektronski vir]. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/ Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Umetnost_izbirni_neobvezni.pdf Mohor, M. idr. (2003). Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja: Slovenščina: gledališki klub, literarni klub, šolsko novinarstvo [elektronski vir]. Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni/Slovenscina_gledaliski_klub_izbirni.pdf Pečnik, J. idr. (2015). Aktivno državljanstvo in domovina: Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slovenskih državnih praznikov [elektronski vir]. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ADD-prirocnik-za-proslavitev-drzavnih-praznikov.pdf Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11347 Pravilnik o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehnične in strokovne šole. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV782 Črt Sojar Voglar Radi imamo nauk o glasbi Ponatis notne zbirke • • 400 ritmičnih, melodičnih in parlato vaj za nauk o glasbi od 1. do 6. razreda; namenjena je učencem v glasbenih šolah; • za razvijanje glasbenih sposobnosti, kot so ritmični, melodični in harmonski posluh ter glasbeni spomin; • sistematično sledi učnemu načrtu, njegovim vsebinam, ciljem in standardom znanja; • postopoma povečuje zahtevnost, torej za manj sposobne kot tudi za nadarjene učence. Cena: 23,50 € Zbirka je naprodaj v Spletni knjigarni. 8 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Izvajalska anksioznost pri Eva Ostanek dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 1 Študentka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana Performance Anxiety in Students at Slovenian Conservatoires and Academy of Music in Ljubljana Izvleček V prispevku sem se osredotočila na vzroke in vplive izvajalske anksioznosti (strokovni termin za tremo), ki najpogosteje zavirajo uspešen nastop glasbenikov. Zanimalo me je, kako se vzroki prepoznajo, kako pogosti so pri različnih starostnih skupinah in kako uspešno se glasbeniki z njimi spoprijemajo. V ta namen je bila ustvarjena anketa, ki jo je rešilo 81 dijakov in 82 študentov glasbe, od tega 52 moških in 110 žensk. Namen raziskave je bil poiskati razlike v doživljanju izvajalske anksioznosti glede na stopnjo izobrazbe, glede na izkušnje z nastopanjem ter glede na glasbeno usmeritev (glasbenopedagoška, glasbenoteoretična in glasbenoumetniška smer) študentov glasbe ter ugotoviti njihove načine obvladovanja izvajalske anksioznosti. Študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dijaki konservatorijev za glasbo so glede na rezultate bolj podvrženi psihičnim kot telesnim znakom izvajalske anksioznosti. Slednje najpogosteje občutijo na solističnih javnih nastopih in na letnih izpitih. Najpogostejši strategiji, s katerima se z njimi spopadajo, sta hoja po prostoru in dihalne vaje. Pri ženskah je izvajalska anksioznost bolj izražena kot pri moških. Ključne besede: izvajalska anksioznost, trema, nastopanje, mladostništvo, glasbeno izobraževanje. Abstract This paper focuses on the causes and effects of performance anxiety (abbr. PA; the formal term for stage fright), which most often inhibits a successful musician‘s performance. The author was interested 1 Raziskava je bila izvedena v okviru predmeta Psihologija 2 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Katarine Habe. STROKA in how the causes are identified, how common they are in different age groups and how well musicians cope with them. To this end, 81 high school and 82 university music students, 52 of whom were male and 110 of whom were female, completed a questionnaire. The aim of the survey was to find differences in the experience of PA according to the level of education, performance experience and musical orientation (music-educational, music-theoretical, and music-artistic) of the music students and to find out their ways of coping with PA. According to the results, students of the Academy of Music Ljubljana and music conservatoires are more prone to psychological than physical signs of PA, most often experienced in solo public performances and annual examinations. The most common coping strategy is walking around the room and breathing exercises. PA is more pronounced in women than in men. Keywords: performance anxiety, stage fright, performing, adolescence, music education. 1. Uvod 1. 1 Opredelitev izvajalske anksioznosti in razlikovanje med tremo, strahom pred nastopanjem ter socialno anksioznostjo Izvajalska anksioznost je psiho-fiziološki fenomen, ki se kaže v izrazitih in vztrajnih občutkih tesnobnosti (Habe, 2018). Pojavlja se lahko na več različnih področjih: šport, javni govor, izvedbe igralskih in plesnih predstav (Kenny idr., 2006). Pri glasbenem nastopanju se simptomi pojavijo pred odhodom na oder in so vezani na glasbeni nastop (Habe, 2018). Izvajalska anksioznost na vsakogar vpliva drugače. Tisti, ki so bolj nagnjeni k doživljanju izvajalske anksioznosti ob koncu nastopa, pogosteje pričakujejo slabši nastop, sami sebe strogo sodijo in imajo običajno visoke standarde izvedbe, ko pride do ocenjevanja. Poleg tega jih bolj skrbijo posledice slabe izvedbe in so bolj pozorni na odziv občinstva (Kenny, 2011). Veliko glasbenikov z znaki izvajalske anksioznosti ne išče pomoči, čeprav jih ta močno ovira pri njihovem delu oziroma poustvarjanju (Sieger, 2017) ne glede na starost (Braden idr., 2015). Hkrati izvajalska anksioznost ne vodi samo do slabših nastopov, temveč tudi do slabšega učenja inštrumenta/ petja v glasbenih šolah in na akademijah ter do rednih negativnih občutkov po opravljenem nastopu (Braden idr., 2015). Trema in izvajalska anksioznost sta dva različna termina in dva različna pojma, ki na različen način vpli- vata na posameznikov nastop. Beseda trema pogovorno večkrat zamenja izvajalsko anksioznost, glavna razlika med njima pa je, da trema deluje na glasbenika pozitivno in med samim nastopom mine, izvajalska anksioznost pa je pri izvajalcu težje obvladljiva in praviloma zavira njegove izvajalske sposobnosti (Habe, 2000). Izvajalska anksioznost je torej patološka oblika prekomerne prednastopne napetosti, ki je izvajalec ne zmore obvladovati, temveč ta obvlada njega. V literaturi razlikujejo tudi med strahom pred nastopanjem in izvajalsko anksioznostjo. Bolj podrobno je to razliko opisala D. Kenny (2011), ki strah pred nastopanjem (angl. stage fright) od izvajalske anksioznosti ločuje po treh lastnostih: 1. Strah pred nastopanjem prepoznamo pri več zvrsteh umetnosti, izvajalska anksioznost pa se nanaša samo na glasbenike. 2. Strah pred nastopanjem se navezuje na strah pred večjim občinstvom, medtem ko se izvajalska anksioznost pojavlja tudi, ko je prisotnih manj ljudi (na primer na avdicijah). 3. Strah pred nastopanjem se povezuje z občutkom strahu, ki se pojavi ob nastopu, izvajalska anksioznost pa se stopnjuje več dni ali tednov pred nastopom. Kenny (2011) razlikuje tudi med izvajalsko anksioznostjo in socialno anksioznostjo. Pri izvajalski anksioznosti je izpostavila večja pričakovanja do samega sebe in večji strah pred ocenjevanjem nastopa. Pri socialni anksioznosti pa si posameznik pogosto predstavlja nekaj navideznega in njegov občutek izpostavljenosti 9 10 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani socialni evalvaciji najpogosteje ni realen. Pri izvajalski anksioznosti se redko zgodi, da se glasbenik dejansko izogne nastopu, kar je pri socialni anksioznosti pogosto. 1.2 Razvojni vidik izvajalske anksioznosti Na umetniško rast izvajalcev močno vplivajo dejavniki, ki so si pri večini podobni – vplivi starejših (starši in učitelji) in posebne izkušnje znotraj izjemno tekmovalnega okolja, ki so mu mladi glasbeniki izpostavljeni zelo zgodaj. Večkrat se pojavijo občutki sramu, občutki neustreznosti, ko izvajalec stoji na odru, in strahu pred izpostavljanjem samega sebe (Kenny, 2011). Pri prehodu v adolescenco se posameznik začenja pogosteje postavljati v vlogo opazujočega in v lastne misli. Tako se pogosto zgodi, da okoliščin ne oceni pravilno in opazovalcem pripisuje večjo pozornost in strožje sodbe za lastna dejanja od dejanskih. Izvajalci v tej Izvajalska starosti se velikokrat osredotoanksioznost je čajo na to, kaj si mislijo njihopatološka oblika vi vrstniki, kar vodi do osebne prekomerne anksioznosti (angl. personal prednastopne anxiety), saj se najstniki večnapetosti, ki krat primerjajo z drugimi gleje izvajalec de na uspehe z lastnega podne zmore ročja. Hkrati se v tej starosti obvladovati, povečata retrospekcija, samotemveč ta evalvacija, v več primerih ošibijo družinske vezi, kar vpliva obvlada njega. na razvoj anksioznosti. Bolj ko je posameznik predan svojemu področju, večja pričakovanja ima glede lastnih uspehov (Kenny in Osborne, 2006). Otroci izvajalsko anksioznost najpogosteje doživljajo drugače kot odrasli. Večina jih rada nastopa in napake med nastopom nanje manj vplivajo. Prehod do pogostejših občutij sramote med nastopom in po njem se zgodi zaradi kombinacije različnih dejavnikov, med katerimi je najpogostejša prisotnost anksioznosti kot osebnostne poteze (angl. trait anxiety) poleg posameznikove osebne percepcije sveta, tehničnih sposobnosti v obvladanju inštrumenta, staršev in medosebnih izkušenj, ki se navezujejo na nastop (Kenny idr., 2006). Simptomi izvajalske anksioznosti se kažejo že v zgodnjem mladostništvu, najpogosteje v obvladljivi obliki, kot so na primer tresenje rok, napetost v želodcu in plitvo dihanje. Med mlajšimi in starejšimi učenci so razlike zanemarljive. Najbolj izraziti dejavniki, ki zavirajo nastop, so miselni simptomi, posledice pa so bolj izražene pri deklicah kakor pri dečkih. Pogostost uspešnega nastopanja v mladostništvu ima velik vpliv na doživljanje nastopov v kasnejših obdobjih (Habe in Kržič, 2017). Starost, pri kateri se začnejo posamezniki, ki kasneje obiskujejo glasbeni konservatorij in akademijo za glasbo, ukvarjati z glasbo, se razlikuje. Čeprav jih večina začne igrati inštrument pred dvanajstim letom, jih okrog 50 % začne že pred sedmim letom (Zarza-Alzugaray idr., 2017). V raziskavi v Španiji (Zarza-Alzugaray idr., 2017) so znotraj dveh različnih skupin glasbenikov – profesionalnih in amaterskih – ugotovili, da tisti, ki so se začeli ukvarjati z glasbo pri sedmih letih ali prej, izkazujejo manj izvajalske anksioznosti kot tisti, ki so se začeli ukvarjati z glasbo pri devetih ali desetih letih. To se je potrdilo tudi na slovenskem vzorcu glasbenikov (Habe in Kržič, 2017). Do sorodne ugotovitve so prišli v raziskavi na študentih španskih konservatorijev (Lupiáñez in Munoz, 2021), pri kateri so ugotovili, da je za preprečevanje izvajalske anksioznosti v kasnejši starosti pomembno nastopanje v začetnih letih igranja. 1.3 Razlika v doživljanju izvajalske anksioznosti med moškimi in ženskami Raziskave kažejo, da ženske izvajalsko anksioznost občutijo pogosteje kot moški (Butković idr., 2020; Bobos idr., 2018; Braden idr., 2015; Gross in Musgrave, 2020; Kenny idr., 2006; Kenny, 2011; Lupiáñez, 2021; Zarza-Alzugaray idr., 2017). Pri vprašalniku za glasbenike različnih zvrsti v Veliki Britaniji (Gruss in Musgrave, 2020) je potrdilo občutke anksioznosti 77,8 % žensk v primerjavi s 65,7 % moških in občutke depresije 69,6 % žensk v primerjavi s 67,5 % moških. Razlike med spoloma se kažejo tudi pri načinu izražanja anksioznosti, posameznikovem odzivu in soočanju z njo. Ženske večkrat poročajo o negativnih mislih med STROKA nastopom v primerjavi z moškimi. Poleg tega se na mišljenje deklet pogosto prenašajo stereotipna prepričanja staršev, ki bolj zaupajo v sposobnosti sinov (Lupiáñez, 2021). Osborne in Kenny (2007) prav tako poročata o večji anksioznosti pri dekletih in odraslih ženskah. 1.4 Vzroki izvajalske anksioznosti Kenny (2011) tipološko opredeli tri izvore izvajalske anksioznosti – prva je pogojena; posameznik se je na nastopu najpogosteje počutil neprijetno, zato nastop povezuje z neprijetnimi občutji. Drugi izvor je izvajalska anksioznost kot posledica socialne anksioznosti ali fobije, tretji izvor pa se povezuje z depresijo, paniko, občutki tesnobe in slabe samopodobe. Barlow izvore izvajalske anksioznosti poveže z različnimi vidiki posameznikovega življenja. Opredeli tri dejavnike, ki skozi čas vplivajo na njen razvoj: podedovana biološka dovzetnost, splošna psihična dovzetnost, ki se nanaša na zgodnje izkušnje, in specifična psihična dovzetnost. Prvi in drugi dejavnik ustvarjata večjo možnost za razvoj depresije in anksioznosti, tretji dejavnik pa se nanaša na posameznikovo celostno stanje, ki lahko že vključuje večjo dovzetnost za razvoj anksioznosti in je pogojeno tudi z vrsto inštrumenta in starostjo (Zarza-Alzugaray idr., 2017). Eden izmed pomembnih vzrokov izvajalske anksioznosti je tudi perfekcionizem. Glasbeno ustvarjanje zahteva visoko raven fine motorike, koordinacije, pozornosti, zbranosti in spomina. Da profesionalni glasbeniki uspešno nastopajo, je potrebnih več let izkušenj, samostojnega vadenja in trajne samoevalvacije (Kenny in Osborne, 2006). Skupaj z zahtevami znotraj glasbenega področja in visokimi pričakovanji do sebe in drugih je pogosta posledica perfekcionizem. Izvajalca je strah že najmanjših tehničnih napak in drugih pomanjkljivosti v izvedbi ter se veliko bolj osredotoča na to, kaj gre lahko narobe. Perfekcionisti so zato posledično bolj samokritični in imajo pogosteje slabšo samopodobo (Wilson in Roland, 2002). Perfekcionizem je konceptualiziran kot pozitiven ali prilagoditven (angl. adaptive) in kot negativen ali ne-prilagoditven (angl. maladaptive), ki se navezuje predvsem na strah pred napakami. Prilagoditveni perfekcionizem pomaga zmanjševati izvajalsko anksioznost, ne-prila- 11 goditveni pa jo povečuje. Več študij je dokazalo, da se ne-prilagoditveni perfekcionizem zmanjšuje s starostjo (Butković idr., 2022). Bobos s sodelavci (2017) je ugotovil, da je pomemben vzrok perfekcionizma tudi kritika staršev, kar pa naj ne bi vplivalo na povečano izvajalsko anksioznost. Organizacija se je prav tako izkazala za pozitivno in podpira posameznikove osebnost, ker pomaga povečevati občutek nadzora nad položajem. V raziskavi med Da profesionalni člani zagrebškega orkestra in glasbeniki uspešno akademije za glasbo, starimi nastopajo, je od 16 do 64 let, so ugotovili, potrebnih več da več izvajalske anksioznosti let izkušenj, občutijo ženske, mlajši izvasamostojnega jalci in tisti z ne-prilagodivadenja in trajne tveno obliko perfekcionizma samoevalvacije. (Butković idr., 2022). Tudi pri slovenskih glasbenikih je bilo potrjeno, da je perfekcionizem pomembno povezan z izvajalsko anksioznostjo (Leva Bukovnik, 2018). Na vzorcu solističnih pevcev različnih žanrov se je pokazalo, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med izvajalsko anksioznostjo in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se je izvajalska anksioznost zmerno pozitivno povezovala z dvomom o dejanjih, s pričakovanji staršev in s starševsko kritiko. 1.5 Spoprijemanje z izvajalsko anksioznostjo Izvajalsko anksioznost je mogoče obvladovati pod pogojem, da jo glasbenik vnaprej predvidi in načrtuje spoprijemanje z njo. Brez jasnih navodil in vodenih nasvetov, ki bi pri tem pomagali, se dijaki in študenti glasbe zanašajo na socialno podporo, ki vključuje iskanje pomoči in izražanje negativnih občutij svojim vrstnikom ter izogibanje priznanju, da težava obstaja (Osborne in McPherson, 2016). Pri spoprijemanju z izvajalsko anksioznostjo pomagajo osebnostne lastnosti, kot sta optimizem in večja ekstravertiranost, ter zunanji dejavniki, med katerimi 12 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani najbolj izstopajo predvidljivost, možnost nadzorovanja dogajanja in socialna podpora bližnjih (Kenny, 2011). Učitelji inštrumenta/petja so tisti, ki najbolj vplivajo na sposobnost spopadanja z anksioznostjo pri mladem glasbeniku. Načini spoprijemanja z izvajalsko anksioznostjo so v tem primeru prilagojeni posamezniku in skladni z njegovimi potrebami. Pomembno je, da učitelji učencem pomagajo izriniti negativne in nepotrebne misli pred nastopom iz glave in jih zamenjati z bolj pozitivnimi in realističnimi (Sieger, 2017). Za zmanjševanje simptomov izvajalske anksioznosti pred nastopom se mnogi glasbeniki zanašajo na rutinske postopke in strategije, ki vključujejo trening zbranosti, dihalne vaje, meditacijo in jogo. Pomembno je, da Za obvladovanje se strategija nanaša na menizvajalske talni in fizični aspekt izvajalanksioznosti se je ca, ker strategije, ki se nananajbolje šajo le na mentalne aspekte, obnesla študente pri njihovem učekognitivnonju spopadanja z izvajalsko vedenjska anksioznostjo najpogosteje terapija s zavirajo (Sieger, 2017). Za tehnikami obvladovanje izvajalske ansproščanja in ksioznosti se je najbolje obkognitivnimi nesla kognitivno-vedenjska tehnikami. terapija s tehnikami sproščanja (zavedanje lastnega dihanja, sproščanje, umirjanje misli) in kognitivnimi tehnikami (zavedanje, kdaj se občuti izvajalska anksioznost, in pozitivni samogovor). Takšna terapija vključuje tudi tehnike sproščanja in normalizacije občutka anksioznosti, usmeritev misli na dano nalogo, določanje ciljev nastopa, vadenje skladbe v mislih in ustvarjanje rutine pred nastopom. Vse pogostejša postaja tudi Alexandrova tehnika, ki primarno ni bila ustvarjena za pomoč pri izvajalski anksioznosti. Tehnika vključuje mešanico ustnih navodil in fizičnih prikazov ter se osredotoča predvsem na pravilno držo (Wilson in Roland, 2002). Osborne in McPherson (2018) sta v raziskavi znotraj avstralskega konservatorja ugotovila, da so manj anksioznosti občutili tisti dijaki, ki so nastop ob koncu semestra doživljali kot izziv in ne kot grožnjo. Hkrati so ti dijaki dobili boljše ocene in stopili na oder z večjo samozavestjo, občutkom nadzora in z zavedanjem odgovornosti znotraj štirih kognitivnih ocen: 1. Imam nadzor nad lastnimi mislimi. 2. Prevzemam odgovornost za lastno pripravo na nastop. 3. Imam vse, kar potrebujem, da se lahko soočim s situacijo. 4. V sebi imam to, kar potrebujem za uspeh. Na podlagi predstavljenih teoretičnih izhodišč smo si zastavili sledeča raziskovalna vprašanja: • RV1: Ali obstajajo razlike v izvajalski anksioznosti med dijaki in študenti glasbe? • RV2: Ali obstajajo razlike v izvajalski anksioznosti glede na študijsko smer? • RV3: Ali obstajajo razlike v izvajalski anksioznosti glede na spol? • RV4: Katere so najpogostejše strategije spoprijemanja z izvajalsko anksioznostjo med dijaki in študenti glasbe? 2. Metoda V nadaljevanju predstavljamo empirično raziskavo, s katero smo želeli preveriti, kakšna je izvajalska anksioznost slovenskih dijakov in študentov glasbe ter na kakšne načine se z njo najpogosteje spoprijemajo. Ker gre za deskriptivno študijo, lahko pridobljene rezultate uporabimo zgolj kot smernice, vendar pa na njihovi podlagi ne morem posploševati ugotovitev na celotno populacijo dijakov in študentov glasbe, saj bi bile za to potrebne dodatne statistične analize. 2.1 Udeleženci V raziskavi je sodelovalo 81 dijakov konservatorijev za glasbo in 82 študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani – od tega 52 moških in 110 žensk, starih med 15 in 38 let (M = 19,5, SD = 13,1). Glasbena usmeritev je razdeljena na glasbenoteoretično (N = 26), glasbenopedagoško (N = 22) in umetniško smer za inštrument ali petje (N = 113). STROKA 2.2 Raziskovalni instrumenti V namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki vsebuje deset vprašanj zaprtega tipa s psihičnimi in fizičnimi simptomi izvajalske anksioznosti, ki jih udeleženci glede na intenzivnost ocenjujejo na pet- ali šeststopenjski ocenjevalni lestvici. Nanašajo se na posameznikov odnos do nastopanja in na psihične ter fizične vplive pred nastopom, med njim in po njem. Za podrobnejšo analizo teh simptomov je bila vključena Lestvica treme in izvajalske anksioznosti (Habe, 1999). 2.3 Postopek Vprašalnik, ustvarjen v EnKlik Anketi, so dijaki in študenti spletno reševali od marca do maja 2022. Rezultati so prikazani v preglednicah. Za preverjanje razlik pri izraženosti izvajalske anksioznosti med spoloma in glede na stopnjo izobrazbe je bil uporabljen t-test. 3. Rezultati in razprava Rezultate bomo zaradi preglednosti predstavili v skladu z zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji. 3.1 Razlike v izvajalski anksioznosti glede na starost (dijaki/študenti) Preglednica 1: Prikaz izraženosti simptomov izvajalske anksioznosti pri dijakih in študentih (M) ter izračun pomembnosti razlik med njimi (t). Simptom 2 Študenti Dijaki M SD1 M SD t P Srce mi bije hitreje. 4,1 1,61 3,9 1,71 –1,426 0,156 Primanjkuje mi samozavesti. 4,0 1,62 3,9 1,78 –0,530 0,597 Tresem se. 3,2 1,88 2,9 1,80 –0,884 0,379 Skrbi me glede lastnih sposobnosti za dobro izvedbo. 4,0 1,64 3,8 1,70 –0,789 0,432 Imam suha usta. 3,0 1,58 2,9 1,80 –0,291 0,772 Slabo mi je. 2,9 1,73 1,9 1,44 –3,482 0,001 Moje telo je napeto. 4,2 1,41 3,7 1,56 –1,724 0,087 SD – standardni odklon; P – vrednost (statistična pomembnost) 13 14 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Simptom Študenti Dijaki M SD1 M SD t P Težko se zberem. 3,3 1,60 2,8 1,44 –1,704 0,091 Počutim se poraženo. 2,2 1,60 1,9 1,45 –1,071 0,286 Počutim se nelagodno, vznemirjeno. 3,9 1,66 3,6 1,62 –1,891 0,061 Razmišljam o napakah pri izvedbi. 3,8 1,68 3,6 1,63 –0,808 0,421 Razmišljam o tem, da so drugi boljši od mene. 3,7 1,84 3,6 1,87 –0,376 0,707 Strah me je. 3,7 1,70 3,5 1,77 –1,281 0,202 Zdi se mi, da sem vse pozabil/-a. 3,4 1,70 3,5 1,74 0,207 0,836 Moje dihanje je hitro in plitvo. 2,9 1,54 2,5 1,61 –1,426 0,156 Skrbi me glede nastopa. 