Leto XDL, št 199 Ljubljana, nedelja ti. avgusta Ì938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 8 — Telefon fit. 3122 3123, 8124. »125, 3126. Inaera trii oddelek: Ljubljana, Aelen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se n« vračajo Pred začetkom šole Šolska mladina vživa zadnje dneve zlate počitniške svobode. Starši in učitelji pa so že obloženi s skrbmi, saj se že razločno napoveduje začetek novega šolskega leta. V časopisih so se že pojavila obvestila o popravnih izpitih ln o vpisovanju. Še dober teden, pa bo slika mestnih ulic zopet izpopolnjena s pestro množico naših študentov in študentk. Učeča se mladež bo opravila v par dneh svoj bučni semenj, ki ga lahko smatramo za nekakšen višek in obenem zaključek počitniške prešerno-sti, nakar se bo začelo resno delo, kakor nastavniki radi imenujejo to medsebojno vojno objestne mladine in resnih vzgojiteljev. Če premislimo in pretehtamo današnje prilike, se ne moremo odločiti, kateremu izmed treh činiteljev — starši, učitelji, mladež — bi prisodili najvišjo stopnjo vpreženosti bremena. Roditeljem se zdi, da je nekdo, ki ljubi splet-karske zmede, nalašč silno zamotal nekoč tako preprosti postopek in obred vpisovanja. Saj ni dovolj, da se poišče lansko izpričevalo, marveč se je treba najprej nastaviti pri strogih dav-karjih in tamkaj do zadnje betvice razložiti svoje imovinsko stanje. Malo manj kakor razodetne prisege .ie treba, da dobi oče potrdilo o plačanih davkih, ki tvorijo osnovo za šolnino. To potrdilo je treba obložiti s precejšnjo kolkovino in človek dobi dojem, da je ravno kolkovina edini smisel teh potrdil. Tako šolar stane že precej denarja, preden se je sploh približal kraju, kjer mu bodo vbijali v nadebudno glavo kopo prepotrebne učenosti. Toda prvi korak v šolo prinese ob vpisu zopet dolžnost plačevanja, le kdor je dokumentaren siromak vživa ugodnost osnovnega zakona, ki pravi: Pouk ie javen in brezplačen. Ko so opravljene te formalnosti, nastane velika zadrega in težkoča z ličnimi knjigami. Zdaj šele spoznajo roditelji, kako bliskovito se razvija znanost, dočim se oni v potu svojega obraza trudijo za često zelo skromen zaslužek. V dveh mesecih počitnic je seveda napravila silovit skok naprej. Knjiga. ki je bila še v juniju predpisano in priznano dobro šolsko pomagalo, je v septembru že tako zastarela in zaostala. da je ni mogoče več dati v roke mlademu človeku, ki je ubral pot k učenosti. Bogu bodi potoženo — včasih so bili učbeniki pisani za daljšo dobo. menda vsaj za eno pokol en je, danes pa ti obleže kot nerabni, ko so komaj prišli v rabo. Staršem bi bilo vsekakor bolj ustreženo, ako bi dognanja znanosti ne bila tako krhkega značaja; prihranila bi se s tem znatna vsota težko prisluženega denarja Z vpisom in nakupom knjig je izvršena glavna naloga roditeljev, ki si oddahnejo, v vsakem pog'edu zelo olajšani, kc je končan ta trdi posel. Zdaj je ukaželina mladina z vsemi formalnostmi predana učiteljem, vzgojiteljem in nastavnikom. Ako se obrnemo na le-te z vprašanjem, kaj mislijo o bodoči letini učenosti, ne dobimo kar nič tolažilnih in samozavestnih zagotovil. Prenatrpani razredi sn stalna +ožba učiteljskega kadra, na vso nesrečo je prav tako utemeljena in opravičena, da ji je treba pripisati večji del ob koncu leta ugotovljenih učnih neuspehov. Tudi nad pretiranim formalizmom, ki iz razrednih starešin napravi nekake pi-sarske težake, so pritožbe vse hujše. Pisanja je toliko, da predmetni učitelji poleg njega komaj komaj opravi