Nektere vodila dobrega učitelja. (Dalje in konec.) Pri učenji modri učitelj posebno slabejših učencev ne prezira; on je vedno poterppžljiv, če ga tudi v pervem liipu ne razumejo; otroški um se dostikrat počasi odpira, in dolžnost učiteljeva je, ga razvijati, kar naj ložpje doseže, če to, kar ga ne razumejo, še bolj primerno razloži, in kar enkrat razumejo, tako dolgo ž njimi ponavlja, da jim terdno ostane v glavi. Vendar pa ta čas, ko učitelj slabpjše učencp uči, boljših ne zanemarja, marveč v spodbudo pri pprvih tu patam kterpga praša, in jih tako varuje, da niso razmišljpni ali še celo Ieni. Govori in podučuje pa skušeni učitelj vedno zložno, in čeravno ne preglasno, vendar razumno; — praša prav kratko in določno; od učencov pa vedno tirja, da mu vprašanje ponavljajo in v celih stavkih odgovarjajo. Dobri učitelj pa tudi skerbi, da se učenci vadijo lepo po slovenski govoriti, in da jim vse napčne besede odpravlja. 6. Dobri učitelj ve, da je tudi rejnik, tedaj pri otrocih naniestnik božji in namestnik staršev; zato mu ni zadosti, da jih 1p koristnih vednost uči, ampak on jih tndi lepo po kerščansko izreja. Pri vsaki priložnosti jim kaže, da človek ni zato nasvetu, da bi samopašno živel, anipak zato, da s talpnti, ki mu jih je Bog izročil, kupčuje, in ž njimi nebesa služi. Dobri učitelj vp, če hoče prav izrejati, da mora tudi sam imeti tiste epdnosti, ki se pošteneniu človpku spodobijo. On iina pred vsein drugem pravo kerščansko ljubezen do bližnjega, posebno do nedolžnp mladine; kaže pa jo s tem, de ljubezen do Boga, do bližnjega in sploh do vsega dobrega in lepega v učencih zbuja, vnema in utprjujp. Če se pa vkljub vsemu prizadpvanju in napeljpvanju vendar laž, nevošljivost, nepokorščina in sploli^ hude strasli v mlade serca vgnjezditi hočejo, jih učitelj s korpninami vred iz serc rujp, to jp, on naj pred lepo napeljujp, podučujp, kjer in kar morp; in čp to ne pomaga, pa iudi ojstro svan, žuga in celo kaznujp, če drugače ne more biti. Pa ne samo v šoli, tudi zunaj šole in v cerkvi dobri učitplj pazi na obna.šanje in zaderžanje svojih učencov. V cerkvi jim odkaže mesto pred oltarjem, in po nobpni ceni ne dovoli, da bi se po kakih drugili kotih polikali. Da pa modri ucitelj tudi zve, kako se učenci doma in zunaj šole obnašajo, skerbi, da jp s sosesčani vedao dobpr in miroljubpn. Pri vsaki priložnosti jim pomaga z dobrim svetom; sicer pa nima ž njinii takih zvez, da bi si dobro ime kaj omadpževal. Rad pa grp tudi v ubogo hišico, posebno kadar velja zastran kakega hudobnega učenca se z njegovimi starši pogovoriti, ali celo terdovratne starše za šolo vneti in pridobiti. — On ve, če se ljudje prppričajo, da je učitelj res priljuden, pravicen in pobožen mož, mu vse radi vprjamejo in njegove svete ubogajo, in mu tudi svoje otroke radi v šolo pošiljajo. Učitelj, ki tako in enako ravna, je zares dober učitelj, kteri veliko dobrega in koristnega med ljudi sejp. Bog pa, ki vidi njegovo ponižno serce in njegovo dobro voljo, bo gotovo blagoslovil njegovo blago dplo, in inu bo obilno povernil njegove vroče trude. p. Grosi.