4,4 1,37 4,3 1,40 –0,789 0,432 Živčen/-a sem. 4,4 1,43 4,3 1,48 –1,091 0,277 Razmišljam o odzivu občinstva/ učiteljev in ocenjevalcev nastopa. 4,4 1,57 4,3 1,64 –0,268 0,789 Začne me boleti glava. 1,6 0,96 1,6 1,15 0,256 0,799 Imam občutek, da bom omedlel/-a. 1,7 1,23 1,5 1,10 –0,876 0,382 Najraje bi se ugreznil/-a v tla. 2,6 1,87 2,4 1,89 –1,126 0,262 Razmišljam o tem, »kaj mi je tega treba«. 2,5 1,69 2,4 1,86 –0,333 0,739 Bojim se, da ne bom pokazal/-a vsega, kar znam. 4,2 1,69 4,2 1,80 –0,285 0,776 Zmeden/-a sem. 3,0 1,42 2,4 1,48 –2,399 0,018 Dlani se mi potijo. 3,8 1,59 4,1 1,46 1,774 0,078 Čutim napetost v želodcu. 3,6 1,43 3,2 1,55 –1,297 0,197 Najraje bi zbežal/-a. 2,4 1,67 2,3 1,91 –0,459 0,647 Razmišljam o kakovosti lastne pripravljenosti na nastop. 4,3 1,45 4,0 1,68 –1,063 0,290 Imam občutek, da ne obvladujem položaja. 3,5 1,73 3,0 1,72 –1,520 0,131 Pogosteje moram na WC. 3,1 1,69 3,0 1,88 –0,277 0,782 Študenti poročajo o fizičnih posledicah izvajalske anksioznosti, med katerimi so najbolj prisotna potenje dlani (M = 3,8), hitrejše bitje srca (M = 4,1) in napeto telo (M = 4,2), najmanj pa slabost (M = 2,9), glavobol (M = 1,6) in omedlevica (M = 1,7). Srednje STROKA močno so prisotni tresavica (M = 3,2), suha usta (3,2) in napetost v želodcu (3,6). Med najpogostejšimi fizičnimi simptomi pri dijakih so potne dlani (M = 4,1) in hitrejše bitje srca (M = 3,9), napeto telo (M = 3,7), najmanj pa tresavica (M = 2,9), suha usta (M = 2,9), slabost (M = 1,9), hitro in plitvo dihanje (M = 2,5), glavobol (M = 1,6) in omedlevica (M = 1,5). Na splošno so dijaki kazali manjše povprečje vpliva fizičnih simptomov kot študenti. Najpogostejši psihični simptomi pri študentih so primanjkovanje samozavesti (M = 4,0), skrb glede lastne sposobnosti za uspešen nastop (M = 4,0), živčnost (M = 4,4), skrb glede nastopa (M = 4,4), občutek o neobvladovanju položaja (M = 3,5), občutek nelagodnosti, vznemirjenosti (M = 3,9) in razmišljanje o napakah pri izvedbi (M = 3,8), o tem, »da so drugi boljši od mene« (M = 3,7), o odzivu občinstva, učiteljev, ocenjevalcev (M = 4,4) in o kakovosti lastne pripravljenosti na nastop (M = 4,3). Najmanj študentov ima občutek poraženosti (M = 2,2), bi se »najraje ugreznil/-a v tla!« (M = 2,6) in razmišlja o tem, »kaj mi je tega treba« (M = 2,5). Pri dijakih so najmočnejši mentalni simptomi primanjkovanje samozavesti (M = 3,9), skrb glede nastopa (M = 4,3), živčnost (M = 4,3), skrb glede odziva občinstva (M = 4,3) in strah, da »ne bom pokazal/-a, kaj znam« (M = 4,2). Študente ter dijake najbolj skrbita kakovost njihove izvedbe in dokazovanje lastnih sposobnosti, kar se odraža predvsem v psihičnih simptomih izvajalske anksioznosti. Iz izračunov pomembnosti razlik lahko iz Preglednice 1 razberemo, da so se, čeprav lahko pri vseh simptomih opazimo njihovo večjo izraženost pri dijakih kot pri študentih, statistično pomembne razlike pokazale zgolj pri občutkih slabosti in pri zmedenosti. Na prvo raziskovalno vprašanje lahko torej odgovorimo, da sicer obstajajo razlike v doživljanju izvajalske anksioznosti med dijaki in študenti glasbe, vendar pa so bile statistično potrjene zgolj pri dveh simptomih. Nekatere raziskave poročajo o večji izvajalski anksioznosti pri izvajalcih, ki manj nastopajo (Biasutti in Concina, 2014; Habe, 1998). Lupiáñez (2021) opisuje, da se dijaki na španskih konservatorijih najtežje soočajo s psihičnimi simptomi izvajalske anksioznosti in da sama vaja tehničnih sposobnosti za uspešnega glasbenika ni dovolj. K. Habe (2000) je opisala problematiko premajhnega števila možnosti nastopov za študente, ki so odvisni predvsem od njihove lastne iniciative, saj profesorjev, ki svoje študente spodbujajo k rednemu nastopanju, tekmovanjem in avdicijam, ni veliko. Hkrati je bilo poudarjeno (Habe, 2000; Lupiáñez, 2021), da pomembno vlogo pri uspešnosti nastopanja igrajo predvsem uspešni nastopi v zgodnjem mladostništvu. Preglednica 2: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) intenzivnosti doživljanja fizičnih in psihičnih posledic izvajalske anksioznosti glede na starost. Vrsta posledic Dijaki ŠtudentI M SD M SD t P Psihične posledice 2,6 1,25 3,1 1,15 –2,169 0,032 Fizične posledice 3,8 1,11 3,8 1,47 –0,093 0,926 15 16 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Iz Preglednice 2 lahko razberemo, da v izraženosti fizičnih posledic med dijaki in študenti glasbe ni razlike, obstaja pa trend razlik pri psihičnih posledicah, ki so bolj prisotne pri študentih. Preglednica 3: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) najpogostejših vzrokov za doživljanje izvajalske anksioznosti. Vzroki Dijaki Študenti M SD M SD t P Pripravljenost na nastop 3,9 1,39 4,2 1,09 –1,394 0,116 Prisotnost profesorjev 3,2 1,44 2,5 1,26 –3,411 0,001 Občinstvo v dvorani 3,2 1,34 3,8 1,10 –2,512 0,013 Prisotnost staršev 2,2 1,32 2,5 1,26 –1,141 0,256 Iz Preglednice 3 lahko razberemo, da ima tako pri dijakih kot pri študentih največji vpliv na doživljanje izvajalske anksioznosti pripravljenost na nastop, najmanjši pa prisotnost staršev. Izračun pomembnosti razlik pa je pokazal, da se edina statistično pomembna razlika med dijaki in študenti kaže pri vplivu prisotnosti profesorjev, ki je večji pri dijakih. Preglednica 4: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) doživljanja izvajalske anksioznosti v različnih okoliščinah nastopanja. Vrsta nastopa Dijaki Študenti M SD M SD t P Na solističnih javnih nastopih 4,5 1,17 4,7 1,32 0,260 0,298 Na letnem izpitu 4,2 1,26 4,4 1,26 0,258 0,202 Na solističnih internih nastopih 3,9 1,28 4,0 1,32 0,392 0,588 Na neformalnih solističnih nastopih 3,3 1,26 3,5 1,31 –0,500 0,202 Na nastopih v manjši komorni zasedbi 3,1 1,32 3,0 1,15 –0,116 0,621 Na nastopih z orkestrom 2,8 1,52 2,6 1,49 –0,433 0,537 Na nastopih v večji komorni zasedbi 2,6 1,33 2,5 1,32 –0,116 0,526 Na uri s profesorjem 2,2 1,20 2,5 1,12 –1,611 0,209 V Preglednici 1 so navedeni simptomi izvajalske anksioznosti, ki smo jih v nadaljevanju uporabili tudi pri iskanju razlik med študenti različnih smeri (glasbenoteoretična in glasbeno pedagoška ter umetniška smer). Iz Preglednice 4 je razvidno, da tako dijaki kot študenti doživljajo največ izvajalske anksioznosti na solističnih javnih nastopih in na letnem izpitu, pa tudi na solističnih internih nastopih. Zanimivo je, da se je pri teh podatkih pokazalo, da STROKA je doživljanje izvajalske anksioznosti večje pri študentih kot pri dijakih, kar je v neskladju z izraženostjo posameznih simptomov (glej Preglednico 1). Res pa je, da razlike niso statistično pomembne. V predhodnih raziskavah se je pokazalo, da na doživljanje izvajalske anksioznosti vplivajo zahteve znotraj glasbenega področja in visoka pričakovanja do sebe in drugih, pripravljenost na nastop, strah pred tehničnimi napakami in drugačnimi pomanjkljivosti v izvedbi (Wilson in Roland, 2002). Raziskava na španskih glasbenikih različnih starosti (Zarza-Alzugaray idr., 2017) dokazuje, da odrasli in tisti, ki so začeli bolj zgodaj nastopati (Lupiáñez idr., 2021), lažje nadzorujejo vplive treme. Na prvo raziskovalno vprašanje lahko odgovorimo, da večina razlik, čeprav obstajajo posamezne razlike med študenti in dijaki v izvajalski anksioznosti in čeprav lahko opazimo trend, da je izvajalska anksioznost bolj prisotna pri študentih kot pri dijakih, ni bila statistično pomembna. Razlike v izvajalski anksioznosti glede na smer študija (glasbenoteoretična in glasbenopedagoška smer ter umetniška smer) Najbolj izražen simptom pri študentih umetniške smeri je razmišljanje o odzivu občinstva, učiteljev in ocenjevalcev nastopa (M = 4,4), pri študentih teoretične in pedagoške smeri pa občutek nelagodnosti in vznemirjenosti (M = 4,4). Pri obeh smereh je najmanj udeležencev ankete označilo simptoma omedlevice in glavobola (M = 1,6). Če bi imeli večji vzorec, bi se med študijskima smerema lahko pokazala pomembna statistična razlika pri simptomu: razmišljam o tem, »kaj mi je tega treba«, a trenutno je ni. Na raziskovalno vprašanje o razlikah v izvajalski anksioznosti glede na študijsko smer lahko odgovorimo, da te razlike pri večini simptomov niso bile prisotne. V raziskavi, ki je vključevala profesionalne, neprofesionalne glasbenike in zboriste (Spahn, 2021), so največ izvajalske anksioznosti občutili tisti, ki se z izvajalsko prakso ne ukvarjajo profesionalno, in tisti, ki so bili individualno izpostavljeni (solisti). Tudi Gross in Musgrave (2020) sta v raziskavi različnih tipov glasbenikov poročala o večji izvajalski anksioznosti tudi pri DJ-jih in samostojnih ustvarjalcih avtorske glasbe. Preglednica 5: Prikaz aritmetične sredine (M), standardnega odklona (SD) in pomembnosti razlik (t) pri občutenju vznemirjenosti zaradi nastopa v različnih časovnih obdobjih na lestvici od 1–5 pri študentih ter dijakih glede na študijsko smer (umetniška in glasbenopedagoška smer). Čas nastopa Umetniška smer Glasbenoteoretična smer M SD M SD t P Takoj ko izvem za nastop. 1,8 0,95 1,7 0,87 –0,533 0,600 En teden pred nastopom 2,3 1,05 2,4 1,36 0,167 0,869 En dan pred nastopom 3,2 1,19 3,0 1,37 –0,538 0,596 Eno uro pred nastopom 4,1 1,00 3,9 1,36 –0,567 0,577 Eno uro po nastopu 2,3 1,25 1,6 0,89 –2,664 0,013 17 18 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Čas nastopa Umetniška smer Glasbenoteoretična smer M SD M SD t P En dan po nastopu 1,6 0,87 1,3 0,58 –2,044 0,050 En teden po nastopu 1,2 0,47 1,1 0,25 –1,671 0,103 Pri študentih umetniške in glasbenoteoretične smeri trema narašča do dneva nastopa in nato sčasoma pojenja. V vseh časovnih odmikih od nastopa razen pri enem dnevu pred nastopom je več vprašanih iz umetniške smeri označilo višjo stopnjo treme v primerjavi z vprašanimi iz glasbenoteoretične smeri. Preglednica 6: Prikaz aritmetične sredine (M), standardnega odklona (SD) in pomembnosti razlik (t) pri občutenju vznemirjenosti zaradi nastopa v različnih časovnih obdobjih na lestvici od 1–5 pri študentih ter dijakih glede na študijsko smer (umetniška in glasbenoteoretična smer). Čas pojavitve vznemirjenosti Umetniška smer Glasbenopedagoška smer M SD M SD t p Takoj ko izvem za nastop. 1,8 0,95 1,7 0,88 –0,754 0,457 En teden pred nastopom 2,3 1,05 2,3 1,08 –0,057 0,955 En dan pred nastopom 3,2 1,19 3,4 1,23 0,677 0,504 Eno uro pred nastopom 4,1 1,00 4,2 1,14 0,266 0,793 Eno uro po nastopu 2,3 1,25 2,0 1,05 –1,118 0,272 En dan po nastopu 1,6 0,87 1,5 0,83 –0,719 0,478 En teden po nastopu 1,2 0,47 1,2 0,37 –0,477 0,636 Pri študentih umetniške in glasbenopedagoške smeri trema prav tako narašča do dneva nastopa in nato sčasoma pojenja. Razlike med obema smerema so zanemarljive in statistično nepomembne. Vprašani iz obeh smeri so najpogosteje označili, da občutijo največ treme eno uro pred nastopom. Preglednica 7: Prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) intenzivnosti doživljanja treme pri študentih v različnih okoliščinah izvajanja glede na študijsko smer (umetniška ali glasbenoteoretična in glasbenopedagoška smer) na lestvici od 1–6. Umetniška smer Glasbenoteoretična in glasbenopedagoška smer M SD M SD t P Na solističnih javnih nastopih 4,6 1,19 4,8 1,24 –1,673 0,099 Na letnem izpitu 4,2 1,24 4,5 1,33 –1,860 0,068 Na solističnih internih nastopih 3,9 1,19 4,1 1,42 –1,710 0,092 Vrsta nastopa STROKA Na neformalnih solističnih nastopih 3,4 1,26 3,3 1,38 –2,191 0,032 Na nastopih v manjši komorni zasedbi 3,1 1,20 2,9 1,13 –2,740 0,008 Na nastopih z orkestrom 2,8 1,53 2,4 1,39 –3,393 0,002 Na nastopih v večji komorni zasedbi 2,6 1,32 2,3 1,34 –3,306 0,001 Na uri s profesorjem 2,4 1,20 2,2 1,08 –2,306 0,011 Študenti ter dijaki glasbenopedagoških in glasbenoteoretičnih smeri bolj občutijo tremo, kadar so individualno izpostavljeni – na solističnih javnih nastopih, na solističnih internih nastopih in na letnih izpitih, ter manj doživljajo tremo v komornih in orkestralnih zasedbah ter na uri s profesorjem (Preglednica 7), pomembne statistične razlike pa se kažejo pri nastopih z orkestrom in pri nastopih v večji komorni zasedbi. Tudi pri drugem raziskovalnem vprašanju se razlike med študenti glasbenoteoretične in glasbenopedagoške smeri ter študenti umetniške smeri, razen pri posameznih postavkah, niso izkazale kot statistično pomembne. 3.3 Razlike v izvajalski anksioznosti glede na spol Simptome izvajalske anksioznosti, prikazane v Preglednici 1, smo primerjali z vidika spola. Povprečja vseh simptomov treme razen občutka neobvladovanja dogajanja so pri ženskah višje kot pri moških. Pomembne razlike so razvidne pri tresavici, napetem telesu, razmišljanju o kakovosti lastne pripravljenosti na nastop, hitrejšem bitju srca, pogostejši nuji zahajanja na WC, slabosti, razmišljanju »kaj mi je tega treba,« občutku o pozabljanju znanja, napetosti v želodcu, skrbi glede nastopa, živčnosti, hitrejšem in plitvejšem dihanju, razmišljanju o tem, da so »drugi boljši od mene«, skrbi glede lastnih sposobnosti za dobro izvedbo in primanjkovanju samozavesti. Največja statistično pomembna razlika se kaže pri občutku strahu (p = 0.000). Moški in ženske doživljajo izvajalsko anksioznost različno, ta pa je vezana tudi na starost izvajalca. Pri tri- in štiri letnikih so razlike med spoloma neopazne. Pojavijo se šele v sredini osnovne šole, ko dečki občutijo več izvajalske anksioznosti med samim nastopom, deklice pa pred nastopom (Dempsey in Comeau, 2019). To pomeni, da je vpliv razlike med spoloma na izvajalsko anksioznost odvisen od starosti, največje razlike pa se pojavijo v času adolescence (Osborne, 2016). Preglednica 8: Statistični prikaz aritmetične sredine (M) in standardnega odklona (SD) intenzivnosti doživljanja treme pri ženskah in moških glede na okoliščine izvajanja na lestvici od 1–6. Vrsta nastopa Moški Ženske M SD M SD t p 4,2 1,32 4,8 1,08 –2,882 0,005 Na solističnih internih nastopih 3,6 1,25 4,1 1,21 –2,309 0,023 Na uri s profesorjem 1,37 2,3 1,07 0,156 0,877 Na solističnih javnih nastopih 2,4 19 20 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Vrsta nastopa Moški Ženske M SD M SD t p Na letnem izpitu za inštrument/petje 3,9 1,41 4,5 1,16 –2,295 0,025 Na neformalnih solističnih nastopih 3,1 1,24 3,5 1,29 –1,861 0,066 Na nastopih v manjši komorni zasedbi 2,6 1,10 3,2 1,18 –2,576 0,012 Na nastopih v večji komorni zasedbi 2,0 1,10 2,7 1,33 –2,949 0,004 Na nastopih z orkestrom 2,3 1,36 2,8 1,53 –2,248 0,027 Dijakinje in študentke slovenskih konservatorijev in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani občutijo več treme kot moški. Največja razlika je razvidna pri solističnih javnih in internih nastopih, letnih izpitih ter nastopih v manjših komornih zasedbah. Tako kot v prejšnjih raziskavah, ki kažejo na večjo izvajalsko anksioznost pri ženskah kot pri moških (Butković idr., 2020; Dobos idr., 2019; Braden idr., 2015; Gruss in Musgrave, 2020; Kenny idr., 2006; Kenny, 2011; Lupiáñez idr., 2021; in Zarza-Alzugaray idr., 2017) so tudi naši rezultati pokazali, da študentke in dijakinje v večini primerov občutijo več izvajalske anksioznosti kot študenti in dijaki. Na tretje raziskovalno vprašanje lahko odgovorimo pritrdilno, saj so se statistično pomembne razlike v prid pogostejšega doživljanja izvajalske anksioznosti pri ženskah v primerjavi z moškimi pokazale pri večini postavk. 3.4 Načini spoprijemanja z izvajalsko anksioznostjo Preglednica 9: Prikaz uporabljenih tehnik soočanja s tremo pri moških in ženskah v absolutnih številkah (n). Tehnika Moški Ženske n n Sprehajanje po prostoru 27 64 Dihalne vaje 18 62 Pozitivni samogovor 15 53 Pogovor s prijatelji 19 35 Samoizolacija 14 32 Avtogeni trening 1 9 Alexandrova tehnika 0 4 STROKA Iz Preglednice 9 lahko razberemo, da omenjene tehnike bolj pogosto uporabljajo ženske, predvsem sprehajanje po prostoru, dihalne vaje in pozitivni samogovor. Najmanj uporabljana sta Alexandrova tehnika in avtogeni trening. V raziskavi članov orkestra Londonske filharmonije (Biasutti in Concina, 2014) so strategije za spopadanje z izvajalsko anksioznostjo vključevale predvsem globoko dihanje, avtogeni trening, preusmerjanje pozornosti, konzumacijo alkohola in pomirjeval. V raziskavi nemških učencev glasbe (Fehm in Schmidt, 2006) so pri vprašanjih odprtega tipa najpogosteje omenjali vadenje, sproščanje, molitev, kajenje, pogovor s prijatelji in učitelji. Pomemben element pri nadziranju izvajalske anksioznosti je tako imenovana samoučinkovitost (angl. self-efficacy), ki predstavlja sposobnost posameznikovega nadzora nad položajem (Kenny, 2011). Ta je odvisna predvsem od načina poučevanja, sposobnosti samorefleksije in pozitivnega samogovora (Dempsey in Comeau, 2017). V raziskavi, ki je vključevala učence in dijake glasbenih konservatorijev v Angliji (Dempsey in Comeau, 2017), je izvajalska anksioznost naraščala s starostjo, hkrati z njo pa se je manjšala samoučinkovitost. Na posameznikovo prepričanje samega vase in o tem, da lahko uspešno nastopa, močno vpliva izvajalska anksioznost. Rutinski postopki in strategije vprašanih študentov in dijakov glasbe se večinsko nanašajo le na mentalni aspekt. 4. Sklepi Cilj raziskave je bil preveriti stopnjo izvajalske anksioznosti pri slovenskih dijakih in študentih glasbe ter na kakšne načine se z njo najpogosteje spoprijemajo. Pri primerjavi med študenti in dijaki glasbe ter pri primerjavi med študenti različnih študijskih glasbenih smeri pri doživljanju izvajalske anksioznosti niso bile opažene relevantne statistične razlike. Slednje so se pokazale pri primerjavi med spoloma. V večini primerov so ženske pokazale večje doživljanje izvajalske anksioznosti kot moški. Prav tako so ženske bolje seznanjene z uporabo različnih strategij spoprijemanja s tremo. Pilotno raziskavo bi lahko nadgradili z večjim vzorcem, predvsem z večjim poudarkom na raznolikosti vprašanih glede na študijsko usmeritev in spol, saj je večina vprašanih žensk umetniške smeri. Nadaljnje raziskovanje bi usmerila v metode, s katerimi lahko študente in dijake spodbujajo k uporabi tehnik za spopadanje s tremo in k ustvarjanju rutine, ki bi jim pomagala pri uspešnejšem nastopanju. Viri in literatura Biasutti, M. in Concina E. (2014). The role of coping strategy and experience in predicting music performance anxiety. Musicae Scientiae, 18(2), 189–202. Braden, A. M., Osborne, M. S. in Wilson, S. J. (2015). Psychological intervention reduces self-reported performance anxiety in high school music students. Frontiers in Psychology, 6, 195. Butković, A., Vukojević, N., in Carević, S. (2022). Music performance anxiety and perfectionism in Croatian musicians. Psychology of Music, 50(1), 100–110. Dempsey, E., in Comeau, G. (2019). Music performance anxiety and self-efficacy in young musicians: Effects of gender and age. Music Performance Research, 9, 60–79. Dobos, B., Piko, B. F. in Kenny, D. T. (2019). Music performance anxiety and its relationship with social phobia and dimensions of perfectionism. Research Studies in Music Education, 41(3), 310–326. Fehm, L. in Schmidt, K. (2006). Performance anxiety in gifted adolescent musicians. Journal of anxiety disorders, 20(1), 98–109. Gross, S. A. in Musgrave, G. (2020). Sanity, Madness and Music. Can Music Make You Sick?: Measuring the Price of Musical Ambition, 25–40. Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9(2), 103–120. Habe, K. in Kržič, V. (2017). Doživljanje izvajalske anksioznosti učencev glasbene šole v zgodnjem mladostništvu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 26, 33–48. 21 Kenny, D. (2011). The psychology of music performance anxiety. Oxford University Press. Kenny, D., Driscoll, T. in Ackermann, B. (2014). Psychological well-being in professional orchestral musicians in Australia: A descriptive population study. Psychology of Music, 42(2), 210–232. Leva Bukovnik, S. (2018). Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov (magistrsko delo). Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Lupiáñez, M., Ortiz, F. D. P., Vila, J. in Muñoz, M. A. (2021). Predictors of music performance anxiety in conservatory students. Psychology of Music, 50(4), 1005–1022. Osborne, M. S. in Mcpherson, G. E. (2018). Precompetitive appraisal, performance anxiety and confidence in conservatorium musicians: a case for coping. Psychology of Music, 47(3), 451–462. Osborne, M. S. (2016). Building performance confidence. The child as musician: A handbook of musical development. Oxford University Press. Parncutt, R. in McPherson, G. (2002). The science and psychology of music performance: Creative strategies for teaching and learning. Oxford University Press. Sieger, C. (2017). Music Performance Anxiety in Instrumental Music Students: A Multiple Case Study of Teacher Perspectives. Contributions to Music Education, 42, 35–52. Spahn, C., Krampe, F. in Nusseck, M. (2021). Classifying Different Types of Music Performance Anxiety. Frontiers in Psychology. doi: 10.3389/fpsyg.2021.538535. Wilson, G. D., in Roland, D. (2002). Performance anxiety. The science and psychology of music performance: Creative strategies for teaching and learning (str. 47–58). Oxford University Press. Zarza-Alzugaray, F. J., Orejudo, S., Casanova, O. in Aparicio-Moreno, L. (2018). Music performance anxiety in adolescence and early adulthood: Its relation with the age of onset in musical training. Psychology of Music, 46(1), 18–32. Bojan Glavina Klavirske kratkice – 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja Notno gradivo Bojan Glavina KLAVIRSKE KRATKICE NOTNA ZBIRKA tke šljene avirja v Njihova sti povedo a otroka, ehnike avanju Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Eva Ostanek, Izvajalska anksioznost pri dijakih slovenskih konservatorijev in študentih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 22 KLAVIRSKE KRATKICE 20 NOTNA ZBIRKA sklad za 2. 