tekoče delo popravljanja nalog in mu ostaja le malo časa. da bi se lahko dobro in vestno pripravljal za svoja predavanja, ki so tudi tem večji fizični napor, čim številnejša je jata v razredu. O materialnem položaju naših učiteljev je bilo pisanih že mnogo člankov in razprav. Kakor vse kaže bomo doživeli ne ravno priporočljivo novost brezplačnih dobrovoljcev na šolskem bojišču. Kaj si nai mislimo o zastoniskem delu, ki demora^zira samega dobro-voljca in mu vrhu vsega še pri mladini jemlje ug^d? Bojimo se. da ta ukrep, ki naj bi bil pomagal brezposelnim profesorskim kandidatom, v nobenem porledu ne bo rodil dobrih posledic. Tak0 nas začetek vsakega šolskega leta postavi pred množico problemov, ki so pri nas že skoro običaj in se vedno rešujejo s polovičarskimi ukrepi ali celo z nespretnimi prijemi. V prostorno omejenem članku nam je komaj mogoče, da se oddaleč dotaknemo nekaterih bolečih mest naše šole. ki že dobro desetletje kriče po temeljiti iz-lečitvi. Danes se že prav stežka maše pomanjkljivosti, ki se morajo prej ali slej v neljubem obsegu očitovati na naši mladini. Pozorni opazovalci so ugotovili že mnogo primerov, ki kažejo nedostatke v čudni luči in ako bomo to važno vprašanje še vedno reševali z dosedanjo površnostjo, se škoda na vse zadnje morda ne bo dala več pfjfctfavitL NOVO RESNO SVARILO IZ LONDONA Pomemben govor ministra Simona o ciljih angleške zunanje politike in stališču Anglije do nemško-češkoslovaškega spora London, 27. avgusta, h. Vsa miroljubna evropska javnost je danes z velikim olajšanjem in zadovoljstvom sprejela izjave, ki jih je v imenu angleške vlade podal danes na zborovanju v Lanarku na Škotskem angleški finančni minister sir John Simon v svojem z največjo pozornostjo pričakovanem govoru. Za raedaaroöRo pomirjenje Minister Simon je najprej obrazložil stališče angleške vlade do splošnega zunanjepolitičnega položaja in se je nato obširno bavil s češkoslovaškim vprašanjem. V uvodu je definiral angleško zunanjo politiko kot pozitivno in miroljubno. Za glavni cilj politike, ki jo vodita ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax ob popolnem soglasju celokupne vlade, je označil prizadevanje, da se odstranijo mednarodne napetosti in doseže splošno mednarodno pomirjenje. So velike države v Evropi, ie naglasil Simon, v katerih se sistem vladanja jasno razlikuje od angleškega, sistem, kakršnega Angleži s svojo staro parlamentarno tradicijo ne bi mogli nikdar «prejeti. To pa še ni vzrok, da bi Anglija vodila zunanjo politiko kot da bi med Anglijo in temi državami vihalo sovraštvo. Vofna sil neizbežna nasilje rodi protiodpor Globoko sem prepričan, da vojna ni neizbežna, če si vsi narodi odkritosrčno prizadevajo odstraniti vzroke za vojno in rešiti obstoječe spore v duhu pravičnosti. Vsa naša prizadevanja in vse naše oboroževanje, ki ne sme izzvati nezaupanja, ker ves svet ve, da nimamo nobenih napadalnih namenov, služi okrepitvi temeljev miru. Prepričan sem. da se pravilna rešitev obstoječih problemov ne more doseči po poti nasilja. Neglede na ogromne žrtve človeških življenj in vrednot, ki jih nemi-novno povzroči vsaka uporaba nasilja, bi pod gotovimi okoliščinami uporaba nasilja morala dovesti do tega, da tudi druge ne neposredno prizadete stranke posežejo v vojno. Ce se enkrat začne konflikt, se nikdar ne ve, po kaki poti se bo razvijal. Izbruh vojne je kakor izbruh požara ob hudem viharju. Takoj ob začetku se še da požar omejiti in pogasiti, toda ko se razširi, nihče ne