0 bic in 3. ra klavirj zred a Notna zbirka Klavirske kratkice – 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja skladatelja Bojana Glavine nas nagovarja in usmerja že v naslovu. Sestavljajo jo kratke skladbice, z didaktičnega vidika premišljene za učenje in poučevanje klavirja v nižjih razredih glasbene šole. Otroku všečne kratke skladbe z izvajalsko različno zahtevnimi deli vplivajo na njegovo zanimanje za spoznavanje klavirja in igranje nanj. Skladbice so kratke, njihovi hudomušni naslovi vabijo k izvedbi in spodbujajo otroško domišljijo: Najhitrejši martinček, Daj mi mir!, Kaktus, Glasba modrega neba, Je to hrenovka?, Svinčnik in radirka … Spoznavanje tehnike igranja klavirja ter razvoj izvajalskih spretnosti in koordinacije gibanja mojstrita otroka v obvladovanju inštrumenta. Kratkice zasledujejo tudi vzgojno-izobraževalni cilj, vezan na spoznavanje glasbene teorije, ki je pomemben z vidika glasbenega opismenjevanja otroka. Ob notni zbirki Klavirske kratkice, ki je namenjena učencem klavirja se je skladatelju porodila ideja o katalogu kratkih komentarjev v obliki priročnika za učitelje. Priročnik vsebuje koristne didaktične, umetniške, tehnične in druge napotke za poučevanje posameznih skladbic; objavljen je na povezavi www.zrss.si/pdf/kratkice_prirocnik.pdf. Cena: 29,50 € PRAKSA Načrtovanje in izvedba kulturnih prireditev na Osnovni šoli Sladki Vrh Jelka Veit Voličina jelka.veit@guest.arnes.si Planning and Implementation of Cultural Events at Sladki vrh Primary School Izvleček V času, ko pravimo, da je svet globalna vas, je pomembno, da ohranjamo svojo kulturo, poznamo svojo zgodovino in ohranjamo svoje običaje. Učitelji se tega dobro zavedamo. Na Osnovni šoli Sladki Vrh vsako leto pripravimo in izvedemo tri obvezne prireditve ob različnih priložnostih. Nihče od učiteljev se ni izobraževal za organizatorja ali celo režiserja prireditev, a mora organizacijo in koordinacijo nekdo prevzeti. Kdo? Glasbenik? Slovenist? Zgodovinar? Vse je stvar odločitve vodstva, kar pa je lahko vzrok slabe volje v kolektivu. Nekateri menijo, da so prezaposleni, drugi, da so spregledani. Slaba volja v kolektivu narašča, na koncu so vsi nezadovoljni. Kako odpraviti to težavo, smo se pred leti spraševali tudi na naši šoli. Timsko delo in izkušnje so nas pripeljali do odgovora. Rešitev je natančno načrtovanje, dogovarjanje in timsko delo. V članku pa je opisano, kako to poteka. Ključne besede: kulturne prireditve, osnovne šole. Abstract At a time when the world has become a global village, it is critical to preserve our culture and traditions and understand our past, which is something teachers are well aware of. Every year, on different occasions, we organise and carry out three required events at the Sladki vrh Primary School. Despite not having been trained as an organiser or stage director, someone has to take over the organisation and coordination; the question is who: a music teacher, a Slovenian teacher, or maybe a history teacher? The managerial decision may have a negative impact on the school staff, with some feeling overworked and others disregarded. A negative attitude worsens, and eventually, everyone is miserable. The article discusses how this issue was solved at our school a few years ago through collaboration and experience. The solution explained here lies in meticulous planning, consensus, and teamwork. Keywords: primary schools, cultural events. 23 24 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Jelka Veit, Načrtovanje in izvedba kulturnih prireditev na Osnovni šoli Sladki Vrh Uvod Šola ni le institucija, ki daje učencem novo znanje. Pomemben del šolskega delovanja je vzgoja mladih, ki spoštujejo svojo kulturo, običaje, ki poznajo ustvarjalce in poustvarjalce ter kritično vrednotijo kulturno življenje na splošno. Osnovna šola mora vsako šolsko leto pripraviti in izvesti predpisane proslave ter organizirati prireditve ob različnih priložnostih. Nekaj teh je stalnih: tri proslave, koncerti ob koncu koledarskega leta, sprejem mladih v Rdeči križ, bralna značka, zaključna prireditev …; in nekaj je priložnostnih: različni obiski, povabila, obletnice in podobno. Vse našteto je treba dobro načrtovati, saj drugače pride Dejavnosti do zmede. Ko bi že morali smo začeli vaditi za nastop, še vedno ne načrtovati vemo, kdo bo koordinator ali že ob koncu koga izbrati za nastop, katere šolskega pesmi peti, katere recitirati, leta, ko smo koga vključiti. Poraja se še junija naredili cel kup podobnih vprašanj. evalvacijo; k Rezultat je slaba volja v kosodelovanju lektivu, občutek, da eni delajo smo povabili preveč ali pa da so izključeni, čeprav imajo kaj pokazati. tudi sodelavce Miselnost tistih, ki česa po– kritike. dobnega niso nikoli izpeljali, je, da je organizacija nekaj, kar se naredi v nekaj urah in jo lahko naredi vsak. Ta miselnost je povsem zgrešena. Slabo voljo zaradi prireditev smo pred leti doživljali tudi v našem kolektivu. Eni smo bili vključeni v vse, drugi so bili opazovalci in seveda glasni kritiki. Dogovorili smo se, da bomo temu naredili konec. Dejavnosti smo začeli načrtovati že ob koncu šolskega leta, ko smo junija naredili evalvacijo. Pregledali smo preteklo delo, ugotovili, pri čem smo bili zelo uspešni, kaj bi lahko dopolnili in popravili, pri čem smo bili neuspešni, kaj bi opustili in kaj dodali. Presenečeni smo bili, koliko idej imajo sodelavci, kaj vse načrtujejo ali želijo načrtovati. K sodelovanju smo povabili tudi sodelavce – kritike in jim dali možnost, da oplemenitijo delo. Učitelji smo si bili enotni, da je namen naših prireditev ohranjati slovensko kulturo, ozaveščati učence o pomenu preteklih dogodkov za vse nas, vzbuditi ljubezen do slovenske kulture in domovine, spoznati dela in pomen slovenskih pesnikov, pisateljev, skladateljev slikarjev, poustvarjalcev ter vzgajati nastopajoče, mlade ustvarjalce in občinstvo. Kako se lotiti organizacije različnih prireditev, je odločitev učiteljev in vodstva posamezne šole. V članku bomo predstavili načrtovanje na Osnovni šoli Sladki Vrh. Načrtovanje in izvedba kulturnih prireditev na Osnovni šoli Sladki Vrh Zakaj kulturne prireditve? • Ohranjanje slovenske kulture: knjižni jezik. • Seznanjanje s slovensko zgodovino: različni dogodki, slovenski ustvarjalci, poustvarjalci, umetniki. • Seznanjanje z značilnostmi lokalnega okolja. • Seznanjanje z deli tujih ustvarjalcev. • Vzgajanje kritičnih poslušalcev, ki bodo radi zahajali na kulturne prireditve. • Navajanje učencev na samostojne nastope. • Spodbujati učence, jih usmerjati in vzgajati v mlade umetnike in ustvarjalce. Časovnica načrtovanja in izvedbe kulturnih prireditev: • Junij: Evalvacija kulturnega dogajanja v šoli ob koncu šolskega leta. Ugotavljanje, kaj je bilo uspešno, kaj malo manj in kaj bi morali spremeniti. Neformalni pogovori o kulturnem dogajanju na šoli v prihajajočem letu. Zbiranje idej in pobud, pa tudi odgovornih za posamezne prireditve. • Avgust: Dogovorimo se, katere prireditve bomo organizirali v prihajajočem šolskem letu. Določimo tematiko in odgovornega učitelja. Obvezne proslave organizirajo učitelji slovenščine v sodelovanju z učitelji razrednega pouka. Slovenisti se na aktivu odločijo, za katero proslavo bodo odgovorni. Božični koncert in zaključno prireditev prevzame glasbenica. Za druge prireditve se PRAKSA dogovorimo. Vse dogovorjeno se zapiše v Letni delovni načrt šole. • September–maj: izvedba kulturnih prireditev. Načrtovanje in izvedba božičnega koncerta Prve ideje se učiteljici glasbe, ki je glavni organizator koncerta, porodijo običajno že na preteklem koncertu, ko se zapišejo morebitne ideje za novi koncert. Pogosto se ideje najdejo ob obisku drugih prireditev, ki jih je decembra vsako leto res obilo. Izberejo se primerne pesmi za otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor in šolski ansambel ter naslov koncerta. Koncert se včasih poimenuje po naslovu pesmi, na primer V pričakovanju novega (Slika 1), Čudovit je ta svet in Tisoč iskric smo prižgali (Slika 2), ali pa Da bi pesem ne zamrla, Veselo v novo leto (Slika 3) in podobno. Naslov koncerta se pogosto povezuje z aktualnimi dogodki v družbi, vedno je pozitiven in optimističen ter opredeljuje rdečo nit programa. V nadaljevanju bomo predstavili načrtovanje koncerta, poimenovanega Podarjamo vam … December je čas, ko bi se morali ustaviti in pregledati dogajanje v odhajajočem letu, se družiti s prijatelji in družino. Pa je res tako? Ves december je eno samo tekanje za darili, tekmovanje, kdo ima in kdo da več. To opazujemo že leta in leta. Učenci komaj čakajo darila, ki se jih naveličajo, še preden jih dobijo. Odrasli so od vsega preutrujeni in naveličani. Namesto da bi mirno pričakali božični večer in novo leto, se družili in zabavali, jim priprave povzročajo stres in slabo voljo. Zato smo Slika 1 Slika 2 Slika 3 nas želeli opomniti, da na svetu obstajajo tudi nematerialne dobrine, ki nič ne stanejo, zvabijo pa nasmeh na obraz in tiho srečo. Želeli smo podariti nekaj drugega, nematerialnega, na kar včasih kar pozabimo. Ideja je bila, da učenca, ki povezujeta koncert, krasita veliko božično drevo z okraski, na katerih piše LJUBEZEN, IGRIVOST, NAVIHANOST in tako naprej. Učiteljica razrednega pouka se je kar sama javila, da bo izdelala drevo in okraske. Ideja se je razvijala, in sodelavke, ki vedno sodelujejo na prireditvi, so za svoje skupine izbrale primeren program, ki je bil zimsko in praznično obarvan. Priprave na nastop so se začele že sredi oktobra, ko so bile posamezne skupine oblikovane in so se lahko lotile dela. Takrat smo si tudi okvirno razdelili zadolžitve. Hišnika sta bila obveščena, kaj potrebujemo na koncertu: izvlečene tribune v telovadnici, praktikable, mikro- 25 26 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Jelka Veit, Načrtovanje in izvedba kulturnih prireditev na Osnovni šoli Sladki Vrh delali smo tudi vabila, nekaj smo jih poslali po klasični pošti, nekaj pa po elektronski. Učitelji so poslali naslove in vsebino posameznih točk za nastope. Na božičnem koncertu se predstavijo vsi pevski zbori, tudi vrtčevski, plesalci, folkloristi, recitatorji in šolski ansambel. Učiteljica glasbe je napisala scenarij oziroma program, pri katerem je zelo pomemben vrstni red. Treba je biti pozoren, da se lahko učenci med posameznimi točkami preoblečejo. Nekateri plešejo v plesni skupini, pri folklori in pojejo v zboru. Osnutek programa se pošlje vsem sodelavcem. Prosi se jih, da program natančno pregledajo in napišejo pripombe ali želje. Ko je program usklajen, ravnateljica določi spremljevalce za nastopajoče skupine. Ti so zadolženi, da nastopajoči pravočasno pridejo na oder, pomagajo pri preoblačenju ter skrbijo za red in disciplino pred in med koncertom. Slika 4 fone za napovedovalce in izvajalce, celotno ozvočenje za šolski ansambel, računalnik, reflektorje in stojalo za smrečico. Pred koncertom se vsako leto pripravi tudi božični bazar. Zanj hišnika pripravita stojnice, lučke in ozvočenje. Smrečico (Slika 4) in okraske so izdelali pri podaljšanem bivanju, sceno je v celoto oblikoval in uredil učitelj likovne umetnosti. Računalničar je naredil plakate, učenci so jih razobesili po našem navodilu. Iz- Slika 5 Pri gospodinjskem pouku izberejo recept za piškote, ki jih začnejo peči nekaj dni pred koncertom. Piškoti se pred začetkom koncerta ponudijo na stojnici skupaj s čajem (Slika 5). Učitelji skupaj z učenci na tehniškem dnevu konec novembra izdelajo drobna darilca in okraske, ki se jih prav tako ponudi na stojnici (Slika 6). Na sestanku izvajalcev ob koncu novembra so dorečene še zadnje podrobnosti, ki se zapišejo in objavijo na vidnem mestu v zbornici. Vsi sodelujoči so seznanjeni s svojimi zadolžitvami. Generalka poteka dan pred koncertom, zadnji dve šolski uri. Na generalki so prisotni vsi, ki kakorkoli so- Slika 6 PRAKSA M: Dober večer! N: Lepo pozdravljeni! M: Zakorakali smo v veseli december … Vsi smo v pričakovanju novega, prve voščilnice smo že poslali, spekli piškote, jaz sem celo pospravil sobo, no, ne povsem … Super je ta december, se vam ne zdi? N: Jaz se najbolj razveselim daril … Veš, doma imam adventni koledar in dobim darilo za vsak dan posebej … M: Ja, adventni koledar nas popelje prav do božičnega večera … N: Ko zjutraj vstanem, komaj čakam, kaj se bo prikazalo v novem okencu. Dobila sem že gumico za lase, pa oblekico za barbiko, pa verižico in prstan … M: Pa daj, no, in kje so zdaj vse te stvari? Zagotovo ležijo pozabljene v kotu, saj jih sploh ne vzameš več v roke. N: Če pa jih imam ogromno. Dan je prekratek, da bi se lahko igrala z vsem, kar imam. M: No, vidiš, to bi ti rad povedal. Darila so zanimiva samo kratek čas, potem pa pozabimo nanje. To ni smisel veselega decembra. Slika 7 delujejo pri organizaciji in izvedbi. Hišnika pripravita dvorano in ozvočenje, določi se, kje sedijo nastopajoči, kako pridejo na oder, kako odidejo z njega. Vse dogovorjeno se nato še izvede. Po končani generalki je še čas za morebitne popravke, dogovore ali izboljšave. Že prej se izbereta učenka in učenec, ki povezujeta program. Naslovi in vsebina posameznih nastopov so že zbrani v programu, določen je tudi vrstni red nastopajočih. Med drugimi pripravami se zapiše tudi vezno besedilo koncerta in opombe, vezane na posamezno točko. Na primer, ko nastopi plesna skupina s pesmijo z ljubezensko vsebino, učenec na božično drevo obesi okrasek z besedo LJUBEZEN. Ko denimo otroci iz vrtca zapojejo pesmico o škratu, učenka, ki napoveduje, obesi okrasek z napisom NAVIHANOST (Slika 7). Za lažje in boljše razumevanje sporočila koncerta je v nadaljevanju predstavljen uvodni del veznega besedila. N: No, pa ti, pametnjakovič, povej, kaj je smisel božiča in obdarovanj? M: Pa poskusiva. Kdaj si ti najbolj vesela? N: Ko smo vsi doma, ko sta mami in ati dobre volje in ko se z bratom skupaj igrava ali z mamo pečeva kekse … Ali pa ko igramo črnega Petra … gremo na izlet … M: In kje so zdaj tvoje gumice pa verižice pa prstani … Kje? N: Ko smo skupaj, jih ne potrebujem. M: Saj to ti želim povedati, darila so lahko tudi trajnejša. N: Ne razumem … M: Pa poskusiva praktično. Kako že rečejo učitelji, da smo ljudje empirična bitja, pa da vidimo. 27 28 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Jelka Veit, Načrtovanje in izvedba kulturnih prireditev na Osnovni šoli Sladki Vrh Oglej si malo našo sceno. Kaj vidiš? N: Ogromno hišic, ki so oštevilčene. Le zakaj? M: Pomisli, kaj bi lahko pomenile številke? N: Ja, že vem, decembrske dni. To mora biti malo drugačen adventni koledar. Ampak samo 19? Jaz jih imam 24. M: 19 jih je, ker je danes 19. december, zato. N: Super, pa so notri darila? Komaj čakam, zdaj bi se prilegla čokolada ali bonbon … M: Ti pa res ničesar ne razumeš. V hišicah so res darila, a so trajnejša od bonbonov in igrač. N: Trajnejša? Moja teta si je dala narediti trajno, to misliš? Ati ji je rekel, da izgleda kot pudelj … Meni je tudi smešna. M: Zdaj si pa povsem zgrešila. Najbolje, da začnem odpirati darila in ti bo vse jasno. Poglejva, kakšno darilo se za vse nas skriva v prvi hišici. N: Grem jaz, lahko? M: Seveda. N: Kaj pa je to? M: Okrasek za našo smrečico, ki jo bomo nocoj okrasili. Kaj piše na prvem okrasku? N: HARMONIJA. M: Spoštovane obiskovalke in obiskovalci. Za vas smo pripravili praznični koncert, ki smo ga poimenovali Podarjamo vam … N: Kot prvo vam podarjamo harmonijo, naj naši nastopi zazvenijo v prelepi harmoniji, ki vas bo spremljala še na poti domov. M: Obesiva okrasek na najino smreko. Na okraskih so bile zapisane naslednje besede: HARMONIJA, LJUBEZEN, IGRIVOST, NAVIHANOST, DOMIŠLJIJA, VESELJE, DOBROTA, MIR, ZDRAVJE, NASMEH, RADODARNOST, PRIJAZNOST, PRIJATELJSTVO, SREČA, ISKRENOST, USPEH. Na zadnjem okrasku je pisalo VESELO IN SREČNO (Slika 8). Sledila sta voščilo in skupna zaključna pesem vseh šolskih zborov Cel svet imaš na dlani. Pevci so pesem peli in hkrati kazali z govorico za gluhe. Načrtovanje in izvedba drugih kulturnih prireditev Na podoben način kot božični koncert se načrtujejo in izvedejo tudi druge kulturne prireditve. Majska zaključna prireditev je namenjena prikazu celoletnega kulturnega delovanja v tekočem šolskem letu. Oba otroška in mladinski pevski zbor predstavijo program, ki so ga izvajali na reviji, plesne skupine zaplešejo najboljše plesne točke šolskega leta, folklorna skupina izvede revijski program, igralske skupine zaigrajo dele svojih predstav, prav tako se predstavi tudi lutkovna skupina. V preddverju je likovna razstavna nagrajenih likovnih del. Razstavljeni sta tudi šolski glasili. Predsednica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti občin Kungota, Pesnica in Šentilj podeli devetošolcem občinsko priznanje mladi ustvarjalec. Priznanje prejmejo učenci in učenke, ki so vseh devet let soustvarjali kulturno življenje na glasbenem, plesnem, likovnem, literarnem, gledališkem in lutkovnem področju. Ravnateljica ob koncu prireditve na oder povabi še vse mentorje in se jim zahvali za vloženi trud. Za proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter dnevu državnosti so zadolžene učiteljice slovenščine in razrednega pouka (dogovor na aktivu v avgustu). Obe sta namenjeni krepitvi domoljubja in spoznavanju slovenske zgodovine. Na proslavi se predstavijo zbori, plesalci, recitatorji, ansambel in še kdo, odvisno od scenarija. Tematika je povezana s praznikom. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je namenjena mladim poustvarjalcem in ustvarjalcem, ki se glasbeno, literarno, baletno in plesno izobražujejo zunaj šole ali so samouki in se na proslavi predstavijo. PRAKSA 29 Sklep Zakaj natančno načrtovati izvedbo kulturnih prireditev na šoli? Zato, da je organizacija prireditev manj stresna, da lahko sodelujejo vsi, ki si to želijo, da je dovolj časa za pripravo in izvedbo, da se izognemo slabi volji v kolektivu. Zadolžitve so razporejene bolj enakomerno in transparentno. Zelo pomembno je tudi, da je dovolj časa za Z organizacijo in opazovanje učencev. Na ta izvedbo prireditev način lahko opazimo tudi dajemo učencem tihe, mirne, a zelo nadarjene popotnico, da znajo učence, ki jih povabimo k soin zmorejo, da se lahko delovanju. Prireditve vodijo izrazijo tudi drugače, s vsakokrat drugi učenci, da je dana možnost vsem, ki si tega pesmijo, sliko, zgodbo želijo in ki to zmorejo. ali plesom. Slika 8 Nastopajo tudi šolski zbori, plesalci, recitatorji. Proslava je običajno tematska, posvečena pesniku ali pisatelju ob okrogli obletnici rojstva ali smrti. Pri ustvarjanju sodelujeta tako razredna kot predmetna stopnja, zato sta predstavljena dva slovenska umetnika (enega predstavi razredna, drugega predmetna stopnja). Devetošolcu ali devetošolki podelimo šolsko Prešernovo nagrado. Morda je nekoliko več dela avgusta, so pa zato prireditve kakovostnejše. Zadovoljni pa smo tako učitelji kot učenci in obiskovalci naših prireditev. In kar je najpomembnejše: Tako vzgajamo uspešne, samozavestne in ustvarjalne učence, ki bodo soustvarjali kulturno življenje v svojem okolju tudi, ko bodo zapustili šolske klopi. Dajemo jim popotnico, da znajo in zmorejo, da se lahko izrazijo tudi drugače, s pesmijo, sliko, zgodbo ali plesom. Sporočimo jim, da so slišani, videni in sprejeti. 30 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št.2 (2023) | Eleonora Ipavec Šaver, Organizacija šolskih predstav, prireditev in koncertov Organizacija šolskih predstav, prireditev in koncertov Eleonora Ipavec Šaver OŠ Milojke Štrukelj, Delpinova ulica 7, 5000 Nova Gorica eleonorais@osms.si Organising School Performances, Events and Concerts Izvleček Priprava in organizacija šolskih proslav, koncertov ter drugih prireditev je pomemben element dela šolske skupnosti. Ti dogodki so priložnost za predstavitev talentov in za druženje ter povezovanje med učenci, učitelji in starši. Koordinacija prireditev je za učitelja eden od večjih organizacijskih zalogajev z vidika časa, energije in sposobnosti načrtovanja. Prispevek se osredotoča na 10 korakov za uspešno organizacijo šolskih proslav, prireditev in koncertov. Ključne besede: osnovna šola, javne šolske prireditve. Abstract The planning and organising of school celebrations, concerts and other events is an integral component of the school community. These events create an opportunity to showcase talents and to bring together and connect students, teachers and parents. Coordination is one of the main organisational challenges for teachers in terms of time, energy and planning skills. This article focuses on ten steps for organising effective school celebrations, events, and concerts. Keywords: primary school, public school events. Uvod Učitelj glasbenega pouka se vsako leto znajde pred nalogo, da pomaga pri realizaciji šolskih proslav, kajti delo na osnovni šoli je povezano z različnimi prazniki, jubileji in obletnicami, glasba pa je sopotnik teh dogod- kov. Največkrat pripravljata scenarij za proslavo učitelj slovenščine ter učitelj glasbene umetnosti. Vendar šola ne pripravlja proslave le zase, temveč sodeluje s krajevno skupnostjo, občino in različnimi društvi. S temi dejavnostmi se šola vključuje v družbeno PRAKSA življenje in dogajanje v kraju/mestu. To pa ni enostavna naloga. Kaj vse mora vedeti in na kaj mora pomisliti organizator neke proslave? Treba je vedeti, da je vsaka proslava prireditev, ki ima povezavo z gledališko predstavo oziroma so v ozadju te prireditve scenarij, libreto in besedilo. Zato je treba poznati vsaj osnove gledališke uprizoritve ter jih znati vključiti v scenarij neke proslave. Priprava in organizacija takih prireditev zahtevata načrtovanje, komunikacijo in timsko delo. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj ključnih korakov za uspešno organizacijo šolske predstave, prireditve ali koncerta. Pri načrtovanju prireditve je treba upoštevati naslednje dejavnike: scenarij, izvajalce in občinstvo. Scenarij oziroma potek prireditve je najpomembnejša komponenta za delo učencev in mentorjev. Ko delamo z otroki, je treba scenarij prilagoditi njihovim sposobnostim, spretnostim in razvojnim značilnostim. Scenarij pa naj ostane enak tudi pri različnih izvedbah istega dela. Različna krajšanja ter druga odstopanja povzročijo, da je prireditev spremenljiva. Občinstvo je najnestalnejši dejavnik, ki se z vsako prireditvijo ali izvedbo menja. Je do neke mere tudi soustvarjalec predstave. Niti dve izvedbi prireditve z istim scenarijem in istimi izvajalci ne moreta biti enaki. Določitev ciljev in namena prireditve Idejno izhodišče prej omenjenega Pomladnega koncerta je bilo praznovanje pomladi, mladosti, prebujanja, 8. marca ter materinskega dneva, ki dajejo široko in bogato osnovno za vsebinski scenarij prireditve. Preden začnemo prireditev organizirati, se moramo jasno odločiti, kaj želimo z njo doseči. Morda želimo spodbuditi ustvarjalnost učencev, predstaviti nov program šolskega leta ali okrepiti povezovanje med skupnostjo šole. Pomembno je, da razmislimo o ciljih, ki jih želimo doseči, in da zapišemo načrte za dosego teh ciljev. Sestava ekipe in delo z izvajalci Leta 1999 smo imeli Pomladni koncert, ki sem ga organizirala v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica. Nastopala sta otroški in mladinski pevski zbor z znanimi slovenskimi glasbeniki in učenci Glasbene šole Nova Gorica. Cilj je bil združevanje in druženje otrok obeh šol z uspešnimi in znanimi obrazi slovenske glasbene scene. Oblikovanje osnovne ideje ali koncepta Glede na cilje in namen prireditve razvijemo idejo ali koncept. To vključuje izbiro teme, glavnih dejavnosti, ustvarjanje scenarija ali programa in druge elemente, ki bodo pomagali pri prenosu sporočila prireditve. Težimo k temu, da je vsak načrt za proslavo čim bolj avtorski, unikaten, predvsem pa otroško ustvarjalen. Osnovna ideja ali rdeča nit je v bistvu smisel dela. Posvetiti se je treba predvsem prikazu osnovne ideje. Brez osnovne ideje je delo le zbirka točk. 31 Za uspešno izvedbo prireditve potrebujemo ekipo ljudi, ki bodo sodelovali pri različnih nalogah. Upoštevajmo, katere veščine so potrebne za prireditev, recimo produkcija, scenografija, oblikovanje, trženje, administrativna podpora in tako naprej. Zagotovimo, da ima vsak član ekipe določene naloge in odgovornosti. Pri načrtovanju prireditve je treba upoštevati naslednje dejavnike: scenarij, izvajalce in občinstvo. Scenarij oziroma potek prireditve je najpomembnejša komponenta za delo učencev in mentorjev. Pri delu z izvajalci je razdelitev vlog zelo odgovorna in za prireditev pogosto pomembna stvar. Od dobre ali slabe razdelitve vlog in od same igre je odvisen uspeh prireditve. Odločitev o tem važnem vprašanju pripada režiserju dela, v našem šolskem primeru torej učitelju – koordinatorju prireditve, proslave. Govorne vaje so pomembne zato, da igralci, povezovalci, napovedovalci obvladajo besedilo. Na prvi vaji 32 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št.2 (2023) | Eleonora Ipavec Šaver, Organizacija šolskih predstav, prireditev in koncertov Koncert v Zemonu, 2003 igralci besedilo berejo. Vsak izvajalec bere besedilo svoje vloge. Tu je potrebna pomoč lektorja ali slavista. Tako se izvajalci seznanijo s scenarijem. mir Čadež, znani slovenski pevec Miran Rudan ter godalni kvartet učencev Glasbene šole Nova Gorica. Delo z izvajalci v profesionalnih gledališčih ali na ljubiteljskih odrih, kamor spadajo tudi šole, poteka takole (Šadl, 2020): Določitev proračuna • delo za mizo: ločene vaje, na primer bralne vaje z napovedovalci, igralci (poudarek na govorni vaji), pevske vaje z zborom ali solističnimi točkami, • postavljanje scenarija ter scensko oblikovanje, • spajanje obeh elementov v konkretno scensko delo. Za konkretno scensko delo govornemu delu dodamo še gibanje. Pri gibanju izvajalcev je pomemben razpored in medsebojni položaj nastopajočih in stvari na odru, pa tudi vse, kar omogoča njihovo premikanje. Pri omenjenem Pomladnem koncertu je bila ekipa sestavljena tako iz zaposlenih v Kulturnem domu Nova Gorica kot iz učiteljev z Osnovne šole Milojke Štrukelj. Izvajalci so bili najuspešnejši slovenski tenorist Vladi- Ocena stroškov priprave in izvedbe prireditve je ključnega pomena. Vključimo vse postavke, kot so najem prizorišča, stroški opreme, honorarji nastopajočih, promocija, varnost in drugi potrebni izdatki. Določimo proračun, ki je realističen glede na razpoložljive vire. Ker je šlo v primeru Pomladnega koncerta za sodelovanje s Kulturnim domom Nova Gorica, sta bila tudi dvorana in tehnično osebje vključena v dogovor. Iskanje prizorišča Poiščemo primerno prizorišče glede na vrsto prireditve in število obiskovalcev. Preverimo razpoložljivost prizorišč in ga rezerviramo vnaprej. PRAKSA Pri Pomladnem koncertu smo se odločili za Kulturni dom Nova Gorica, ker sem z njimi sodelovala že leta in je bil, glede na število nastopajočih ter gostujočih učencev in gostov, najprimernejši prostor za izvedbo koncerta. Oblikovanje prireditve Sestavimo podroben program prireditve, ki vključuje nastope, govorce, premor, nagovore in druge elemente po vrstnem redu. Upoštevajmo časovne omejitve in zagotovimo, da bodo vsi nastopajoči seznanjeni s svojimi časovnimi okviri (Granda, 2016). Pazimo na: • poudarke in premore, saj sooblikujejo ritem in tempo prireditve, pri čemer naj bodo posamezne komponente predstave povezane med seboj, da so odvisne druga od druge, • zvočne ter druge učinke, da dobimo želeni učinek, pri čemer mora glasba odgovarjati slogu, občinstvu in času dogajanja, • pomembnost delov in linijo dogajanja, ki jo določimo takrat, ko že imamo pred seboj celoto, da lahko odmerimo relativno pomembnost njenih delov in njihovo zlivanje v neprekinjen tok, z vzponi in padci, • delitev na glavne in pomožne nosilce prireditve, pri čemer moramo vedeti, kakšna je pri prireditvi vloga posameznika ter skupine, • razsvetljavo kot končno piko na i, da dekor, dogajanje, obrazi s svojimi maskami in stvari na sceni pridejo do izraza, • slog in žanr prireditve, ki je lahko poučen ali zabaven, • občinstvo, ki ima od začetka do konca velik vpliv na potek predstave, saj različne strukture ljudi glede na starost (odrasli, otroci), izobrazbo in zanimanja različno dojemajo predstavo. Tehnična priprava Poskrbimo za tehnične vidike prireditve, kot so ozvočenje, osvetlitev, tehnična oprema za predstavitve ali projekcije. Preverimo, ali je treba kupiti ali najeti dodatno opremo, in ustrezno usposobimo tehnično ekipo. Pri organizaciji Pomladnega koncerta smo imeli srečo, da je tehnično osebje Kulturnega doma poskrbelo za vso tehnično pripravo in podporo. Vaje in priprave Pri pripravi predstave, prireditve organiziramo oziroma zagotovimo redne vaje z nastopajočimi. To vključuje ponavljanje scenarija, koreografije, glasbenih nastopov in drugih elementov, ki so del prireditve. Zagotovimo, da so vsi nastopajoči dobro pripravljeni in se počutijo samozavestno. Vaje in priprave na Pomladni koncert smo izvajali na šoli s skrbnim načrtovanjem, da se ure vaj šolskega zbora ter drugih nastopajočih niso zažirale v redni pouk. Promocija prireditve Pripravimo učinkovito promocijo prireditve s pomočjo različnih kanalov in medijev, kot so tiskani ali e-plakati, letaki, oglaševanje preko družbenih omrežij, šolskega spletnega portala, e-pošte, preko tiskanih medijev, radia ali televizije. O Sestavimo prireditvi obvestimo šolsko podroben skupnost, starše, krajevno program skupnost in druge, ki bi jih prireditve, ki prireditev lahko zanimala. vključuje nastope, Pri Pomladnem koncertu smo poleg rednega oglaševanja preko družbenih omrežij, šolske spletne strani in lokalnega radia uporabili še koncertne liste. Izvedba prireditve Na dan prireditve poskrbimo, da so vsi elementi pripravljeni, vključno s sceno, deko- govorce, premor, nagovore in druge elemente po vrstnem redu. Upoštevajmo časovne omejitve in zagotovimo, da bodo vsi nastopajoči seznanjeni s svojimi časovnimi okviri. 33 34 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št.2 (2023) | Eleonora Ipavec Šaver, Organizacija šolskih predstav, prireditev in koncertov Pomladni koncert, 1999 racijo, tehnično opremo in tako naprej. Bodimo tam zgodaj in koordinirajmo delo ekipe. Upoštevajmo časovni načrt in spremljajmo potek prireditve. Prav tako bodimo pozorni na zadovoljstvo obiskovalcev. munikacije. Pomembno je, da se delo opravlja v skladu s cilji, ki jih želimo doseči, in da se odgovornost razdeli med vse vključene. Cilj je dosežen takrat, ko vsi sodelujoči doživimo iskreno glasbeno-umetniško doživetje. Pomladni koncert je bil razprodan in zelo uspešno izveden ter lepo sprejet med občinstvom in tudi med nastopajočimi. Sodelovanje s Kulturnim domom se je izkazalo za uspešno in prijetno, saj so bili vsi učenci navdušeni, da so imeli priložnost nastopati v tako pomembni kulturni ustanovi, kjer nastopajo pomembnejši glasbeniki z vsega sveta. Del delovnega procesa so tudi napake. Pa nič zato, dajmo se iz napak tudi kaj naučiti. Sklep Organiziranje različnih prireditev, kot so šolske proslave, predstave ali koncerti, zahteva veliko truda in ko- Tako je vsaka prireditev na šoli priložnost za učenje ter spoznavanje novih razsežnosti tovrstnega dela. Učitelj glasbene umetnosti ima zato na šoli pomembno nalogo, saj za različne prireditve izbira glasbeno gradivo ter sodeluje z drugimi učitelji (najpogosteje sta v timu še slavist in učitelj likovne umetnosti), ker je vsaka prireditev skupinsko delo učiteljev na šoli. In če prireditev uspe, daje ljudem veliko notranjega zadovoljstva. Viri Granda, Š. (2016). Nastajanje lutkovne predstave [Diplomsko delo]. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. http:// pefprints.pef.uni-lj.si/3459/1/Diplomsko-delo_%C5%A0pela-Granda.pdf Šadl, L. (2020). Gledališče kot del književne vzgoje [Magistrsko delo]. Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=142850&lang=slv PRAKSA Načrtovanje in izvedba šolskih proslav School Celebration Planning and Organisation Jakob Feguš Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7A, 2286 Podlehnik jakob.fegus@sola-podlehnik.si Izvleček Pri pripravi proslav in prireditev se glasbeniki srečujemo z izzivom, kako naj se s svojimi glasbenimi točkami vključimo v zastavljene tematike prireditev. Poučevanje na manjši šoli ima lahko pri tem svoje slabosti zaradi manjšega števila pevsko samostojnih učencev in terja pri sestavljanju programa tudi ustvarjanje glasbenih priredb, ki so primerne za razpoložljive pevce in glasbenike. Hkrati pa je to lahko izziv za glasbeno raziskovanje in možnost ustvarjalnega vključevanja otrok v pripravo takšnih priredb. Sam pri glasbenem ustvarjanju za prireditve uporabljam tudi posebne glasbene kombinacije, kot je na primer združevanje poezije in sodobne zabavne glasbe ali združevanje navideznih nasprotij ter posebnosti pri podajanju glasbenih pripovedi. Poleg sodelovanja na šolskih prireditvah in koncertih se glasbeni pedagogi v manjših krajih s sodelovanjem na občinskih prireditvah vključujemo tudi v kulturno življenje kraja. Te prireditve so lahko tudi prostor medgeneracijskega sodelovanja in prepletanja glasbenih zvrsti. Če je za tem sodelovanjem zgodba, temelječa na kraju in ljudeh, ki tam živijo, je to lahko posebno doživetje tako za izvajalce kot tudi za poslušalce. Pri pripravi takšnih prireditev je potrebnega veliko osebnega pristopa in dodatnega raziskovanja pri iskanju skupnega glasbenega jezika. Za uspešno prireditev pa je pomembno dejavno in ustvarjalno sodelovanje, ki je sodelujočim v izziv in s katerim ustvarijo nekaj z dodano vrednostjo. Ključne besede: načrtovanje šolske proslave, sodelovanje šole na občinskih proslavah, medgeneracijsko glasbeno sodelovanje, glasbeno ustvarjanje na proslavah, glasbeno povezovanje kraja. Abstract When it comes to planning celebrations and events, musicians face the challenge of incorporating their musical acts into the event‘s suggested theme. Due to fewer vocally self-contained children in smaller schools, musical arrangements must accommodate the available singers and musicians. Such arrangements might provide an opportunity for musical exploration and artistic involvement of children. The author uses unique genre combinations, such as merging poetry with contemporary entertainment music or seeming contradictions and eccentricities in conveying musical storytelling in the process. Music educators in smaller towns participate in the cultural life of their community by engaging in community events in addition to school events and concerts. Such occasions can foster intergenerational 35 36 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Jakob Feguš, Načrtovanje in izvedba šolskih proslav collaboration and the blending of musical genres. If the cooperation is based on the location and the people who reside there, it can be memorable for both the performers and the listeners. Preparing for such events, however, demands a powerful personal approach and further research to discover a common musical language. Success is achieved by active and creative participation and participants’ challenge to create something of added value. Keywords: school celebration planning, school participation in municipal celebrations, intergenerational musical collaboration, music composition in celebrations, blending of music and setting. Učitelji glasbene umetnosti v okviru svojega dela sodelujemo na šolskih prireditvah in proslavah, prav tako pa tudi na prireditvah, ki se odvijajo v našem kraju in okolici. Med glasbene prireditve, ki jih organiziram na šoli, sodijo šolske proslave in prireditve, božični koncerti, dobrodelni koncerti, koncerti z glasbenimi gosti, snemanja, šolski muzikali in v času šolanja na daljavo tudi spletni pevski izzivi. Ob sodelovanju na teh prireditvah se srečujemo z izzivi, kako sestaviti in izvajati glasbeni program, ki je vezan na vsebino prireditve. Sam sem se glasbeno udejstvoval na več glasbenih področjih in v različnih glasbenih zvrsteh. To raznolikost rad prenesem tudi v pripravo in oblikovanje glasbenega programa, ki ga želim s to glasbeno raznolikostjo obogatiti. Ker poučujem na manjši osnovni šoli, se pogosto znajdem pred izzivom, kako oblikovati glasbene točke glede na razpoložljive pevce in glasbenike, in zato velikokrat ustvarjam lastne priredbe skladb. Božični koncert Sodelovanje med šolami na proslavi ob kulturnem prazniku Eno izmed bolj zanimivih sodelovanj iz začetkov mojega poučevanja na šoli je bilo sodelovanje v projektu kulturnih proslav, ki ga je leta 2002 organiziral takratni aktiv ravnateljev Spodnjega Podravja. V projektu je sodelovalo več osnovnih šol (Osnovne šole Olge Meglič Ptuj, Markovci, Gorišnica, Cirkovce, Destrnik, Dijaški dom Ptuj in Osnovna šola Podlehnik). Programska usmeritev prireditve je bila, da pri oblikovanju skupne proslave vsaka šola pripravi glasbeno ali recitacijsko točko, vezano na Prešernovo poezijo. S temi točkami smo več dni medsebojno gostovali na prireditvah po sodelujočih šolah. Večinoma so bile to točke, ki so bile sestavljene iz že uglasbenih Prešernovih del, ali pa smo PRAKSA Mladinski pevski zbor Otroški in mladinski pevski zbor na občinski prireditvi ta dela uglasbili sami. Ko sva z učiteljico slovenščine po izboru pesmi naredila tematsko smiselno zaključeno celoto za glasbeno recitacijsko točko, sem se kot v izziv lotil uglasbitve Prešernove poezije. Uglasbil sem jo za manjšo inštrumentalnopevsko skupino, katere člani so morali biti zaradi številčne omejitve hkrati tudi recitatorji in pri katerih so morale biti v ospredju glasbene sposobnosti. To, da imamo na naši šoli manjši nabor inštrumentalistov, me je na začetku nekoliko omejevalo, a hkrati tudi popeljalo v raziskovanje zvočne izraznosti posameznega glasbila glede na vsebino pesmi. Pri celotnem projektu je bila po mojem mnenju dodana vrednost to, da so se šole povezale in skupaj pripravile prireditev ob kulturnem prazniku, kar je naredilo prireditev zanimivo in raznoliko, sodelujočim pa je dalo možnost druženja in spoznavanja ob ustvarjanju. in drugih kulturnih ustvarjalcev deluje v kraju. V našem primeru je trenutno kulturno sodelovanje dobro in župan tudi sam večkrat dejavno sodeluje v organizacijskih odborih večjih občinskih prireditev, obiskuje kulturne prireditve in celo revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Kot bi znali povedati tudi drugi glasbeni kolegi, pa drži dejstvo, da manjši ko je kraj, večkrat šolski pevski zbori sodelujejo na prireditvah v kraju. Čeprav poučujem na manjši šoli (kot primer naj povem, da je v letošnjem 9. razredu devet otrok) v manjši občini Podlehnik, pa smo za zdaj deležni razumevanje okolice in ne sodelujemo ravno na vseh krajevnih prireditvah. Posnetki so sicer slabše kakovosti, ker sem jih našel na starejši videokaseti in nato presnel na telefon. V odlomku pa lahko prisluhnete, kako smo takrat oblikovali ta glasbenorecitacijski sklop. Pevski zbori na zunajšolskih prireditvah Kdaj in kolikokrat šolski pevski zbori sodelujejo na zunajšolskih prireditvah, je odvisno tudi od tega, ali je šola v večjem ali manjšem kraju oziroma koliko društev Ker tudi sam sodelujem v krajevnem kulturnem življenju in vodim uspešno dekliško vokalno skupino Cantilena, imam vpogled v krajevno kulturno življenje. Za sodelovanje na večjih krajevnih prireditvah želim, Ker petje da je izvedeno na ustvarjapozitivno vpliva len način, čeprav vem, da bo na otrokov razvoj, to prineslo veliko dodatnega dela. Ker smo manjša šola z spodbujam omejenim naborom pevsko in k petju tudi inštrumentalno samostojnih otroke, ki nimajo otrok, to tudi pomeni, da se posebnih pevskih težko naslonimo na obstoječo sposobnosti in jim otroško in mladinsko pevsko je prepevanje v in inštrumentalno literatuveselje. ro. Po eni strani to pomeni omejitev izvajanja obstoječih 37 38 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Jakob Feguš, Načrtovanje in izvedba šolskih proslav zborovskih skladb, po drugi strani pa omogoča večjo ustvarjalnost pri pripravi pevskega programa. Prednost je tudi v tem, da lahko pri izbiri skladb in oblikovanju priredb v procesu nastajanja svoj del prispevajo tudi učenci sami, s tem pa spodbujam njihovo ustvarjalnost. Ker petje pozitivno vpliva na otrokov razvoj, spodbujam k petju tudi otroke, ki nimajo posebnih pevskih sposobnosti in jim je prepevanje v veselje. Tako pevske zbore na naši šoli obiskuje velika večina šolskih otrok. Pri oblikovanju glasbenega programa pa me vedno zanimajo tudi nasprotja in posebnosti pri podajanju skladb, različni pogledi na isto tematiko (na primer kako imajo fantje in dekleta različen pogled na odnose med njimi). Takšen primer je bila glasbena točka, ki sta jo na eni izmed proslav izvajali dekliška in fantovska pevskoinštrumentalna zasedba. Te tematike sta se lotili v pesmi Ne bodi kot drugi (Ditka), ki so jo izvajala dekleta, in skladbi Disco (LPS), ki so jo pripravili fantje. Pesmi sta si sledili kot povezana celota ter sta povezali dekliško milino in fantovsko energijo. Pomemben vidik pri tem je bil vključevanje fantov v samostojno prepevanje, ker se fantje v zadnji triadi osnovne šole, ko jih doletijo tegobe mutacije, pevsko prevečkrat izgubijo. S klikom na QR kodo lahko prisluhnete odlomku iz te glasbene točke. Kot popestritev v svojih glasbenih točkah pa uporabljam še vključevanje giba in glasbenih Medgeneracijski kulturni splet posebnosti (ples, rap), ljudsko v sodobni preobleki, povezavo poezije in sodobne slovenske zabavne glasbe (s klikom na QR kodo si lahko ogledate kratek odlomek iz predstavitve na študijskih skupinah v Gorišnici 31. 8. 