ve, kje se bo končal in kdo bo poklican, da ta požar pogasi. Baš zaradi tega, ker se tega zavedamo, se zatekamo k Društvu narodov. Res je, da je Društvo narodov zaradi izstopa nekaterih velikih držav oslabljeno, toda to še ne pomeni, da bi se zaradi tega morali odreči idejam, na katerih je zgrajeno Društvo narodov. Nasprotno, baš uveljavljenje načel Društva narodov, razuma in pravičnosti namesto nasilja, je in ostane za angleško vlado cilj njenega mirovnega dela. Skoraj v vseh državah so se začeli pripravljati na strahote zračne vojne in je zato naravno, da ljudje niso ostali ravnodušni. Veliko odsovornost nosijo vsi oni, ki s svoiim postopanjem izivajo konflikte, ki bi utegnili imeti za posledico novo vojno. Angleška vlada bo s podporo svojega naroda in naroda vsega imperija vrgla na tehtnico vso težino svojega vpliva, da prepreči vojno, kjerkoli na svetu bi grozila. Zato ie tudi vedno pripravljena donrinesti svoj prispevek za ohranitev miru. Pri tem bodo podpirali angleško vlado veliki de-mokrat-ki narodi in bo uživala simpatije vseh prijateljskih držav. Mislim, da sem s tem pravilno formuliral bistvo politike angleške vlade, kakor jo vedita ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lo^d Halifax v soglasju z vsemi člani angleške vlade. Po rrm en ju londoms&rih krogov bo sedanja I situacija trajala še nekaj časa in zaenkrat ni neposredne nevarnosti direktnega konflikta. Zaradi tega tudi v Londonu še ne smatrajo za potrebne obsežnejše varnostne ukrepe razen tega, da so pomorski manevri v Severnem morju zavzeli večji obseg. London, 27. avgusta, h. Informator angleške vlade je nocoj zopet sprejel inozemske novinarje in jim dal izjavo, v kateri je namignil, kje vidi angleška vlada težkoče za rešitev narodnostnega problema v Če-škosjovaški in kdo je za to odgovoren. Med drugim je izjavil: Angleški vladni krogi pozdravljajo spravljivo stališče. ki ga je ponovno pokazala češkoslovaška vlada s tem. da je dala pobudo za novo osnovo pogajanj z voditelji sudetsko-nemške stranke in to z izrecnim ciljem, da v bistvu ustreže zahtevam te stranke. Želeti bi bilo, da bi se to njeno postopanje kvitiralo s konstruktivnim odgovorom in da bi vsi krogi, ki so posredno in neposredno prizadeti, storili vse, da se prepreči nadaljnje povečanje že obstoječe napetosti. Angleška vlada zaradi tega zelo obžaluje, da je sudetsko-nemška stranka izdala proglas, s katerim odvezuje svoje pristaše dosedanje občudovanja vredne discipline. Hitler bo zahteval plebiscit London. 27. avg. h. >Star< se bavi s pripravami za nflrnberški konsres in piše. da pričakujejo v vseh diplomatskih krogih na tem konsresu tudi važne izjave glede češkoslovaškega vprašanja. Po informacijah lista je znani bivši noslanec v češkoslovaškem parlamentu Kreps, ki Je zaradi na-rodnoj^ocialisrične propagande pobegnil v Nemčijo, predlagal Hitlerju, naj na nürn-berškem kongresu zahteva izvedbo ljudskega glasovanja v sudetsko-nemskih pokraji-nah. Za protikoncesi jo naj bi ponudil Ev_ ropi desetletno premirje. V berlinskih krogih so glede tega predloga zaenkrat še rezervirani. vendar pa ni izključeno, de bo Hitler res postavil tako zahtevo. fVl © ^haiM^erisißoya izjava dne 24* marca o siaSsšeu Anglije v primera napada na ČSR vel^a tusSi sedaj v polnem obsegu problema. Prepričan sem, da se bo, če bo prevladal ta duh, s potrpežljivostjo in dobro voljo dosegla poravnava, ki bo pravična in v skladu z legitimnimi interesi in zahtevami, predvsem pa z interesi miru v Evropi. Pcmen izjave sira Simona Diplomatski krogi v Londonu pripisujejo izjavi sira Simona izredno važnost. Svarilo Nemčiji je iznesel mož, ki je bil že v drugem letu svetovne vojne notranji minister, od 1. 