2023, pevski izzivi v času šolanja na daljavo. Prilagoditve pa s sabo prinašajo tudi sodelovanja z zunajšolskimi glasbenimi ustvarjalci. Takšna prireditev je bila ob 20. obletnici naše občine, ki smo jo pripravili kot medgeneracijski kulturni splet. Za to prireditev sem bil kot predstavnik šole imenovan v skupino za pripravo prireditve, kot ustvarjalni vodja skupine pa kasneje tudi za pripravo kulturnega dela prireditve. Ideja za takšno izvedbo prireditve se mi je porodila iz želje povezati krajevne izvajalce, ki na takšen način do takrat še niso sodelovali. Tak format kulturnega programa pa je bil priročen tudi zaradi organizatorjeve želje, da bi skrajšali dolžino proslav, na katerih so se želeli s svojimi točkami na občinskih prireditvah predstaviti vsa društva in vse sekcije. Takšne prireditve so bile predolge ter obremenjujoče za nastopajoče in poslušalce, ki so stežka pozorno sledili poteku celotne prireditve. Skupina za pripravo se je večkrat srečevala in pri tem najprej zastavila program, razdelila delo in nato spremljala napredek opravljenega. Snovanje prireditve Bodi kot drugi, Disco V zvezi s to prireditvijo bi se želel osredotočiti na medgeneracijsko sodelovanje, za katero menim, da je sploh v manjših krajih zelo pomembno za ohranjanje krajevnega kulturnega izročila, za medsebojno sodelovanje in za vključevanje različnih generacij in njihovih PRAKSA pogledov na ustvarjanje. Hkrati pa lahko po izvedeni prireditvi z gotovostjo trdim, da so še posebej ustvarjalci v zrelejših letih zelo veseli sodelovanja z mlajšo generacijo in so pri njihovem ustvarjanju po večini tudi pripravljeni poskusiti kaj novega. Kulturni del prireditve sem si zamislil kot medgeneracijski kulturni splet, v katerem bi v povezavi s šolskima pevskima zboroma in šolsko glasbeno skupino v skupnih točkah nastopili ustvarjalci iz občine in otroci iz vrtca. Šolo so predstavljali pevska zbora in glasbeniki, recitatorji ter skupina otrok, ki je ves čas trajanja kulturnega sklopa ustvarjala sliko, ki ponazarja sodelovanje, in slikala zgodbo kulturnega sklopa, ter skupina otrok iz vrtca. Ker sem želel, da na prireditvi sodelujejo predstavniki vseh generacij, sem si želel k sodelovanju pritegniti bivše učence, ki so včasih z mano glasbeno ustvarjali na šolskih prireditvah. Nekateri od osnovne šole naprej niso nastopali in so bili veseli ponovnega sodelovanja, četudi nekoliko z zadržkom zaradi treme pred ponovnim petjem na odru. Iz našega okolja izhajata dve vsem znani ljudski glasbili – trstenke in haloška žvegla (ki tudi v naših krajih počasi toneta v pozabo), zato sem želel, da izpostavimo njuno zgodbo in da na ljudski glasbili v programu tudi zaigramo. Ideja in želja je bila, da bi sam kulturni sklop trajal 25 minut ter bi generacijsko in glasbeno raznoliko povezal vse kulturno delujoče v kraju, od ljudske do sodobne glasbe, in da je poudarek na mladih ustvarjalcih, ki vedno manj ostajajo v domačem kraju. Pri oblikovanju točk so mi bile tudi tokrat pomembne osebne zgodbe nastopajočih, saj je tako lahko glasbena pripoved, ki jo nastopajočemu nameniš, da jo v skladbi pripoveduje, še toliko bolj pristna in se še bolj dotakne poslušalcev. Pri oblikovanju programa se po navadi najprej naslonim na vsebino oziroma sporočilnost prireditve, potem pa na zmožnosti izvajalcev, prostorske in tehnične možnosti ter seveda pripravljenost izvajalcev na dejavno sodelovanje. Ker gre za veliko dejavnikov, je lahko organizacija takšne prireditve zelo obsežna in zahtevna. Zato je zelo pomembno, da se načrtovanje prireditve začne pravočasno in da je prireditev vodena s strani manjše skupine, v kateri sodelujejo posamezniki z več področij in po možnosti tudi iz vodstvene strukture zaradi lažjega zagotavljanja tehničnih sredstev (oder, ozvočenje, scena …), potrebnih za prireditev. Pri prireditvah, ki potekajo v športnih dvoranah, je pomembno najti dobrega ozvočevalca, ki zna primerno ujeti in usmeriti zvok, saj je lahko v Še posebej nasprotnem primeru ves trud ustvarjalci v izvajalcev zaman. Ker smo zrelejših letih želeli, da so v ospredju nastoso zelo veseli pajoči, smo si sceno zamislili sodelovanja z minimalistično; za prireditev mlajšo generacijo jo je oblikovala učiteljica likovne umetnosti. in so pri njihovem ustvarjanju Za šolske pevske zbore, ki po večini tudi so bili povezovalni člen vseh pripravljeni točk, je bilo pomembno, da poskusiti kaj je z nami sodeloval Tom Hajnovega. šek, ki je odličen pianist in je lahko sodeloval tudi soustvarjalno pri pripravi nekaterih klavirskih spremljav. Meni je pri izbiri sodelavcev pomembno predvsem to, da imajo sproščen pristop, brez zadržkov do novosti, in jim sodelovanje v takšni skupini ni obremenitev, ampak tudi sami z zadovoljstvom in ustvarjalno sodelujejo. Predvsem pa sem vesel, če v programu sodeluje nekdo s potencialom, ki še ni dobil priložnosti ali pa se v takšni vlogi na odru še ni znašel. Velika težava pri večjem številu nastopajočih je vedno usklajevanje skupnih vaj, ki so za tekoč potek takšne prireditve zelo pomembne. Zaradi sodelovanja oziroma dopolnjevanja pri glasbenih točkah je bilo treba ta dejavnik upoštevati že pri nastajanju glasbenih sodelovanj. Muzikal 39 40 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Jakob Feguš, Načrtovanje in izvedba šolskih proslav Moj cilj je bil predvsem povedati zgodbo kraja in ljudi v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti ter povezati generacije in njihovo glasbo. Ker je bilo toliko različnih izvajalcev, sem jih želel v kulturnem sklopu povezati in dati pomen zgodbi o 20 letih obstoja občine, hkrati pa predvsem pogledati v prihodnost. Da bi še bolj zaokrožili celoto kulturnega sklopa in lažje obdržali rdečo nit prireditve, sem si zamislil, da med točkami ni ploskanja, ampak se točke prelivajo iz ene v drugo brez prekinitev. Gledalci so zato še toliko bolj pozorno spremljali dogajanje in večje je bilo pričakovanje točk, ki so si sledile. Po izbiri nastopajočih sem najprej hodil na vaje posameznih zasedb in jim predstavil svojo vizijo in želje. Hkrati sem z veseljem ugotavljal, da smo lahko idejo sodelovanja z izmenjavo mnenj sproti nadgrajevali in sem lahko sam na mestu videl, kaj lahko še naredimo, da bo končni rezultat našega sodelovanja še boljši. Medgeneracijski kulturni sklop Začetek vsake večje slovesnosti zaznamuje himna, in na prireditvi so jo zapeli pevci treh generacij, ki so se kasneje predstavili v kulturnem sklopu. To je bil tudi slavnostni začetek medgeneracijskega sodelovanja. Pri izvedbi so sodelovali: otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor Osnovne šole Podlehnik, Vokalna skupina Cantilena, Ljudske pevke Trstenke. Prva v kulturnem sklopu je bila skladba Orion/Čez tisoč let … (Jure Robežnik/Gregor Strniša). To skladbo je ob spremljavi klavirja zapela nekdanja učenka Ana Prešern, ki so se ji pridružili pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora. Mlado zaljubljeno dekle, ki se sprašuje, ali bo nekoč v prihodnosti še tako, kot je danes. Vprašanje, ki ima lahko seveda več pomenov. Skladbo bi lahko po njeni sporočilnosti postavil na konec sklopa, a sem jo namenoma postavil na začetek, ker v nasprotju s pevsko točko, ki ji sledi, predstavlja razmišljanje mladega dekleta o minevanju in ljubezni. »Čez tisoč let, ko naju več ne bo, bo spet prav tak večer, kot je nocoj /.../, le mladi par, ki se bo tu takrat objel, bo drug. Prav kot nocoj v pomladni mrak sijal bo Orion …« Mi se bomo postarali, način življenja se bo spreminjal, a še vedno: »Skoz› mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luč …« Izbira pevke ni bila naključna, saj je pesem zapela bivša učenka Ana, ki se od takrat, ko je še nastopala na šolskih prireditvah, v kraju še ni imela možnosti pevsko predstaviti in ji je bilo to sodelovanje še posebej v veselje. Sledila je pesem skupine Siddharta, Na soncu, ki s sodobnimi ritmi izraža mladostniški in fantovski pogled na odnos med dekletom in fantom. Priredbo je Patrik zapel ob spremljavi otroškega in mladinskega pevskega zbora. Patrik je fant, ki je prvič zares in samostojno zapel v devetem razredu na valeti. Prej nekako ni imel dovolj poguma, pa tudi glasovno je imel do mutacije kar težave s samostojnim držanjem melodije. V devetem razredu pa je dobil veselje in se je najprej začel pridruževati izbirnim glasbenim predmetom, nato igrati na glasbila in kasneje še prepevati. Tudi on je nastopil prvič po končanju osnovne šole. Naslednja v sklopu je bila avtorska skladba skladatelja Sama Vovka Ta na Solbici, ki združuje elemente rezijanske ljudske glasbe s sodobnejšimi ritmi in harmonijami. V skladbi je ustvaril povezavo med ljudskim in novodobnim glasbenim pogledom. Njene značilnosti so grleno rezko petje, topotanje z nogami, ljudsko stopnjevanje zgodbe, kombinacija zlogov iz značilnih refrenov, »la la/le le/jo le/jo li/ li li …«, in besedilo, ki je močno povezano z naravo in ljudmi. Z opisovanjem poroke (in s »poroko ljudske in umetne glasbe«) nas v programu pripelje od mladosti do obdobja zrelosti. Skladbo so začeli peti pevci mladinskega in otroškega pevskega zbora z značilnim motivom jo-lo-le-lo, nadaljevale pa pevke Vokalne skupine Cantilena, ki delujejo pod mojim umetniškim vodstvom. Dekleta, ki so ustanovila Vokalno skupino Cantilena, so v osnovnošolskih časih prepevala v naših šolskih pevskih zborih in petje kasneje nadgradila s prepevanjem v vokalni skupini. Pri nas v Podlehniku se je ohranila tradicija izdelovanja in igranja na ljudski glasbili trstenke in haloško žveglo. Zato se mi je zdelo pomembno, da v program vključimo tudi ti ljudski glasbili. Ob pripovedi o na- PRAKSA stanku in izdelovanju teh dveh glasbil sta nanju zaigrala dva nastopajoča, na žveglo ena izmed bivših učenk in na trstenke izdelovalec ljudskih glasbil. S tem sta se s pomenom ohranjanja tradicije povezala starejša in mlajša generacija. Nadgrajeno sodelovanje pri naslednji pesmi je primer ohranjanja glasbene tradicije našega kraja. Pesem se v tej glasbeni točki simbolično prenaša iz generacije v generacijo. Prvih nekaj kitic ljudske pesmi Šla bom na goro pojejo pevke ljudskih pesmi Trstenke, dokler melodije ne prevzamejo pevke Vokalne skupine Cantilena, ki se jim pridružita še oba šolska zbora in tako zaokrožita pot predajanja ljudske pesmi med generacijami. Preprostost in posebnost te naše ljudske pesmi je tudi v njenem načinu petja »na tretko«, značilnem za naše kraje. Bistvo medgeneracijskega sodelovanja pri tej pesmi je predajanje ljudske pevske tradicije od starejše do mlajše generacije k našim najmlajšim. Sklepni del prireditve mora imeti najvišjo stopnjo sporočilnosti, ki nadgradi vse dotedanje točke in nas pripelje do razmisleka. Jaz sem ob tem medgeneracijskem sodelovanju razmišljal, da je pomembno in lepo, da se tradicija ohranja in da jo spoštujemo, a da mora prihodnost temeljiti na mladih in njihovi ustvarjalnosti. Tako sem si zamislil, da zadnja točka temelji na najmlajših, in s tem namenom izbral pesem Za otroke (J. Allthouse in S. K. Albrecht: For the children v prevodu M. Vidmar). »Za otroke je ta svet …« in »… moramo ohranit› zemljo in pa čisti zrak neba Muzikal Napačna smer Otvoritev avtoceste …« sta le dve sporočili, ki ju ta pesem prinaša za prihodnost. Pri tej točki sem vključil tudi otroke iz vrtca, za katere je koreografijo pripravila njihova vzgojiteljica. Solistka je bila deklica, ki ima sama posebno življenjsko zgodbo, in njeno petje je upanje tudi za njeno boljšo prihodnost. Petje, ki ji je prineslo veliko zadovoljstva in ponosa, ki ju drugače ne doživlja pogosto. Izvajanju so se pridružila tudi dekleta Vokalne skupine Cantilena in tako še podkrepila sporočilnost skladbe. S to točko in njeno sporočilnostjo se je tudi končal ta medgeneracijski splet. Sklepne misli Prireditev je pri poslušalcih, gostih prireditve in sodelujočih doživela veliko pozitivnih odzivov. Všeč sta jim bili tako zasnova kot tudi izvedba kulturnega spleta, v katerem nam je uspelo povezati različne generacije in raznoliko glasbo treh generacij. Na manjših šolah s svojim naborom otrok težko dosegamo dosežke velikih šol, lahko pa podamo doživeto izvajanje ter z manjšimi izbranimi zasedbami in osebnim pristopom pričaramo posebna glasbena doživetja. Medgeneracijsko sodelovanje so zelo dobro sprejeli tudi izvajalci in je postalo osnova za naslednjo večjo prireditev, ki smo jo pripravili v občini. Tudi to, da so se na odru znašli v skupnih glasbenih točkah vnuki in stari starši, pa otroci in njihovi starši, daje takšnemu sodelovanju poseben čar. Kot je poročala novinarka, ki se je udeležila prireditve, je bilo to, kar je spremljala na odru, posebno doživetje, dodala pa je še, da pri opisovanju dogajanja vsak medij odvzame del leska temu, kar se je v živo dogajalo med sodelovanjem treh generacij. 41 42 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Neža Justinek Pelc, Prikaz povezovanja z lokalnim okoljem, izvedba novoletnih karaok in programske ideje za zaključno prireditev Prikaz povezovanja Neža Justinek Pelc z lokalnim okoljem, izvedba novoletnih karaok in programske ideje za zaključno prireditev Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik, Log 19, 1430 Hrastnik neza.justinek@gmail.com Working with Local Community, New Year Karaoke and Ideas for Closing Event Izvleček V razpravi so predstavljene tri prireditve z nastopi mladinskega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. Pri prvi opisani prireditvi gre za primer, s katerim želimo prikazati uspešno povezovanje osnovne šole z lokalnim okoljem in nastop v industrijskem vzdušju pred objektom nekdanjega Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Druga prireditev v sklopu decembrske Pravljične dežele in novoletnih karaok izstopa po angažiranem skupnem sodelovanju občinstva z nastopajočimi. Tretja, zaključna prireditev ob koncu šolskega leta pa raziskuje nove možnosti zasnove prireditvenega programa in opušča vezno besedilo kot sredstvo napovedovanja posameznih točk. Omenjene prireditve so se časovno zvrstile od junija do decembra 2022. Ob primerih so predstavljene ideje, iz katerih so se prireditve razvile, priložnosti, ob katerih so se odvile, ter njihovi cilji in nameni. Opisani so potek načrtovanja, program vaj in druge priprave, dodan pa je še krajši komentar o odzivu občinstva na samih prireditvah. Ključne besede: Zasavski festival, karaoke, zaključna prireditev. Abstract Three events featuring performances by the youth choir of the National Hero Rajko Hrastnik Primary School are introduced. The first event shows a primary school successfully integrating with the local environment and performing in an industrial setting at the former Trbovlje - Hrastnik mine. The second event, part of the December Fairytale Land and New Year‘s Karaoke, is notable for its lively interaction between the performers and the audience. The third and final event of the school year explores new possibilities for the event programme and abandons the linking text to announce individual acts. The events oc- PRAKSA curred between June and December of 2022. The author introduces the ideas that led to the events, their timeline, goals and objectives. The planning process, rehearsal schedule, and other details are discussed. The article concludes with a brief commentary on how the audience reacted to these events. Keywords: Zasavje Festival, karaoke, closing event. Uvod Zasavski festival Rdeči Revirji si prizadeva za oživitev krajevnega kulturnega dogajanja in spodbuja promocijo krajevnih umetnikov ali skupin, povezovanje s tujimi gosti ter sproščen po-koncertni utrip z druženjem umetnikov in poslušalcev. K sodelovanju pri promociji novega festivalskega prizorišča, imenovanega Kompreshaus, ki je objekt s kompresorsko postajo nekdanjega Rudnika Trbovlje - Hrastnik, je bila povabljena Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik, natančneje mladinski pevski zbor, ki je odprl festivalsko dogajanje na omenjenem kraju z nastopom 3. junija 2022. Decembra istega leta je mladinski pevski zbor omenjene osnovne šole nastopil v sklopu dejavnosti Pravljične dežele z namenom druženja ob novoletnem vrvežu v šolskem okolišu. Oder je bil postavljen v šolski telovadnici, nastopu zbora so naslednji dan sledile novoletne karaoke. Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta 2021/2022 pa prikazuje idejo, ki sledi cilju v iskanju novih rešitev za predstavitev posameznih točk na nastopu. Vsebino programa je na odru zaokrožil lik umetnika, ki razmišlja o umetnosti, njegove misli in citati pa se izmenjujejo s točkami brez eksaktnih napovedi. Nastop v industrijskem vzdušju Organizatorji Festivala Rdeči Revirji 2022 so k sodelovanju povabili mladinski pevski zbor Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, za katerega so predvideli novo festivalsko prizorišče pred nekdanjim objektom Rudnika Trbovlje - Hrastnik, to je pred industrijsko halo kompresorske postaje. Priprave mladinskega pevskega zbora na nastop so potekale približno en mesec. Sprva v okviru tedenskih pevskih vaj, dvakrat tedensko po dve šolski uri v učilnici glasbene umetnosti, in zadnji teden pred nastopom še ena vaja na prostem pred šolo ter generalka na prizorišču pred industrijsko halo. Z vidika izbire skladb za nastop ni bilo nobenega dvoma, da bo pevski zbor s ponosom, veseljem in vnemo ter skladno s siceršnjo usmeritvijo festivala Rdeči Revirji v promociji krajevnega Nastop mladinskega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik na Festivalu Rdeči Revirji 2022 v Hrastniku. (Vir: osebni arhiv) 43 44 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Neža Justinek Pelc, Prikaz povezovanja z lokalnim okoljem, izvedba novoletnih karaok in programske ideje za zaključno prireditev predstavil avtorski skladbi Janje in Sabine Dečman, učenk Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, ki sta nastali v tekočem šolskem letu. Noviteti sta napisani za zasedbo solističnega vokala s spremljavo kitare, kar smo na željo avtoric za festivalsko prireditev nekoliko prilagodili; petje kitic je sledilo izvirnemu v solističnem partu, refren pa je predstavil zbor. V spremljevalnem sestavu je bil naknadno dodan part za cajon. Druga noviteta je posebej za nastop na festivalu dobila improviziran uvod na trobento. Krstnih izvedb smo se vsi zelo veselili. Kraj in industrijsko vzdušje prireditve pred halo sta od nastopajočih zahtevala nekaj izkušenj in postavitvene improvizacije pred nastopom. Na prizorišču ni bilo odra, zato so pevci stali na pesku pred objektom kompresorske postaje, in tudi z ozvočenjem smo imeli nekaj manjših težav. Navkljub manjIzkazano šim zapletom sta predstavljeni zanimanje smo noviteti pri občinstvu poželi preusmerili na veliko navdušenje. Ploskanoder in večer je nekaj minut ni ponehalo, se je končal zato smo s pevci pod vtisom z vokalnimi festivala, ki spodbuja skupno točkami druženje občinstva z nastopaposameznikov jočimi, navzoče povabili k iz občinstva z skupnemu petju bisa, ki je bil skladba Zemlja pleše. Odziv močno podporo in je bil velik in obrazi občinskupnim petjem stva ter tudi zborovskih pevvseh navzočih. cev so sijali. Poleg druženja v umetnosti smo doživeli, kako lahko staremu vlijemo nov namen in kako lahko zaprt industrijski rudniški objekt spremenimo v čarobno prizorišče poletnega druženja ob umetnosti. Decembrska Pravljična dežela in skupne karaoke V šolskem letu 2022/2023 je Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik decembra organizirala Pravljično deželo. Na dvorišču za šolo in v telovadnici so potekale različne dejavnosti in delavnice za mimoidoče, poleg tega je bil v šolski telovadnici postavljen manjši oder, kjer so se zvrstili nastopi učencev. Tam je 21. decembra 2022 nastopil pevski zbor, dan kasneje pa so bile na programu novoletne karaoke, na katerih so se učenci predstavili kot solisti, v duetih ali manjših skupinah. Priprave na izvedbo karaok sva prevzeli učiteljici glasbene umetnosti in skupaj s sodelavko Simono Weber Goljuf izbrali kandidate za nastop. Učenci so za nastop oddali prijavnice, čemur je sledila avdicija nastopajočih. Po opravljeni avdiciji sva se z učenci dogovorili za individualni termin, na katerem so še enkrat zapeli in vadili izbrane pesmi. Skupaj smo določili glasbeno spremljavo, poiskali dostopne glasbene matrice ali se dogovorili za korepetiranje točk. Na zadnji vaji pred nastopom so učenci preizkusili petje na mikrofon. Skladbe, ki so jih učenci izbrali, so bile večinoma slovenske božične pesmi in tudi nekaj tujih skladb. Vrstni red nastopov na prireditvi je sledil naraščajoči starosti otrok in je ustrezal izbiri skladb, poleg tega pa je bil blizu tudi učencem, ker so tako lažje sledili programu. Največje presenečenje se je zgodilo na sami prireditvi. Občinstvo je bilo odzivno in je sodelovalo s ploskanjem ter petjem, po koncu programa pa je bilo videti, da si občinstvo želi poslušati še naprej. Temu je sledilo sprva sramežljivo dvigovanje rok otrok iz prvih vrst, ali lahko tudi oni nastopijo. Izkazano zanimanje smo preusmerili na oder in večer se je končal z vokalnimi točkami posameznikov iz občinstva z močno podporo in skupnim petjem vseh navzočih. Ta izkušnja petja vseh v dvorani ostaja v spominu kot ideja in želja, kako bi nam večkrat uspelo ustvariti priložnosti, ki nas za trenutek ustavijo, da si privoščimo umetnost. Zaključna prireditev brez veznega besedila Organizacijo zaključne prireditve je ob koncu šolskega leta 2021/2022 na Podružnični osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik prevzela Urška Zoja Jeršin. K izvedbi je povabila druge učitelje, ki smo poskrbeli za pripravo posameznik točk programa. Kot rdeča nit prireditve se je občinstvu predstavil učenec-slikar ob slikarskem platnu. Temu se je na odru pridružil še en učenec, prav tako po videzu umetnik, ki je »glasno razmišljal« o umetnosti in prek posredovanja različnih izbranih misli o umetnosti posredno uvajal na oder posamezne točke nastopa. Na odru so med prireditvijo PRAKSA Učenca-umetnika in nastop mladinskega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, Podružnica Dol na zaključni prireditvi junija 2022. (Vir: osebni arhiv) uigrano prehajali nastopajoči z vmesnimi kratkimi prihodi učenca-umetnika, ki je točke zaokrožal v celoto. Sklep Rezultat večmesečnih priprav na prireditev je bil tudi pester nabor programskih točk, ki so skušale zajeti čim več različnih plasti umetniškega izražanja in so bile sporočilne na likovni, glasbeni in gledališki ravni. Na prireditvi je bil od vseh morda najbolj običajen nastop tria prečnih flavt, ki sem ga korepetirala. Vaje tria smo začeli tri tedne pred prireditvijo in se dobivali dvakrat tedensko. Druga glasbena točka na prireditvi je bil nastop mladinskega pevskega zbora, s katerim smo ponovno, prvič po festivalu Rdeči Revirji 2022, izvedli avtorsko skladbo učenke. Tudi tokrat smo izvedbo avtorske skladbe nekoliko preoblikovali in ji dodali nekaj zvočnih učinkov telesnih tolkal. Za konec naj omenim še eno izmed točk, in sicer gledališki situacijski vložek, pri katerem so učenci s pantomimo komično uprizorili primer nastalega konflikta med druženjem sedmih prijateljev. To komično pantomimo je občinstvo sprejelo s posebnim navdušenjem. Odzivi občinstva na prireditev so bili zelo pozitivni in približno uro trajajoča prireditev je bila na koncu deležna dolgega