1931. pa je bil pet let zdržema poverjen z vodstvom britanske zunanje politike. Simon vživa tudi v Nemčiji velik ugled ker se tam dobro spominjajo, da nikoli ni bil preveč navdušen prijatelj Društva narodov in koncepcije o kolektivni varnosti. Tudi Češkoslovaška ga ne more šteti med svoje posebne prijatelje, zato je tem večjega pomena, da si je Chamberlain izbral ravno Simona za glasnika, ki naj posvari Nemce in potrdi britanski interes na obdr_ žanju miru v srednji Evropi in na samostojnosti Češkoslovaške. Sir Jon Simon je sicer član majhne liberalne stranke, je pa prav za prav konservativec med liberalci. Njegov ugled je utemeljen na ozkih osebnih odnosa j ih do Chain-berlaina. V glavnem je njegova zasluga, da liberalci podpirajo vlado in ji s tem omogočajo naziv »narodne vlade«. Izjava iz ust tako zelo konservativne osebnosti, kakor je Simon, je zato posebno tehtna in Nemci se tega dejstva v polni meri zavedajo. V torek seja angleške vlade London, 27. avgusta, h. V ponedeljek se vrnejo v London ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Halifax in mornariški minister Duff Cooper. V ponedeljek popoldne bodo važna posvetovanja pri Chamberlainu, v torek pa bo posvet večine ministrov, ki bodo v to svr-ho prekinili svoj dopust in se vrn:li v London. Na tej konferenci bi>do znova proučili mednarodni položaj v zvezi s češkoslovaškim problemom. Dobra volja v Pragi London, 27. avgusta, h. »Manchester Guardian« primerja v dolgem članku postopanje češkoslovaške vlade in postopanje sud e t sik o-n em šk e stranke pri dosedanjih pogajanjih. List opozarja na nove, daleko-sežne koncesije, za katere se je odločila češkoslovaška vlada, da pospeši mirno rešitev problema, dočim na strani sudetsko-nemške stranke ni niti najmanjšega znaka kake popustljivosti in pomirljivosti. Nihče ne ve. kaj p"av za prav hočejo. V resnici do sedaj do pravih pogajanj med češkoslovaško vlado in sudetsiko-nemško stranko sploh ni prišlo, ker ta stranka ni storila nič drugega, kakor da je predloge vlade odklonila in ignorirala. Do sedaj je sudetsko-nemška stranka rekla samo ne in dala odgovore, ki so temu slični. Stremljenja lorda Runcimana, da bi obe stranki spravil za zeleno mizo. se niso posrečila. Danes je popolnoma jasno, da je češkoslovaška vlada pokazala že dovolj dobre volje in v Londonu vedno bolj prevladuje prepričanje, da je sedaj vse odvisno od Berlina. Kar se posebej tiče češkoslovaške, ki jo imamo danes predvsem v mislih, je bilo stališče angleške vlade popolnoma in točno obrazloženo že v izjavi, ivi jo je v spodnji zbornici podal ministrski predsednik dne 24. marca. Ta izjava velja tudi danes v polnem obsegu in nima angleška vlada ničesar dodati in na njej ničesar iz-preminjati. Da se najde rešitev sedanjih nasprotij v češkoslovaški, je predvsem potrebno, da vsi prizadeti doprinesejo svoj prispevek. Angleška vlada priznava, da predstavlja češkoslovaško vprašanje dejansko problem, ki je potreben nujne rešitve ter je slej ko prej prepričana, da je ob dobri volji vseh prizadetih možno najti rešitev, ki bo pravična za vse in bo zadostila vsem legitimnim interesom. Absolutno nepotrebno je naglasiti. da je v interesu vseh, da pride do mirne rešitve, kajti v sedanji dobi reakcija, ki bi jo izzvala vojna, ne bi poznala nobene meje. Vsak