ploskanja. Zaključna prireditev je potrdila investicijo v sveže poskuse glede poteka točk na nastopu. Pestrost programa, poleg opisanih na primer tudi plesna točka z žogami in izrazni ples, pa je poskrbela za dobro dinamiko ter angažirano občinstvo, ki je tako rekoč dihalo s predstavo. Motivacija in zanos nastopajočih sta že v času vaj ključnega pomena za dobro pripravo na nastop, na koncu pa sta tudi izrazito premosorazmerna z zadovoljstvom po prireditvi. Bolj ko so se učenci za nekaj trudili, bolj polni navdušenja so njihovi odzivi in več jim pomeni to, za kar so se trudili. Takšno energijo nastopajočih na odru občinstvo začuti, in če k temu dodamo še pestrost ter kakovost prikazanega sporeda, je uspeh zagotovljen. Nekaj takega bi lahko rekli za predstavljene primere prireditev. Pri vseh je šlo za enkratne dogodke brez ponovitev, čeprav bi si jih glede na odzive in številčno udeležbo želeli še več. In še zadnja misel, popotnica za naprej, ko se naslednjič znajdemo pred izzivom načrtovanja nove točke za nastop: ena možnost je tudi, da razmišljamo v smeri, kako nas morda najbolj zanima tisto, česar ne poznamo, kar je novo. Prevetrimo meje ustvarjalnega umetniškega izražanja, da predstavimo nekaj svežega ali pa vsaj na svež način, in ker je opisano iskanje ustvarjalnih idej lahko zelo zahtevno, poglejmo nazaj, pretekle kulturne prireditve, ali pa k sodelovanju povabimo kolege. Več glav več ve in nobena od opisanih prireditev ne bi ugledala luči v tako dovršeni obliki, kot jo je, če ne bi bila rezultat skupinskega dela. Viri in literatura O festivalu Rdeči Revirji (2023). http://rdecirevirji.si/o-festivalu Opis kompresorske postaje objekta Rudnika Trbovlje - Hrastnik (2023). https://kamerat.org/lokacije/ 45 46 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Alenka Gazvoda, Glasbene predstave na Osnovni šoli Vavta vas Glasbene predstave na Osnovni šoli Vavta vas Alenka Gazvoda Osnovna šola Vavta vas, Vavta vas 1, 8351 Straža alenka.gazvoda@os-vavta-vas.si Music Performances at Vavta vas Primary School Izvleček Vsako leto so v šolskem koledarju navedeni tudi spominske slovesnosti in obeležja, pri katerih sodeluje Osnovna šola Vavta vas v Straži pri Novem mestu. Ker gre za edino šolo v občini, je teh slovesnosti in obeležij nekoliko več. V članku predstavljamo dve ideji za nastanek in izvedbo muzikalov. V izvedbo so bili vključeni učenci, ki so izkazali željo po sodelovanju, in učiteljici, ki spodbujata učence k izražanju svoje – večkrat skrite – nadarjenosti. Izvedba muzikalov oziroma glasbenih predstav zahteva veliko načrtovanja in usklajevanja med učitelji, še preden idejo predstavijo učencem, potem pa je na vrsti še veliko priprav. V enem šolskem letu je zato izvedena le ena tovrstna prireditev. Ključne besede: muzikali, glasbene predstave, ansambelska igra, osnovne šole. Abstract Every year, the school calendar lists the commemorative ceremonies and memorial services in which the Vavta vas Primary School in Straža pri Novem mesto participates. As it is the only school in the municipality, there are a few extra ceremonies and commemorations. This article covers two approaches to the production and performance of musicals. The performance included children who wished to participate and teachers who encouraged them to express their sometimes hidden talents. The production of musicals and musical theatre necessitates extensive planning and balancing among teachers before they put the ideas forward to their students. From that point on, there is still plenty of preparatory work. As a result, such events are limited to one per school year. Keywords: musicals, ensemble play, music performances, primary schools. Uvod V šolskem letu 2014/2015 smo učencem ponudili izbirni predmet glasbeni projekt. Dolgo časa smo razmišljali, kaj bi ustvarjali. Eden izmed splošnih ci- ljev izbirnega predmeta glasbeni projekt je, da učenci oblikujejo ali poustvarijo glasbeno predstavo, v kateri povezujejo različne umetniške zvrsti, in jo posredujejo šolskemu in širšemu občinstvu. Nastala je zamisel, da bi učenci ustvarili muzikal oziroma glasbeno igro. Poleg PRAKSA učiteljice glasbe Alenke Gazvoda je bila k sodelovanju povabljena tudi učiteljica slovenščine in angleščine ter ljubiteljica glasbe Ana Markelj Karlič, ki je bila nad idejo navdušena. Namen je bil učence spodbuditi k svobodnemu glasbenemu ustvarjanju. Želeli smo, da se pri ustvarjanju in poustvarjanju tudi dobro počutijo. Prireditev ni bila zapisana v letnem delovnem načrtu šole, zato nismo bili pod pritiskom, da jo moramo izpeljati. Z muzikalom oziroma glasbeno predstavo pod mentorstvom istih učiteljic smo nadaljevali tudi v šolskem letu 2015/2016. Jedro V nadaljevanju predstavljamo dva muzikala oziroma glasbeni predstavi, ki sta bili izvedeni na Osnovni šoli Vavta vas v Straži pri Novem mestu v šolskih letih 2014/2015 in 2015/2016. Gre za muzikala oziroma glasbeni igri Ljubezen v šolskih klopeh in Povodni mož. Ljubezen v šolskih klopeh V šolskem letu 2014/2015 je v okviru izbirnega predmeta glasbeni projekt in literarnega krožka nastal muzikal Ljubezen v šolskih klopeh. Vsebino, tako bese- dilno kot glasbeno, so izbrali in oblikovali učenci, ki so ustvarjali pod mentorstvom dveh učiteljic. V začetku šolskega leta so si učenci pri izbirnem predmetu glasbeni projekt ogledali posnetek znanega muzikala, da so se z njim seznanili. Po končanem ogledu in pogovoru je sledilo ustvarjanje po skupinah. Vse tri dejavnosti (ogled, pogovor in ustvarjanje) so trajale dober mesec. Naloga učencev je bila, da podajo predlog vsebine muzikala, predvidijo število likov ter glasbeno podlago. Ideje, ki so nastale, so bile predane učencem jezikovnega krožka, ki so pod mentorstvom Ane Markelj Karlič oblikovali končno obliko zgodbe. Med čakanjem na končno obliko zgodbe so učenci pri glasbenem projektu izbirali pesmi, ki bi jih lahko dodali besedilu. Izbirali so med klasičnimi skladatelji, kot sta na primer L. van Beethoven (Simfonija št. 5) in W. A. Mozart (Uvertura k Figarovi svatbi), pa tudi med tujimi in slovenskimi popularnimi izvajalci. Tako so končni obliki zgodbe dodali še glasbene vložke, temelječe na odlomkih popularnih skladb, ki so učencem blizu. Nekatere skladbe so bile po potrebi prevedene v slovenščino, nekaterim pa smo spremenili besedilo. Tako je slovenska narodna Jaz sem mala roža dobila novo preobleko, ki se je glasila: Jaz sem mala roža, roža fotrova. Vse mi vedno kupi, res me rad ima. Ta proces je potekal v prvi polovici šolskega leta. Upoštevali smo tudi, kdo bo tisti, ki bo posamezen del Maja razmišlja o svojih dejanjih. V ozadju je viden del zbora. Maja povabi punce: »Ej punce, jaz imam pa nov telefon, ima šitikrat boljšo resolucijo. Pridite k meni, se bomo slikale.« 47 48 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Alenka Gazvoda, Glasbene predstave na Osnovni šoli Vavta vas V ospredju končuje prizor iz slaščičarne, v ozadju pa se že menja scena za nov prizor v naravi. Prizor iz slaščičarne. muzikala oziroma glasbene predstave odigral oziroma zapel. V drugi polovici šolskega leta smo po pripravljenem besedilu in izbranih pesmih začeli pripravljati predstavo. Nekateri učenci, ki so obiskovali glasbeni projekt, niso želeli biti javno izpostavljeni, potrebovali pa smo še dodatne pevce in igralce. Zato so učenci pripravili avdicijo. Izdelali so plakate in skupaj z učiteljicama sodelovali v komisiji. Odziv je bil zelo velik in na koncu je v muzikalu sodelovalo 26 učenk in učencev od 2. do 9. razreda. Med učenci, izbranimi na avdiciji, sta učiteljici za glavne vloge izbrali tiste, ki so se že izkazali na šolskih prireditvah. Vsi tisti učenci, ki so obiskovali izbirni predmet in niso želeli nastopati, so bili tako imenovana tehnična podpora (menjava scene, ozvočenje, vabila) ali pevci v ozadju (zbor). Sledila je še izdelava scene. Ideja zanjo je nastala med seminarjem zborovska šola, ko je Petra Brdnik Juhart predstavila svojo glasbeno predstavo z naslovom Čarovnija. Poleg rednih tedenskih ur je bilo v ta muzikal vloženega veliko prostega časa obeh učiteljic in izvedenih veliko dodatnih vaj z učenci, ki so potekale po pouku. Dramsko besedilo in pevske vložke smo vadili ločeno. Največ dodatnih vaj je bilo aprila in maja, ko so vaje, že skupaj z vsemi rekviziti, potekale v učilnici. Na šolskem odru so učenci vadili le slab mesec, v kulturnem domu, kjer je bila predstava izvedena za širšo javnost, pa le en popoldan. Pri ozvočenju sta pomagala dva zaposlena na šoli, ki sta tudi ljubiteljska glasbenika. Postregla sta še s kakšno koristno informacijo glede uporabe mikrofonov. Glavni igralci so uporabljali naglavne mikrofone, zbor, ki je bil skrit za zaveso, pa je prepeval ob tako Prizor iz jedilnice. imenovanih zborovskih mikrofonih. Pesmi so izvajali ob klavirski spremljavi. Prvič je bil muzikal izveden 21. 5. 2015 dopoldne v šoli za učence šole. Isti dan je sledila popoldanska ponovitev v kulturnem domu v Straži. Po zelo dobrem odzivu sta sledili še dve ponovitvi, ena dopoldanska in ena popoldanska. Ponovitvi sta bili izvedeni 8. 6. 2015 prav tako v kulturnem domu v Straži. V izogib odpovedi predstave zaradi bolezni smo pevske solistične vloge vadili v dveh skupinah. Da pa učenci niso vadili zaman, so se pri ponovitvah pevski solisti menjavali. Povodni mož Ker je muzikal oziroma glasbena predstava Ljubezen v šolskih dneh naletela na lep odziv, sta v naslednjem šolskem letu isti učiteljici pripravili še muzikal Povodni PRAKSA mož. Ta muzikal je bil zabeležen v letnem delovnem načrtu šole, in sicer kot proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Glasbo na besedilo Povodnega moža je Ana Markelj Karlič napisala že pred leti, takrat v zasedbi za klavir, flavto in čelo ter pevske soliste in mladinski pevski zbor. V takratni generaciji učencev je bila namreč na voljo tovrstna zasedba. Že med poletnimi počitnicami je profesorica glasbe glasbo priredila za Orffov inštrumentarij, klavir in flavto ter pevska solista in mladinski pevski zbor. Pri priredbi smo že imeli v mislih učence, ki bi to delo izvajali, in vedeli smo, da se je na ansambelsko igro prijavilo 29 učencev. To je pomenilo, da se bosta izmenjavali dve skupini, ki bosta igrali na Orffova glasbila. Za ta glasbeni projekt sta učiteljici pevske soliste in igralce izbrali že vnaprej. Prav tako sta oblikovali načrt vaj ter vključili še dodatne dramske vložke. Ker je bilo časa manj, smo septembra začeli ločeno vaditi. Učenci ansambelske igre so igrali na Orffov inštrumentarij, mladinski pevski zbor je prevzel pevske vloge, literarni krožek pa dramski del. V začetku januarja je potekala intenzivna sobotna dopoldanska vaja na šolskem odru. Izziv je bil, kam postaviti Orffov orkester in kam pevski zbor. Na srečo je šolski oder dovolj dvignjen. Tako so bili Orffovi inštrumentalisti pod odrom, pevski zbor s klavirjem in flavto pa čisto na desni strani odra, vendar deloma zakrit. S tem smo na odru dobili dovolj prostora za gibanje učencev dramskega krožka. V predstavi je sodelovalo 56 učencev od 6. do 9. razreda. Predstavo smo izvedli dvakrat. Zaradi zahtevnosti postavitve smo obe izvedbi izpeljali v šolskih prostorih. Za sceno in vabila so poskrbeli učenci neobveznega iz- birnega predmeta umetnost. Za rekvizite in kostume so večinoma poskrbeli učenci sami. Sklep Za pripravo takšnih prireditev je potrebno dobro začetno načrtovanje s strani učiteljev, da lahko potem vse steče brez večjih težav. Ta način dela se je na šoli izkazal za zelo učinkovitega, zato pri pripravi prireditev učitelji radi in uspešno sodelujejo ter povezujejo različne interesne in druge dejavnosti. Omenjeni glasbeni deli sta nastali na začetku moje poklicne poti. Takrat še ni bilo izoblikovanega tima za pripravo tako velikih prireditev. Ko je tim enkrat utečen, je to mnogo lažje, ker se že ve, kaj kdo potrebuje in koliko časa je potrebno za usklajevanje in vajo. Ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, so nekoliko oklestili zanos. Na novo se postavljajo in oblikujejo šolske zasedbe (dramska skupina, pevski zbori, folklorna skupina ...) ter počasi dvigujejo raven kulturnih prireditev. V šolskem letu 2022/2023 smo v sodelovanju s timom za kulturni praznik priredili Kresničko skladatelja Radovana Gobca. Ker primanjkuje dobrih pevskih solistov, smo nekatere pevske solistične vloge priredili za dramsko igro. V ospredje smo postavili dekleta, ki so tekmovala na šolski glasbeni olimpijadi. Sodelovali so tudi učenci tretjega razreda in šolska dramska skupina. Za konec še dodajamo, da je ves trud poplačan ob nasmejanih, zadovoljnih nastopajočih, ponosnih starših in navdušenem občinstvu. Viri Ž., M. (2015). Ljubezen v šolskih klopeh. Dolenjski list. https://dolenjskilist.svet24.si/2015/05/22/134854/novice/ dolenjska/FOTO_Ljubezen_v_solskih_klopeh/ Ž., M. (2016). Povodni mož skozi glasbo, pesem in ples, Dolenjski list. https://dolenjskilist.svet24.si/2016/02/11/149777/ novice/dolenjska/Povodni_moz_skozi_glasbo_pesem_in_ples/ Učni načrt. Program osnovna šola. Umetnost: neobvezni izbirni predmet (2013). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ izbirni/Neobvezni/Umetnost_izbirni_neobvezni.pdf Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Glasba: ansambelska igra, glasbena dela, glasbeni projekt (2004). Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni/Glasba_glasbena_dela_izbirni.pdf 49 50 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Aleš Pevec, Glasbene dejavnosti na Osnovni šoli Gorišnica Glasbene dejavnosti na Osnovni šoli Gorišnica Aleš Pevec Osnovna šola Gorišnica, Gorišnica 83, 2272 Gorišnica ales.pevec@osgorisnica.eu Music Activities at Gorišnica Primary School Izvleček Na Osnovni šoli Gorišnica smo ustvarjalni in dejavni na številnih področjih. Posebej radi združimo moči učitelji različnih predmetnih področij in z našimi učenci ustvarjamo tematsko zasnovane kulturne prireditve, glasbeno-gledališke predstave in pevske koncerte, na katerih se učenci predstavijo svojim staršem, dedkom, babicam, prijateljem in znancem. V prispevku predstavljamo glasbene dejavnosti, ki pomembno soustvarjajo kulturni utrip Osnovne šole Gorišnica, pa tudi celotne lokalne skupnosti, saj se prireditev ob državnih praznikih udeležuje tudi do 1000 obiskovalcev. Ključne besede: glasbene prireditve, muzikali, glasbene skupine. Abstract At the Gorišnica Primary School, we are creative and active in many fields. The teachers of different subject areas are particularly fond of joining forces and creating thematic cultural events, music-theatre performances and singing concerts with our students, where they present themselves to their parents, grandparents, friends and acquaintances. This article presents musical activities that significantly contribute to the cultural pulse of the Gorišnica Primary School and the local community as a whole, with up to 1000 visitors attending events on public holidays. Keywords: music events, musicals, musical groups. Na Osnovni šoli Gorišnica je glasba ena izmed dejavnosti, ki jo imamo radi tako mladi po svojih letih kot tudi mladi po srcu. Glasba pri nas združuje in povezuje številne generacije otrok vrtca, učencev šole, zaposlenih v našem zavodu, pa tudi občank in občanov Občine Gorišnica. V naši navadi je, da vsako leto ob Prešernovem dnevu, dnevu državnosti ter dnevu samostojnosti in enotnosti nekateri učitelji naše šole ob podpori vodstva združimo moči in ob vsakem izmed omenjenih državnih praznikov organiziramo kulturno prireditev, na kateri v povprečju sodeluje približno 200 otrok naše šole in vrtca, pridružijo pa se nam tudi člani vsaj ene ali dveh sekcij domačega Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica (tamburaši, pevci ali folkloristi), tako da skupno število nastopajočih na posamezni prireditvi dose- PRAKSA 51 že tudi številko 250. Posledično to pomeni, da je tudi občinstvo, ki se kulturne prireditve udeleži, precej številčno, v povprečju se število gledalcev giblje med 800 in 1000. Večnamenska dvorana v Gorišnici je tako vsaj trikrat na leto, ko v njej potekajo kulturne prireditve, skorajda polna. reditev je vselej tudi medijsko podprta – o izvedeni prireditvi učenci šolskega novinarstva zapišejo prispevek, ki je nato objavljen v šolskem časopisu Iskrice iz Gorišnice in na šolski spletni strani, prireditev pa v celoti posname tudi ekipa lokalne televizije SIP TV in jo predvaja na istoimenskem TV-programu. Pripraviti kulturno prireditev s tako velikim številom nastopajočih, ki so tudi generacijsko v precej velikem razponu, od malčkov v vrtcu do babic in dedkov v sekcijah prosvetnega društva, ni mačji kašelj. Ker gre za velike prireditve, ki so pri nas, v Gorišnici, sedaj že tradicionalne, ravnatelj vsako leto avgusta, ko se pripravlja letni načrt dela za našo šolo, imenuje po dva od zaposlenih, ki prevzameta vlogo vodje prireditve. Njuna naloga je, da določita rdečo nit prireditve, k sodelovanju pozoveta vse že omenjene nastopajoče (otroke vrtca, učence šole in člane domačega kulturnega društva), naredita izbor točk in jih povežeta v celoto ter razdelita delo med dodatnih od 10 do 15 zaposlenih, ki pomagajo pri realizaciji celotne prireditve, in sicer so to vzgojiteljice in učitelji ter učiteljice, ki pripravijo posamezne točke, mentorji sekcij prosvetnega društva, likovnik, ki pomaga pri sceni, slovenistka, ki pomaga napovedovalcem pri vodenju prireditve, in tehnična ekipa, ki poskrbi za ozvočenje. Z združenimi močmi številnih mentorjev, zaposlenih na Osnovni šoli Gorišnica, tako nastane od 60 do 70 minut dolga kulturna prireditev, na kateri nastopajoči prepevajo, plešejo, deklamirajo, recitirajo, igrajo samostojno na različne inštrumente ali v ansamblu … Skratka, odraz vsega, kar Gorišničani zmoremo in kar imamo radi. Pri- Tovrstne kulturne prireditve pa seveda niso edine, ki jih na naši šoli pripravljamo. Ker naši otroci radi prepevajo tudi v pevskem zboru, otroškem in mladinskem, vsako leto priredimo tudi svoj tematsko obarvani letni koncert, na katerem mladi pevci zapojejo svojim staršem, dedkom, babicam, prijateljem in znancem (sliki 1 in 2). Koncert organiziramo konec maja, ko se končajo vsi naši tekmovalni (revijalni) nastopi – takrat zapojemo pesmi, ki smo jih vse šolsko leto pridno vadili in se z njimi udeleževali različnih regijskih Kulturna ali državnih tekmovanj, konprireditev, na certnemu repertoarju seveda kateri nastopajoči dodamo tudi kakšno pesem ali dve, ki sta nam še posebej prepevajo, plešejo, pri srcu, s posebej izbrano pedeklamirajo, smijo pa se od šolskih prakrecitirajo, igrajo tikablov poslovijo tudi pevke samostojno na in pevci 9. razreda. To je tudi različne inštrumente priložnost, ko se jim kot zboali v ansamblu ... je rovodja s simboličnim dariodraz vsega, kar lom in pohvalo za večletno soGoričani zmoremo in delovanje v šolskem pevskem kar imamo radi. zboru zahvalim za njihovo večletno požrtvovalnost, trud in pevski doprinos k šolskemu zboru. Letni koncert pevskih zborov Osnovne šole Gorišnica Poleg pevskega zbora, ki deluje v okviru interesne dejavnosti, pa je glasba močno vpeta tudi v pouk obveznega izbirnega predmeta glasbeni projekt, katerega končni rezultat je v zadnjem času glasbeno-gledališka predstava, ki nastane z dobrim medpredmetnim sodelovanjem z obveznim izbirnim predmetom retorika. Učitelja obeh predmetov postaneva mentorja skupini mladih, nadobudnih učencev, ki jim s svojo idejo, trudom in lastnim delom uspe ustvariti lasten, avtorski muzikal. Pri pouku retorike učenci ob pomoči učiteljice napišejo dramsko besedilo za igro, si razdelijo vloge in celotno predstavo pripravijo za uprizoritev na odru. 52 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Aleš Pevec, Glasbene dejavnosti na Osnovni šoli Gorišnica Pevski nastop Otroškega pevskega zbora Gorišnica Glasbeno-gledališka predstava Uresničimo svoje sanje K njihovemu delu svoj del dodajo še učenci glasbenih del, ki ob učiteljevi pomoči pripravijo pesmi, ki sodijo v kontekst celotne zgodbe, po potrebi prilagodijo besedilo, pripravijo koreografijo za plesne vložke in, če je treba, tudi inštrumentalno spremljavo. Po nekajmesečnem delu učenci obeh predmetov združijo svoje delo v celoto in rezultat je glasbeno-gledališka predstava, ki traja od 60 do 70 minut. Predstavo učenci z večkratnimi ponovitvami uprizorijo v domači kulturni dvorani za učence celotne šole, svoje starše, pa tudi za celotno lokalno skupnost. Zadnjo glasbeno-gledališko predstavo z naslovom Uresničimo svoje sanje (slika 3) si je v večkratnih ponovitvah ogledalo približno 800 ljudi. Največja nagrada nastopajočim, ki skoraj celo šolsko leto pridno delajo, je poleg ploskanja in stoječih ovacij občinstva tudi končna ekskurzija, ki jo za nastopajoče organizirata oba mentorja. ne šole Gorišnica, ki ljubezen do glasbe izkazujemo bodisi s prepevanjem v učiteljskem zboru, ki priložnostno nastopi na kulturnih prireditvah, bodisi z igranjem v učiteljskem bendu Iskrivi, ki prav tako nastopa na kulturnih prireditvah s samostojnimi točkami ali pa kot spremljevalna zasedba učenk in učencev pri njihovih pevskih ali plesnih točkah. Vse naštete dejavnosti, za katere menim, da jih ni malo, končne podobe seveda ne bi ugledale v takšnem obsegu in v takšni veličastni podobi, če ne bi imeli podpore in spodbude našega ravnatelja gospoda Milana Šilaka, za kar smo mu seveda zelo hvaležni. Če mojster dobi v roke vse potrebno gradivo in vse pripomočke, potem z lahkoto ustvari umetnino. Verjamem, da bo ob tako angažirani mladini, kot jo imamo na naši šoli, in tako naklonjenem vodstvu nam učiteljem še naprej uspelo pisati zanimive zgodbe z lepimi konci. S tem pa se dejavnosti, povezane z glasbo, ki se izvajajo na naši šoli, še ne končajo. Na Osnovni šoli Gorišnica deluje tudi šolski ansambel (slika 4), ki ga sestavljajo učenci predmetne stopnje. Ure interesne dejavnosti, na katerih pridno vadijo, obiskujejo enkrat tedensko in se tako pripravljajo na različne glasbene nastope – od glasbenih festivalov do kulturnih prireditev v domačem kraju, v zadnjih letih pa se preizkusijo tudi v snemanju videospotov in solo petju. Bertrand Russell je zapisal, da noben človek ne more biti dober učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti do svojih učencev in pristne želje, da bi jim posredoval, kar sam ceni. S tem se seveda strinjamo tudi učitelji Osnov- Nastop šolskega ansambla Osnovne šole Gorišnica PRAKSA Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru V šolskem letu 2018/2019 smo na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru z učenci izvedli predstavo z naslovom Jaz pa pojdem, ki je predstavljala slovenske regije in njihove reke. Vsebovala je pevske, plesne in inštrumentalne točke. Osnovna šola Šmarje pri Kopru je bila vključena v projekt Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Projekt je ponujal veliko sodelovanj z umetniki z različnih področij. Izmed vseh sodelovanj pa je bila najbolj odmevna prireditev – predstava Jaz pa pojdem, ki smo jo izvedli v gledališču Koper maja leta 2019. Predstava je trajala okoli 50 minut. V njej so sodelovali učenci skoraj celotne šole in skupina predšolskih otrok iz vrtca (okoli 250 otrok). Učenci so bili na odru od začetka do konca predstave. Dogodek jim je ostal v prav posebnem spominu, saj so sami sodelovali pri ustvarjanju predstave in poustvarjanju zanjo. Spodbujanje ustvarjalnosti in nadgradnja izkušenj je pri otrocih najpomembnejši vidik pri učenju (Sicherl Kafol, 2015; Oblak, 1995). Premalo se zavedamo pomena ustvarjalnega mišljenja, ki bo sčasoma edino, kar nas bo razlikovalo od umetne inteligence (Pečjak, Štrukelj, 2013). Ravno izkušnje, ki jih dejavni ustvarjalci prenašajo na delavnicah kot mentorji mladim, dodatno motivirajo mlade in postavljajo višje estetske norme ter 53 Suzana Čopi Stanišič Osnovna šola Šmarje pri Kopru, Šmarje 1, 6274 Šmarje suzana.copi@gmail.com ustvarjajo presežke. Prav mentorji, ki dejavno sodelujejo pri oblikovanju kulturnega dogajanja, se zavedajo pomena povezovanja znanj z intuicijo in sposobnostjo lastnega oblikovanja idej na različnih umetniških področjih. V umetnosti se področja nenehno povezujejo, zato so projekti, pri katerih otroci z mentorji skupaj ustvarjajo, povezujejo znanja različnih področij in na koncu poustvarijo projekt v referenčni umetniški ustanovi, izjemnega pomena za njihov nadaljnji razvoj in razumevanje umetnosti na splošno. Mentorji svoje ustvarjalne in odrske-poustvarjalne izkušnje V umetnosti se delijo z mladimi preko njim področja nenehno razumljive umetnosti, ki jo povezujejo, zato so udejanjajo z neverjetno preprojekti, pri katerih danostjo in željo po presegaotroci z mentorji nju ustaljenega, znanega. Prav skupaj ustvarjajo, vrednota delovanja v skupini, povezujejo znanja pripravljenost prisluhniti, se različnih področij in prilagoditi, upoštevati raznona koncu poustvarijo likosti in ideje vseh, bo mlade spodbudila k sodelovanju projekt v referenčni v podobnih projektih v priumetniški ustanovi, hodnje. To je bistvo vzgoje izjemnega pomena mladih, da osebnostno rastejo za njihov nadaljnji v zavedanju, da so pomembrazvoj in razumevanje ni v skupnosti in lahko skuumetnosti na paj spremenijo, obogatijo in splošno. navdihnejo človeštvo (Devjak idr., 2010). 54 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Suzana Čopi Stanišič, Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru Ideje za glasbeno-ustvarjalne točke predstave Pri pouku glasbene umetnosti od 5. do 9. razreda že veliko let uporabljamo kljunaste flavte. Nanje igrajo vsi učenci omenjenih razredov skoraj vsako šolsko uro. Vsako leto se na kljunasto flavto naučijo igrati nekaj ljudskih pesmi, ki jih skupaj izvajamo v razredu ter tudi na javnih šolskih prireditvah. Poleg kljunaste flavte uporabljamo tudi Orffov inštrumentarij. Ker dajem veliko poudarka na izvajanje glasbe, so učenci navajeni veliko peti in igrati na omenjene inštrumente. Za učence večkrat pripravim glasbeno-ustvarjalne naloge, pri katerih učenci glasbo ustvarjajo sami. Ena od ustvarjalnih glasbenih nalog je bila priredba ljudske pesmi. Učence sem razdelila po skupinah. Vsaka skupina si je izbrala melodične in ritmične inštrumente. Usmerjala sem jih pri nastajanju priredbe, še posebej pri ustvarjanju uvoda in sklepnega dela. Učenci so pri delu uživali. Sledila je predstavitev končanih priredb drug drugemu. Potem smo izbrali najboljše priredbe. Včasih se je v katerem od razredov zgodilo, da smo uporabili dve priredbi oziroma združili del dveh v celoto. Za celoten ustvarjalni proces smo v vsakem razredu porabili veliko časa, okoli 1,5 meseca oziroma okoli 6 pedagoških ur. Dodana vrednost tega procesa niso bile samo novonastale skladbe, temveč kolegialnost, povezanost razreda, veselje in radost otrok. V nadaljevanju je navedenih nekaj spominov otrok o pouku glasbene umetnosti: Orffomanija 2018 (razredno ustvarjanje 6. razreda) Ustvarjanje priredbe, 2019 (6. razred) »Učiteljica Suzana nas je skozi glasbeni svet popeljala z raznimi delavnicami. Veliko se je trudila, da bi v glasbi uživali. Predstavila nam je veliko novih inštrumentov in nas naučila nanje tudi igrati. Veliko smo peli. Igrali smo s telesnimi tolkali (body percussion) in izdelovali cajone, s katerimi smo se poigravali z ritmi v kanonu. Všeč mi je bilo, ko nas je učila različne pesmi igrati na flavto. Sami smo sestavili različne glasbene točke, ki smo jih predstavili na valeti. Prirejali smo pesmi in jih nato zaigrali in zapeli. Pouk glasbe mi bo za vedno ostal v lepem spominu.« Špela Mohorčič »Predmet glasbena vzgoja v OŠ mi je ostal v zelo lepem spominu. Velik vpliv na to je imela učiteljica Suzana, ki je otroku znala glasbo prikazati na primeren način in s tem naredila vtis v nas. Ure glasbene vzgoje so pridobile na vrednosti, ker je bilo čutiti učiteljičino ljubezen do glasbe. Nikoli ne bom pozabil obdobja, ko je Suzana na šoli zbrala nekaj glasbenikov in organizirala ‹mini orkester›. V tej zasedbi smo bili deležni veliko truda, želje in dobre volje učiteljice, ki se je za to stvar popolnoma zavzela in na koncu ustvarila nekaj, na kar zdaj gledamo s ponosom in lepim spominom. Tudi sam se zdaj ukvarjam z glasbo in vem, da je na to vplivala tudi Suzana. Otroku je znala približati glasbo, jo prikazati kot nekaj, kar nas v življenju neprestano spremlja, predvsem pa je v nas vzbudila ljubezen do glasbe. Za to sem ji hvaležen.« Jernej Žavbi PRAKSA »Glasba me je kot obvezen predmet spremljala vseh 9 let na osnovni šoli. Prvih nekaj let je vse skupaj potekalo bolj sproščeno, pod okriljem razrednikov. V 5. razredu pa se je ta predmet nekoliko spremenil. Zadnja leta smo z učiteljico Čopi raziskovali druge plati glasbe, kot smo jih prej morda poznali. Pouk je potekal predvsem preko petja in igranja na razne inštrumente. Z mojega vidika (glasbenica sem že kar nekaj let) je bil to krasen pristop predvsem k otrokom, ki jim morda glasba kot sama ni bila ravno blizu. Vso suhoparno teorijo in zgodovino, ki je lahko za nekoga, ki ga to posebej ne zanima, kar mučna, smo spoznali preko pesmi, petja, poslušanja in igranja. Pri pouku je vedno vladalo sproščeno in pozitivno vzdušje. Po mojem mnenju je bil pouk prilagojen vsakemu in se je vsak lahko nekako izkazal. Tudi ko je prišlo do valete, sta bila pouk glasbe in učiteljica sama središče priprav in sestavljanja glasbenega dela. Kakorkoli že, nedvomno smo se pri pouku zelo zabavali in hkrati veliko naučili. Če povem iskreno, takega načina ne bi zamenjala za nobenega drugega.« Katarina Hrvatin V predstavo Jaz pa pojdem smo vključili naslednje pri pouku ustvarjene priredbe: • priredili učenci 5. a in b: Na vrtu mi javor zeleni (belokranjska ljudska) • priredili učenci 6. a in b: So tičice zbrane (dolenjska ljudska) • priredili učenci 4. a in b: Pojd‘mo na Štajersko (štajerska ljudska) • priredili učenci 8. a in b: Oj, te mlinar (koroška ljudska) • priredili učenci 7. a: Jaz pa pojdem na Gorenjsko (gorenjska ljudska)priredili učenci 9. a: Da hora ta Banerina (rezijanska ljudska) Nastopili so tudi vsi trije šolski zbori z učenci od 4. do 9. razreda ter s skupino Sončki iz vrtca, in sicer z naslednjim repertoarjem: • notranjska ljudska: Dober večer, hišna mati v izvedbi Malega otroškega pevskega zbora • priredil Ambrož Čopi: Če bi jes bila fčelica (prekmurska ljudska) v izvedbi otroškega pevskega zbora • istrska izštevanka in Ljubca moja (ljudska) v izvedbi skupine Sončki iz vrtca • priredil Ambrož Čopi: Dajte, dajte (istrska ljudska) v izvedbi mladinskega pevskega zbora Predstavo je s svojim vložkom popestrila tudi folklorna skupina Šmarjetice. Za konec predstave pa je bilo na vrsti skupno petje pesmi Mojmirja Sepeta Zemlja pleše (G. Strniša). Vloga mentorjev V nastanek predstave je bilo vključenih veliko šolskih učiteljev in zunanjih sodelavcev preko projekta SKUM. Scenarij, igro in režijo je prevzela šolska svetovalna delavka mag. Vesna Starman, glasbeni del učiteljica glasbe Suzana Čopi Stanišić, sceno likovni pedagog in slikar Matjaž Borovničar ter razredniki predmetne stopnje (od 7. do 9. razreda), folklorno skupino Šmarjetice učiteljica razrednega pouka Andrejka Lokatelj, skupino Sončki iz vrtca (otroci, stari od 4 do 6 let) vzgojiteljica Nataša Dovžan, plesne vložke plesalka Mojca Leben ter delo z igralci dramaturginja Samanta Kobal. Predstava je bila medpredmetno naravnana. V njen nastanek so bili vključeni naslednji predmeti: • slovenščina z branjem poezije, anekdot in ljudskih pripovedk iz različnih regij • geografija in družboslovje s pripravo računalniških projekcij po regijah • likovna umetnost z ustvarjanjem izdelkov in raziskovanjem značilnosti posameznih regij (na primer kulinarika, kulturna dediščina, naravna kulturna dediščina) • glasbena umetnost z ustvarjanjem lastnih priredb • šport z učenjem koreografij za reke različnih pokrajin (na primer za Savo, Dravo, Ljubljanico) 55 56 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Suzana Čopi Stanišič, Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru Posebna vloga učencev 9. razreda V letu izvajanja projekta SKUM in postavljanja predstave Jaz pa pojdem sem bila razredničarka 9. razredom, ki pri geografiji po učnem načrtu (Kornik idr., 2011) obravnavajo Slovenijo. Učitelja geografije sem prosila za sodelovanje. On je učence razdelil po skupinah, da so za vsako slovensko regijo pripravili računalniško predstavitev. Vsaka skupina je svoj izdelek predstavila učencem tistega razreda, ki je v predstavi uprizarjal isto slovensko regijo (na primer: devetošolci so predstavili šestošolcem Gorenjsko regijo, ker so jo ti »igrali« v predstavi). Tako so devetošolci svoje znanje iz geografije še nadgradili in ga prenesli na mlajše učence. Vloga mlajših učencev Mlajši učenci so na podlagi računalniških predstavitev devetošolcev pri pouku likovne umetnosti izdelovali risbe, ki so vsebovale značilnosti posamezne regije. Risbe so na koncu uporabili kot del scene na odru, saj so se ob predstavitvi posameznih regij na platnu vrtele slike in tako naredile predstavo še bolj barvito. Pri urah slovenščine so učenci brali zanimive anekdote in ljudske pripovedke. Pri urah športa pa so gibalno upodabljali različne reke posameznih regij (na primer Savo, Sočo). Vloga zunanjih umetnikov To je bistvo vzgoje mladih, da osebnostno rastejo v zavedanju, da so pomembni v skupnosti in lahko skupaj spremenijo, obogatijo in navdihnejo človeštvo. Plesalka je učence gibalno-ustvarjalno vodila pri spoznavanju in uprizarjanju rek iz posameznih regij. Najprej so si ogledali značilnosti rek (na primer njihov tok, obliko, hitrost, širino, globino). Za vsak razred je sestavila drugo koreografijo za drugo reko in učence na urah športa te koreografije tudi naučila izvajati. Reke so učenci tudi zvočno upodabljali z lastnimi inštrumenti kot podlago plesu. Dramaturginja Samanta Kobal pa je z igralci utrjevala vezno besedilo in jih pri tem usmerjala, vodila. Naučila jih je tudi osnovnih pravil gibanja in komunikacije na odru. Vloga in delo pri predstavi Predstavo smo pripravljali pol leta, intenzivneje od novega leta naprej. Vsak učitelj oziroma zunanji sodelavec je dodal svoj delček v okviru pouka. Dva dni pred koncertom pa smo predstavo združili v celoto. Skupno vajo smo dvakrat izvedli v šolski telovadnici, kjer smo si na parket izrisali velikost gledališkega odra. Učenci so na dan koncerta dopoldne še imeli pouk, popoldne pa smo v gledališču izvedli generalko in zvečer nastop. Izvedba predstave v koprskem gledališču Za učence in starše je bila predstava zelo lep dogodek. Učenci se je še danes spominjajo, še posebej samih priprav nanjo, ki so jih kot razred zbližale, povezale. Posebno je bilo tudi zato, ker smo prvič nastopali v gledališču, na velikem odru. Tovrstno sodelovanje med kulturnimi institucijami in šolami bi se moralo za vzgojno-izobraževalne namene večkrat izkoristiti. Pozitivne strani projekta a) Sociološki vidik Spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti, sodelovanja, pripadnosti neki celoti, medsebojno povezovanje, medsebojno učenje, vrednote, izmenjava izkušenj in znanj, medsebojna podpora, iskanje kompromisov, medsebojna strpnost, podpora, spodbujanje, prilagajanje celoti, biti pomemben del celote, to, da posameznikova ustvarjalnost pripomore h kakovostnejši izvedbi, vendar ni nastopaška in izstopajoča, sprejemanje različnosti, skrb za skupen cilj, to, da tudi slabši lahko napredujejo in nadgrajujejo svoje sposobnosti. Sodelovanje v taki skupini posamezniku omogoča pridobivanje samozavesti, pripadnost nečemu večjemu, PRAKSA občutek, da enakovredno pripomorejo k delovanju v skupini. S tovrstnimi projekti se spodbujata njihova želja in potreba po nadaljnjem ustvarjanju in udejstvovanju v skupinah ne glede na vsebino ali namen. To se prenese tudi v delovanje na drugih področjih. Delovanje v skupini je pomembno za doseganje višjih in večjih ciljev (Kroflič idr., 2022). b) Glasbeni vidik V ospredju je bila ustvarjalnost učencev. Učenci so poiskali in pregledali različno glasbeno gradivo ter sami iskali možnosti njegove predstavitve in obdelave. Glede na lastne zmožnosti so skozi sebi lasten glasbeni svet soustvarjali glasbene podobe, povezovali obstoječe/staro z novim. Spodbujanje k ustvarjalnosti zahteva od učencev še več poglobitve v glasbeno gradivo. Preko glasbe so se učenci še bolj povezali, znali prisluhniti in sooblikovati celoto. Znali so pretehtati, kaj je dobro, in skupaj so se veselili ob dosežkih (ib.). c) Vsebinski vidik Prav raznolikost slovenskih pokrajin in običajev se odraža tudi v glasbenem gradivu, ki so ga učenci preko skupne zgodbe povezali v celoto. Ravno iskanje rešitev, kako oblikovati zgodbo in povezati raznolikosti v zaokroženo celoto, ki bo zanimiva in hkrati smiselna, jih je vodilo k še večjemu razumevanju in prepoznavanju značilnosti. In ne nazadnje k premisleku in spoznanju, kako čudovita je Slovenija in kako jo prav raznovrstnost 57 v vseh pogledih dela to, kar je, in nas to, kar smo. Edinstveni in posebni. Za konec Ustvarjalni proces oblikoS tovrstnimi projekti vanja predstave Jaz pa pojdem se spodbujata njihova na Osnovni šoli Šmarje pri želja in potreba Kopru skupaj z učenci, učitelji po nadaljnjem na šoli in zunanjimi mentorji ustvarjanju in se je izkazal kot zelo učinkoviudejstvovanju v ta oblika učenja in poučevanja. skupinah ne glede na Čeprav smo vzeli za izhodišče vsebino ali namen. snov 9. razreda pri geografiji, smo vsebino horizontalno To se prenese tudi v in vertikalno povezali s cilji delovanje na drugih drugih šolskih predmetov in področjih. tako dosegli, da smo v projekt vključili vse učence osnovne šole. Vsebine so učenci preko projektne oblike učenja povezovali z različnimi vrstami umetnosti. Umetnost je bila tako v vlogi spodbujevalca prenosa različnih znanj in veščin skladno z razvojem posameznega učenca. Učenci so dobili dodatno potrditev in motivacijo za nadaljnje učenje, pa tudi samozavest in kulturno zavest. Umetnost osnovnošolcem omogoča, da počnejo nekaj, kar se jim zdi zabavno, hkrati pa se učijo. Pokazalo se je, da je eden najmočnejših učinkov uvajanja umetnosti v poučevanje in učenje ravno povezovanje in prenos znanja iz ene discipline v drugo. Povezava do celotne predstave Viri: Devjak, T. idr. (2010). Pedagoški koncept Reggio Emilia in kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Pedagoška fakulteta. Kroflič, R., Rutar, S. in Borota, B. (ur.) (2022). Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Založba UP. Oblak, B. (1995). Pesmi sveta. DZS. Pečjak, V. in Štukelj, M. (2013). Ustvarjam, torej sem. Mohorjeva založba. Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Pedagoška fakulteta. Učni načrt. Program osnovna šola. Umetnost. neobvezni izbirni predmet (2013). MIZŠ, Zavod RS za šolstvo. https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Umetnost_izbirni_ neobvezni.pdf Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). MŠŠ, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_geografija.pdf 58 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Kristina Škibin, Praznovanje 50. obletnice vrtca pri Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo Praznovanje 50. obletnice vrtca pri Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo Kristina Škibin Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo, Podbrdo 32, 5243 Podbrdo kristina.skibin1@guest.arnes.si Celebrating 50th Anniversary of Kindergarten at Simon Kos Primary School Podbrdo Izvleček Ob 50. obletnici delovanja vrtca pri OŠ Simona Kosa Podbrdo v Baški grapi je tim vrtčevskih vzgojiteljic in osnovnošolskih učiteljic skupaj organiziral prireditev ter pripravil šolsko glasilo Šolarček (izpod Črne prsti), ki je bil posvečen pomenljivi obletnici. Med organizacijo je tim izbral osebe, ki so pripovedovale svoje spomine, pa tudi zbral točke za nastope, tako da so se pri sodelovanju na odru zvrstili vsi vrtčevski in šolski otroci ter drugi gosti z nastopi in govori. Ključne besede: prireditev ob 50. obletnici vrtca, sodelovanje med vrtcem in osnovno šolo. Abstract To mark the 50th anniversary of the kindergarten at the Simon Kos Podbrdo Primary School in Baška Grapa, a team of kindergarten and primary school teachers organised an event and created a school newsletter dedicated to the momentous occasion. During the planning phase, the team selected both the people to narrate memories and performance acts so that all the kindergarten children, students and other guests participated on stage by performing and delivering speeches. Keywords: public event on 50th anniversary of kindergarten, cooperation between kindergarten and primary school. PRAKSA Zakaj prireditev? Želja po večji prireditvi je gorela zaradi zlate obletnice vrtca v našem kraju, sploh zato, ker otroci pomenijo življenje, prihodnost. Že 50 let naš vrtec živi ob osnovni šoli, devetletki, ki nosi ime po pogumnem narodnem junaku, aktivnem članu organizacije TIGR, Simonu Kosu, doma iz vasi Rut v Baški grapi. Še posebej je bila ta prireditev pomemben dogodek po dveh letih vladanja razmer covida-19, ko so bile odpovedane in prepovedane vse prireditve in proslave za večjo množico ljudi. Od ideje do izvedbe Ideja za srečanje generacij in obeležitev spomina na začetke in prve korake je zrasla tudi z odličnim namenom, da povabimo k sodelovanju vse, ki bi želeli sodelovati. Organizacijski tim je več kot leto dni pridno zbiral pričevanja nekdanjih otrok in zaposlenih v našem vrtcu, staršev in vodilnih. Iskal je izdelke in fotografije iz vrtca ter načrtoval sam praznični dan. Obenem so bila v vrtčevskih prostorih opravljena tudi tehnična dela, kot so generalno čiščenje prostorov, postavitev novih vrat in ureditev sanitarij. Za rdečo nit je organizacijski tim izbral otroške stopinje in rumeno sled, ki so jih zbrani lahko razbrali na majicah vseh udeležencev iz vrtca ter na pločnikih okoli vrtca in po samem vrtcu. Za sceno s stopinjami na zastoru za odrom so poskrbele vzgojiteljice s hišnikom, pomagali pa so tudi drugi šolarji in učitelji, sploh pri postavljanju stolov in pospravljanju po prireditvi. Veliko vlogo je imela tudi ravnateljica šole in vrtca Polonca Kenda, ki je vse delo med pripravami podpirala in je poskrbela tudi za kritje materialnih stroškov. Priprave vrtčevskih otrok in šolarjev na izvedbo so potekale že konec šolskega leta 2022/2023. Intenzivneje so učenci delali ves september in v prvi polovici oktobra 2022. Večino vaj so izvedli med urami pouka pri mentoricah, ki so prevzele nekatere točke, kot so ples, petje in napovedovanje. Glavna generalka je bila izvedena dan pred prireditvijo dopoldne, da je bil nato še čas za popravke, popravila in dopolnitve. Sama izvedba dogodka je potekala v petek, 14. oktobra 2022, ob 17. uri. Uvodni točki sta oblikovali obe vrtčevski skupini, ki sta ob pesmicah o murenčkih in vlakcu plesali in poskakovali na odru s svojimi štirimi vzgojiteljicami. Vsi so nosili rumene majčke z logotipom prireditve, kar je dodatno poživilo prostor. Zvrstile so se plesne, pevske in dramske točke vseh učencev šole po razredih. Učenci prvega in tretjega razreda so uprizorili kratke skeče z domislicami vrtčevskih otrok, ki jih vzgojiteljica Laura Brovč že več let pridno zbira in objavlja na vrtčevski spletni strani. Učenci četrtega in petega razreda so v parih zaplesali na ljudsko pesem Ob bistrem potočku je mlin, šolski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, tudi Vrtec v Podbrdu ima rojstni dan, ki jo je učiteljica Kristina Škibin napisala prav za ta praznik in so jo izvedli z Julijino spremljavo na violini. »Vrtec v Podbrdu ima rojstni dan, 50 svečk zanj na torti gori, 700 src nosi obraz nasmejan, vsi se spominjamo vrtčevskih dni.