državljan vsake države, ki vse to le malo premisli, se mora tega zavedati, tem bolj pa se morajo tega zavedati odgovorni državniki. Padec češkoslovaške bi lahko postal za bodočo Evropo tako kritičen, da je nemogoče v naprej predvidevati vso zmedo, ki bi nastala. Tega se morajo zavedati vsi v vseh državah. Treba je le prečitati presenetljive izjave ameriškega zunanjega ministra Cordela Hulla, ki je obrazložil, kako daleč bi lahko šla reakcija na tako vojno in ki je prav tako naglasil potrebo, da se mora vojna nadomestiti z metodami prijateljskega sodelovanja. Kar je izjavil Hull in kar je pozneje potrdil še predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt to mora imeti največji odmev v srcu slehernega Angleža. Runcimanova misija Angleška vlada je zaradi tega zastavila svoj vpliv v češkoslovaškem konfliktu na obeh straneh in bo tudi storila vse, da pride do rešitve tega konflikta. Lord Runciman ni šel v Prago kot sodnik, marveč kot posredovalec. Ves miroljubni svet želi njegovi misiji uspeha in z vso pozornostjo spremlja njegova prizadevanja. Lord Runciman v Pragi ni zastopnik angleške vlade, marveč zastopnik vseh ljudi, ki hočejo pravičnost in ljubijo mir. Prepričan sem, da vsi pametni ljudje vsakega naroda žele, da mu njegovo delo olajšajo m ga podpirajo, ne pa ovirajo. Dolžnost naša in dolžnost vseh drugih je, da preprečimo vse, kar bi ogrožalo mirno rešitev tega ..-- ________ ---■. ' -■-■-» Najvišji zakon vsakega zavednega domoljuba mora biti globoka in resna skrb za vzgojo in strokovno pripravljenost našega doraščajočega pokole-nja, ki bo za starejšimi poklicano, da prevzame nase breme vsega javnega dela. Ta resna skrb nam bodi tudi vodnica, da se z vso silo zavzamemo za naše šolstvo, ki se mora vsaj tesno približati ravani šolstva v omikanih naprednih državah, ako nam že težke gospodarske in politične prilike onemogočajo, da bi v tem pogledu hodili v korak z ostalim naprednim svetom. Skrajni čas pa je tudi, da se v naši šoli ustali sistem zdrave nacionalne vzgoje v onem duhu, ki je nam Jugoslove-nom rešil življenje in dal svobodo in ki daje edini sigurnost bodočnosti. Praga, 27. avgusta, h. Izjava, ki jo je podal angleški minister v imenu angleške vlade, je bila sprejeta v Pragi zelo ugodno. Zlasti pozdravljajo tudi njegovo opozorilo na izjave Hulla in Roosevelta. V tem vidijo znak in dokaz, da ^a anglosaški demokraciji odločeni nastopiti proti vsaki vojni V splošnem vidijo v govoru sira Johna Simona jasno svarilo Anglije na vse, naj se izognejo vsemu, kar bi moglo dovesti do katastrofe v Evropi. Pariz, 27. avgusta, h. Govor angleškega finančnega ministra Simona, ki ga je vsa francoska politična javnost priča ko'.•ala z največjo napetostjo .odgovarja v glavnih potezah pričakovanju francoskih diplomatskih krogov, ni pa popolnoma v skladu s željami velik ga dela pariškega ti- ska, ki je pričakoval znatno razširjenj« izjave Chamberlaina v spodnji zbornici. Kljub temu soglasno smatrajo govor sira Johna Simona za pozitiven prispevek angleške vlad^ k razčiščenju sedanjega položaja. S posebnim odobravanjem je francoska javnost sprejela jasno in energično zavrnitev nasilja pri reševanju mednarodnih sporov. S posebnim zadovoljstvom beležijo tudi izjave o stališču angleške vlade do Društva narodov in zagotovilo, da bo Anglija vsq težino svojega vpliva porabila za to. da preprsči izbruh vojne, v Parizu ne dvomijo, da se je po tem govoru avtoriteta lorda Runcimana še povečala in da bo mogel sedaj uspešnejše