« Šolski harmonikar Jure je z melodijo Nocoj je druga rekla mi spremljal učence s predmetne smeri med plesom polke, Trio Jasmin iz Podbrda, katerega članice so nekoč obiskovale naš vrtec, pa je zapel tri pesmi ob spremljavi kitare. Sledila je stenska projekcija fotografij iz vseh petdesetih let delovanja, kar je bilo za vse zelo zanimivo, saj so se mnogi udeleženci našli na fotografijah. S pozdravnim govorom nas je ob koncu nagovorila takratna podžupanja Maša Klavora, za konec pa je sledila šolska himna na melodijo pesmi Sreča na vrvici, ki so jo pred leti priredile učiteljice razrednega pouka, na prireditvi pa so jo na odru telovadnice zapeli vsi učenci. Novo besedilo na znano melodijo gre takole: »Baška grapa, naša grapa, ki zelena je. Tam so hribi, reka Bača, popkoresin cvet. Majhni kraji, ljudje veliki, življenja polno je. Tjaramparari, nobenih skrbi, tukaj smo povezani. V naši šoli nas je malo, a nam je lepo. Se igramo, klepetamo in nam ni hudo. Ko oglasi se šolski zvonec, to je čas za nas, tjaramparari …« 59 60 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Kristina Škibin, Praznovanje 50. obletnice vrtca pri Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo Obiskovalci so izrekli pohvale in izrazili navdušenje nad točkami, pa tudi nad vsem, kar je pripravljalni tim med pripravami izbrskal o vrtcu skozi čas, tako izdelke kot fotografije otrok in vzgojiteljic. Pošle so tudi vse kopije šolskega glasila, nekaj oseb je naročilo še dodaten izvod. O odzivih otrok na prireditev in njihovih spominih na vrtec je pripravil prispevek tudi lokalni radio. Prireditev je bila krasen dogodek, ki je napolnil praznično opremljeno šolsko telovadnico, vendar brez ponovitve. Majhnost – naša moč Za našo šolo in vrtec je značilno, da na prireditvah sodelujejo prav vsi učenci, pa tudi člani različnih krožkov, kar je nekaj zelo lepega in pristnega. Na nobeni proslavi ne manjkata niti državna niti šolska himna, saj dajemo velik poudarek narodni zavesti in domoljubju. za organizacijo šolskih prireditev, tako da so vse zares unikatne in med seboj različne. Le za sprejem prvošolcev 1. septembra so zadolžene učiteljice razrednega pouka, ki k sodelovanju povabijo še druge. Prve ure prvega šolskega dne so tako posvečene prav pripravi na dogodek, na katerem vsak razred pozdravi prvošolčke. Udeleženci šolskih prireditev vedno pohvalijo delo šole, ki ga učenci in otroci večkrat letno prikažejo na odru. Lepo se vidi, da kraj diha s šolo in vrtcem in da so vsi prebivalci tega predela Baške grape veseli, ko se otroci predstavijo s petjem, igro in plesom. Nekaj utrinkov s proslave lahko najdete na spodnji povezavi. Ker smo majhna šola, sproti oziroma že ob koncu šolskega leta za naslednje šolsko leto oblikujemo time 50 let Vrtca Podbrdo    C     Vr - tec v Pod - br - du    svečk zanj na  C    F  tor - ti  braz na - sme - jan,     F i - ma  G  vsi    roj - stni go - ri, G  C   dan, F       se spo - mi - nja - mo   pet - de - set  se - dem - sto G7  src   vrt - čev - skih      no - si o -  C dni.  61 Tone Partljič Pisatelj, dramatik, učitelj Naše proslave Pro-slava. Beseda je sestavljena iz predpone pro, ki pomeni »za«, in besede slava in torej pomeni, da gre za dogodek ali prireditev, ki je javen in narejen zato, da nekaj ali nekoga slavi, oziroma je pripravljen za slavo nekoga ali nečesa. Spomnimo se, kaj beseda »slava« pomeni na primer v Srbiji, kjer imajo »slave« družine in hiše (največkrat po hišnem zavetniku, in kak moški v družini ima večkrat njegovo ime) večji pomen kot vsi drugi prazniki. Taki dogodki, torej proslave, pa so lahko seveda politična spominska slovesnost, otvoritvena, slavnostna, državna ali občinska, jubilejna in celo komemorativna slovesnost. Navadno ima nekak protokolarni del in umetniški (včasih slavilno patetični) del. Kot pisatelju se mi včasih celo komemoracije zdijo torej »proslave« in celo »teater«, saj imamo glavne akterje (sem sodijo seveda poleg uradnih oseb in duhovnika gotovo žalujoči svojci) in občinstvo, torej pogrebce, zlasti prvi so v črnih kostumih, govorniki imajo slavnostne spominske monologe, tu so še zborovska molitev, »scenska glasba« (ki se navadno po nastopu pevcev konča s solom za trobento, pri nas navadno z legendarno ameriško Tišino), tu je scenografija z venci in pokojnikovo fotografijo … Zanalašč sem se ustavil ob pogrebnem poslovilnem slavju, da na samem začetku poudarim odgovornost ter mešanje protokola in čustev ter da smo dolžni proslave (seveda vseh vrst) jemati zares. Tudi »proslave« na drugem vedrem in družabnem bregu, kakršna so na primer pri nas priljubljena martinovanja v čast zavetnika vina sv. Martina in v čast krsta vina, moramo pripraviti zares. Žal se pri nas večkrat na to pozabi in gre predvsem za pitje in veselico, čeravno je martinovanje ravno tako proslava s krstom vina, dialogom in monologom krstitelja, največkrat v duhovniški malo parodični obleki, z zborom, ki moli vinske tone.partljic@triera.net litanije, s pesmijo (En hribček, En starček je živel, Na svetu lepše rožce ni …). Tako naredimo tako imenovano »etnografsko« proslavo, ki uvede v ljudsko veseljačenje in ima korenine v grških dionizijah. Poleg teh pa poznamo še proslave ob prvem in zadnjem šolskem dnevu, tako imenovane valete, proslave bralne značke, proslave ob odprtju javnih zgradb, proslave za starše, upokojence in tako naprej in tako naprej. Vidim na primer, da cerkev prireja neke vrste proslave, saj javno z določenim nagovorom in molitvijo blagoslavlja recimo celo konje … Torej so lahko proslave javne in »interne«, na prostem pod nebom (eksterierne) in »notranje« v dvorani, šotoru ali v interierju ali celo telovadnici in tako naprej. Državne in politične proslave V ustavi in zakonih država določi, kateri spominski dnevi so državni prazniki, kateri od njih so dela prosti in ob katerih se na državnih ustanovah izobešajo državni simboli. Državni prazniki, ki jih je šest, so: novo leto 1. in 2. januarja, kulturni praznik 8. februarja, praznik dela 1. in 2. maja, dan državnosti 25. junija, dan mrtvih 1. novembra, dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra. Imamo pa še dela proste verske (krščanske) praznike: binkošti, velikonočna nedelja in ponedeljek, Marijino vnebovzetje 15. avgusta, dan reformacije 31. oktobra, božič 25. decembra. Seveda lahko tudi posamezne regije ali občine organizirajo proslave, na primer Primorska ali Prekmurje, ki praznujeta priključitev Primorske po drugi vojni in Prek- 62 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Tone Partljič, Naše proslave murja po prvi svetovni vojni. Te so manj politične in često lokalno obarvane, a z iskrenim regionalnim patosom, kar zlasti velja za primorske proslave, na katerih ljudem prihajajo solze v oči ob petju primorske »himne« Vstala Primorska je v novo življenje … Občine ali celo krajevne skupnosti pripravljajo tudi občinske in krajevne proslave, ki praviloma vključujejo tudi udeležence s šol. Za obuditev spomina naj še tako prek palca naštejem državne praznike nekdanje Socialistične republike Jugoslavije, ki smo jih nekateri starejši državljani še praznovali: 29. november – dan republike in 2. zasedanja AVNOJ-a, 22. december – dan JLA, 27. april – dan OF, 4. julij – dan borca, 22. julij je bil dan vstaje in 29. november spet dan republike. Tudi v šoli smo praznovali vse te praznike, včasih tudi zelo rutinsko, brez iskrenih čustev in slavilnega zanosa, ampak »ker proslava mora bit«. Smo peli Mi smo slovenski pionirji, Bratje, le k soncu, svobodi, Počiva jezero v tihoti …, deklamirali Kajuha, Bora, Minattija, P. Levca … Zato so si bile proslave na različnih šolah precej podobne. Navadno je potem šolsko proslavo »uporabila« še krajevna skupnost za krajevno proslavo, navadno z drugim govornikom, navadno uglednim tovarišem. Vendar so tudi iz teh recitatorjev, mladih pevcev, inštrumentalistov kdaj zrasli poklicni in ljubiteljski umetniki … O šolskih proslavah Danes je šolskih proslav veliko manj. Kar je po svoje škoda, saj je veliko potencialno nastopajočih otrok prikrajšanih. Pa tudi občinstva je manj, ker starši hodijo praviloma ponosno gledat svoje otroke, kako nastopajo. Po drugi strani pa naj kar na začetku povem, da je bolje, če formalne, rutinske proslave zato, ker proslava »mora bit«, odpadejo, torej tiste, pri katerih ni prepričanja o pomenu slavnostnega spomina ali osebe, umetniškega in organizacijskega truda in talenta. Moramo vedeti, kdo je avtor proslave, kar v šoli navadno pomeni, da je to tisti, ki izbere program, napiše vezno besedilo, relativno samostojno izbere sodelujoče. Ker ima proslava dva dela (včasih tri), se mora dogovoriti, koliko je samostojen v protokolarnem delu pri izbiri govornika, četudi je to tudi stvar drugih; v umetniškem programu pa, kateri šolski »krožki« »morajo« nastopiti, en ali dva pevska zbora, morda folklorna skupina, glasbeni delež in tako naprej. Avtorja proslave je treba zgodaj določiti, še bolje, če se sam javi, da lahko celo leto ali več mesecev snuje koncept, vsebino, izbira sodelavce (scenografa, kostumografa, glasbenika …). Originalna Prešernova proslava se mora v glavi avtorja pripravljati že septembra. Proslava mora biti informativna, čustveno doživeta, pestra in primerno grajena (razpoloženjski uvod, umetniške točke, ki se stopnjujejo, estetski in vsebinski vrh dogajanja …) in sklepni akord (pevski zbor, plesna točka ali baletna točka), včasih sledi še tretji del – podelitev priznanj ali nagrad. Lahko nastopa tudi napovedovalec, ki naj bo informativen, vsekakor pa ne leporečen pri branju leporečnega govorjenja, ki ga navadno tako sestavi učiteljica. Vsekakor ne sme biti pomembnejši od nastopajočih. V bistvu je le informator o tem, kaj zdaj sledi in kdo točko izvaja. Če torej nastopajo pevski zbori, plesalci, glasbeniki, se mora »glavni« ali »glavna« dogovoriti s posameznimi strokovnimi vodji, iti mora vsaj na eno tako področno vajo, poslušati, skupaj izbrati in povedati, kdaj bodo nastopili, kako grejo na oder (iz dvorane ali izza zavese), se dogovoriti za eno glavno vajo (ki mora biti tudi tehnična, za ozvočenje, osvetljavo na odru in v dvorani …). V vsakem primeru pa mora biti tudi popolna generalka z govorniki, tehničnim osebjem (bomo zapirali zaveso, na kakšen znak in od koga bomo dobili skriti ukaz – začnimo, bomo imeli svetlobne učinke …). Seveda se noben od nastopajočih ne sme pred nastopom kazati publiki, kaj šele, če je v kostumu … Zborovodje, dirigenti, plesni in baletni pedagogi morajo »ubogati« avtorja proslave. Ta pa mora biti več kot »komandant«. Mora biti avtoriteta, organizacijsko in umetniško tega vredna, odločna, a demokratična, seveda mora poslušati in upoštevati specifične zakonitosti vsakega korpusa, mora biti empatična, spodbujajoča, ne sme biti nervozna, ker potem to nervozo širi na druge. Gledal sem že odlične in ustvarjalne proslave, večkrat so bile to proslave mlajših avtorjev. A tudi sveža priletna učiteljica je lahko »suho zlato«. Videl pa sem še več »katastrof«. Vem, da na žalost šole nimajo kulturnih dvoran, kar je pedagoška in kulturna sramota. Toda od antike naprej ne morejo biti občinstvo in nastopajoči v isti ravnini. Ali je občinstvo amfiteatralno dvignjeno in je oder na tleh – ali pa je oder privzdignjen in občinstvo na tleh. Grozno je biti na proslavi, kjer sta v telovadnici PRAKSA ali v kakem »večnamenskem« prostoru dve vrsti stolov za učitelje in goste, za njimi pa učenci sedijo na tleh ali stojijo ali pa v kaki telovadnici visijo na telovadnih ogrodjih … Udeležba na šolski proslavi naj bo prva informacija, kako se je treba obnašati v gledališču, na koncertu in podobno. Ničkolikokrat sem srečal avtorico, ki je ves čas po odru nekaj komandirala, ni pa šla v vse dele dvorane, telovadnice, kulturnega dvoma, da bi videla, kako bo občinstvo videlo ali slišalo in videlo v zadnji vrsti. Na marsikateri šoli je razumevajoč in prožen ravnatelj ali ravnateljica že dal narediti montažni oder, ki se postavi samo za proslave, in poprečeno žico, na katero se lahko montira zavesa. Pa tudi avtorica, ki ima na voljo samo »tla«, si lahko pomaga recimo z gledališčem v krogu, kjer so gledalci skoraj 360 stopinj okoli nastopajočih, samo je treba potem tudi tako »zrežirati«. Videl pa sem že, da so odprli nezakurjen kulturni dom eno uro pred proslavo in so šli vanj kar nastopit brez vaje, ne da bi vedeli, kje se prižigajo luči, zapira zavesa in podobno. To je seveda škandal. In kdo pa, če ne učitelji, bi morali vedeti, da isti program ne more biti za otroke v prvi in recimo v tretji triadi. Znanja in dojemanja so prerazlična. Kljub vsem zahtevam, ki jih sam štejem za najbolj resne, naj povem, da lahko imajo tudi svečane proslave kaj humorja v sebi. Lep poklon slavljenemu dnevu ali osebi se lahko izreče tudi z duhovito ali vedro pesmijo ali glasbo. (No, na pogrebnih proslavah to res ne gre, na kaki poslovilni proslavi ob odhodu v upokojitev pa bi že šlo, ali ne.) In proslava si zasluži pohvalo, če je dobra, in tudi kritiko, če je slaba. Kdor javno deluje, mora biti pripravljen na javni odziv. Žal imamo ljudje slabo navado, da redkeje pohvalimo kot kritiziramo. Še enkrat, če se morate lotiti rutinske, »obvezne« proslave ali proslave, v katero se bodo vsi vmešavali (vi jih morate znati privabiti k prijateljskemu sodelovanju …), raje odklonite. Če pa boste lahko pokazali, kako ste ustvarjalni, inovativni, organizacijsko spretni, da znate tovariško sodelovati in spodbujati, in če imate kaj izraziti, pokazati, povedati …, sprejmite in se boste izkazali in boste sami in vsi sodelujoči zadovoljni. Proslave so majhne odgovorne gledališke predstave. Seveda mora biti zadovoljno tudi občinstvo, ki bo ne le nekaj izvedelo, ampak tudi doživelo. POUK NA PROSTEM Priročnik za učiteljice in učitelje razrednega pouka Številne raziskave govorijo o pozitivnih učinkih pouka na prostem na znanje, učenje in počutje učencev, pa tudi na šole kot skupnosti. Pouk na svežem zraku izboljša učne dosežke, poveča motivacijo, izboljša fizično in mentalno zdravje, poveča koordinacijo, ravnotežje in ročne spretnosti ter omogoča socialni razvoj učencev. Pri spodbudi za izvajanje in sami izpeljavi pouka na prostem, bo zagotovo v pomoč priročnik Pouk na prostem. Cena: 15,00 € Priročnik je razdeljen v šest zvezkov, združenih v mapi. Gradivo vključuje dejavnosti na petih področjih: okolje, sporazumevanje, matematika, umetnost in igra na prostem. Dejavnosti so zasnovane tako, da spodbujajo vrstniško sodelovanje, gibanje in igro. Učenec razvija znanja in veščine z izkušnjami v neposrednem okolju: v dejavnosti je aktivno vključen, saj mu na prostem ponudimo miselne izzive, ki ga pripeljejo do povezovanja znanja, odkrivanja novega in raziskovanja novih vprašanj. Dejavnostim NOVO so priloženi učni listi, kartice z izzivi ter orodja za samovrednotenje. 63 64 Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Anastazija Juvan, O mojih violinskih pravljicah O mojih violinskih pravljicah Leta 2020, med krompirjevimi počitnicami, ko nas je pandemija koronavirusa znova priklenila za računalniške zaslone in nas prisilila v pouk na daljavo, sem bila ravno v obdobju iskanja skladb slovenskih avtorjev za tri učenke, s katerimi smo se pripravljali za državno tekmovanje TEMSIG. V tem času je Eli, ena od teh učenk, začela izgubljati mlečne zobke kot po tekočem traku. V pogovoru z njo sem se pošalila, da ima doma po petem izgubljenem zobku zagotovo celo parado zobnih mišk. Začela sem premišljevati o novi skladbi za Elo, ki bi ji bila zanimiva, ravno prav zahtevna in hkrati koristna za njen tehnični ter glasbeni razvoj. Po nekaj dneh igranja različnih motivov se mi je porodila ideja, ki sem jo še z violino v rokah zapisala na notni papir. Potem sem sramežljivo odkorakala k možu Miranu in ga prosila, ali mu jo lahko zaigram. Tudi spremljavo za klavir sem si natančno predstavljala, a je ne znam zapisati sama, zato je to zame storil moj mož. Tako se je vse začelo in je Mišja parada, posvečena Eli, postala moja čisto prava, prva skladbica za violino. Po istem sistemu sem se lotila pisanja skladb še za drugi dve tekmovalki, ki sta bili prav tako zelo navdušeni in polni zagona pri njunem vadenju. Ker smo se učitelji v času pouka na daljavo na vse kriplje borili, da ohranimo veselje in motivacijo učencev ter da hkrati ostanemo strokovni, sem se odločila, da prav vsem svojim učencem napišem personalizirane skladbice, polne veselja in melodike, hkrati pa didaktične in polne tehničnih elementov, ki bi jim omogočili napredek. Idejo sem realizirala. Z neverjetnim navdušenjem so se učenci lotili učenja »svojih« skladbic, ki so nosile naslove njihovih hišnih ljubljenčkov, najljubših pravljic, dejavnosti ali osebnih zgodb, ki so mi jih zaupali. Tako so se po Mišji paradi zvrstile Pepelkin ples, Na trampolinu, Maček Sushi, Jesenska pripoved, Gusarski marš, Žoga ne uboga, Pomladni valček in druge. Pisanja sem se vedno lotevala z violino v rokah, po temeljitem premisleku o melodiki, ki bi lepo zaobjela določene tehnične zahteve, s katerimi naj bi učenec napredoval. Pisala sem vedno s svinčnikom v notni zvezek Anastazija Juvan Samozaposlena v kulturi, učiteljica anastazija.juvan@gmail.com in potem vsakič znova odvihrala k Miranu z idejo o novi skladbici. Redkokdaj sem kakšno popravljala, ker so bile že vnaprej izoblikovane v moji glavi in jih je bilo treba le verodostojno prenesti na notni papir. Prizadevala sem si, da so napisane v otrokom prijaznih tonalitetah ter da vsebujejo vsaj enega ali več tehničnih elementov, ki je za določeno starost otroka primeren. Veliko je poudarka na različnih štrihih in na zahtevani natančni delitvi loka, brez katere ni dobrega fraziranja. Želela sem vstaviti elemente, ki jih otroci zelo radi igrajo, a se jih hkrati tudi bojijo, na primer pizzicato, staccato, punktirane in sinkopirane ritme, dvojemke, trilčke in flageolete. V veselje mi je bilo, ko sem opazovala njihovo zagnanost in napredek. Danes sem prepričana, da so temu botrovale tudi moje skladbice, pisane učencem na kožo, z veliko mero strokovne odgovornosti, predanosti ter ljubezni. Napisala sem nekaj čez petdeset skladbic, a smo jih v dogovoru z Zavodom za šolstvo v zbirki izdali le dvaintrideset. Z razvrstitvijo skladbic sem želela narediti nekakšen logičen razvojni »crescendo« oziroma skladbice nanizati po težavnosti od začetnikov do mladih virtuozov. V nekaterih zahtevnejših skladbah sem si privoščila nekaj svobode, kjer ni v ospredju samo didaktika, temveč predvsem glasbena izraznost, muzikalnost in virtuoznost. Tako so nastale skladbe, posvečene mojim trem sinovom in možu Miranu. Za triptih skladb Plesi svobodnih src, posvečen mojim trem sinovom, sem na mednarodnem tekmovanju za skladatelja Oskar Rieding prejela 1. nagrado in posebno nagrado žirije. Največja zahvala za vso podporo in briljantno napisane spremljave gre mojemu možu, ki je neutrudno in nesebično z mano iskal »ta prave« akorde in harmonije, takšne, kot so zveneli v moji glavi, in dodal še vso lepoto svojega klavirskega izraza. Da se sanje lahko uresničijo, če le poslušamo srce, je dokaz ravno izid zbirke mojih skladb za violino. Poskus premagovanja pandemije koronavirusa z neskončnim veseljem, ki nam ga lahko ponuja glasba, se je prelevil v popolno zmago – otrokom sem ponudila izvor veselja in smo tako skupaj z glasbo uspešno premagali te težke čase. Anastazija Juvan in Miran Juvan ANASTAZIJINE VIOLINSKE PRAVLJICE Notna zbirka ISMN 979-0-709015-14-6, 100 str. Violinski parti ISMN 979-0-709015-15-3, 40 str. 2023 27,80 € Notna zbirka Anastazijine violinske pravljice je namenjena učiteljem in učencem violine v glasbenih šolah. Sestavljata jo dva zvezka, v prvem je 32 skladbic za violino s klavirskimi spremljavami, v drugem so violinski parti. Avtorica Anastazija Juvan z osebnim pristopom motivira učence za igranje violine, skrbi za njihovo usvajanje tehnike igranja na violino ter jih usmerja v spoznavanje zakonitosti glasbene teorije. Več skladb je posvetila prav določenim učencem; pozorna na zahtevnost del, je želela spodbuditi razvoj izvajalskih spretnosti in koordinacije gibanja. Gre za didaktično premišljeno delo, ki črpa iz vsakdanjega življenja – skladbice tudi prek hudomušnih naslovov navdušujejo učence k vadenju inštrumenta. Klavirske spremljave skladbam je dodal Miran Juvan, profesor trobil na Glasbeni šoli Domžale in skladatelj, ki kot izjemen korepetitor spremlja tudi različne vokalne in inštrumentalne sestave. Notna zbirka Anastazijine violinske pravljice je izjemno metodično in skladateljsko delo, ki je lahko zvest spremljevalec na glasbeni in ustvarjalni poti mnogih generacij učencev violine. NAROČILNICA Št. izvodov Publikacija Cena z DDV ANASTAZIJINE VIOLINSKE PRAVLJICE – Notno gradivo Cena kompleta je 27,80 € Naročnik (ime in priimek): Naročanje: P Zavod RS za šolstvo Poljanska c. 28 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si Ime šole, ustanove (če je plačnik pravna oseba): Ulica: Poštna številka in kraj: Datum: Davčna številka (za pravne osebe) Podpis: Žig: NAPOVEDNIK DOGODKOV Seminarji Zavoda RS za šolstvo 10. 1. 2024 Seminar za učitelje začetnike pri pouku glasbe 17. 1. 2024 Seminar za učitelje nauka o glasbi 2.–3. 2. 2024 Mala zborovska šola 9.–10. 2. 2024 ISSN 1854-9721 Zborovska šola za vrtce