vršiti svojo odgovorno nalos-o. Nova esmve pogajanj čsl. vlade z Nemci Zanimiva izjava predsednika čsl. vlade o pospešenem reševanju sudeisko-nemskega problema London, 27. avg. d. Ameriški, nekateri francoski listi ter tukajšnji »Daily Telegraph« so danes objaviii izjave, ki jih je dal čsl. ministrski predsednik dr. Hodža ameriški novinarki Pavli Lecler o položaju na Češkoslovaškem, o pogajanjih s sudet-sko-nemško stranko in o razvoju prilik v Srednji Evropi. Dr. Hodža je med drugim izjavil: Upam, da bo mogoče najti novo. tretjo osnovo za pogajanja in sicer prav kmalu. Sedaj smo prešli v fazo dogodkov, ko rešitve ne bo mogoče več odlagati. Zato bom poskusil doseči sporazum nele na osnovi formalnega nadaljevanja razgovorov, nego tudi s proučitvijo možnosti kake nove osnove. Nadejati se je, da bo primeren kompromis dosežen že v nekaj dneh. Na vprašanje, ali je možna razdelitev Češkoslovaške v župe, je dr Hodža dejal, da se to ne da reči. v vsakem primeru pa se bo čsl. vlada pogajala na razsodno predloženi kompromisni osnovi ne glede na to, kdo bi ji jo predložil. Kar se tiče problema o avtonomijah, je dr. Hodža poudaril: Avtonomija je izraz, ki ima več pomenov. Tu ne gre za besede in ime, nego za konkretno misel. Ves problem je treba presojati z dveh vidikov, z vsebinskega in obüönega. Kar se tiče vsebine, je vlada vodstvu sudet-ko-nemške stranke stavila o samoupravni obiasti predloge. ki se niso močno razlikovali od njegovih lastnih predlogov V tej stvari smo tik pred sporazumom. Kar pa se tiče oblike, so predlogi sudetsko-nemške stranke nezdružljivi s stvarnimi razmerami v čsl. javnem življenju, še vse manj pa so v skladu z nedeljivim edinstvom in integralnostjo parlamenta kot ustanove zastopnikov države. Kljub tem dozdevno nepremagljivim interesom lahko rečem, kar se tiče vlade, da je podana možnost za sporazum, ker bi bilo treba ne glede na obliko celokupnega problema najti novo osnovo za razgovor. Problem bi se bil že davno popolnoma in pravično reši!, če bi se splošno smatral za notranjepolitično zadevo. Češkoslovaška se povsem zaveda, da je njen problem le del velikega vprašanja svetovnega miru in da je prav zaradi tega njegovega mednarodnega pomena nujno potrebno. da vzame Praga posebno stališče v s vrh <5 njegove ureditve Zato smo lojalno poslušali nasvete Francije, Anglije m drugih prijateljev in zato priznavamo možnost, da je treba naše posebne interese spraviti v sklad z interesi evropskega miru. Zavedajoč se te svoje odgovornosti, smo pripravljeni sodelovati na ta način, da bomo pristali na skrajno možni kompromis. Ne moremo se pa odreci druge prav tako velike odgovornosti, da se ohrani enotnost, integralnost in moč naše države, tako da bi lahko v tem težkem času dejansko predstavlja trden element evropskega ravnovesja. Če se bo češkoslovaški problem konstruktivno uredil, potem bi to pomenilo priznanje, da je mogoče do skrajne meje izvesti načelo o sodelovanju tudi med ma- limi narodi, katerih interesi so v celoti aH pa skoraj popolnoma identični in ki si hočejo svojo neodvisnost zavarovati z načelom o nevmešavanju. Zato lahko že rečem, da se je že ustvarila atmosfera za »commonwealth « sredn je-evropskih narodov. Pravi interesi podunavskih držav se dajo docela spraviti v sklad z interesi njihovih velikih sosedov, posebno pa Nemčije. V najvišjem interesu stvariteljske evropske politike pa je, da se naš notranji probiem dokončno reši. Gwatkin zopet v Pragi Praga, 27. avgusta, h. Pogajanja o narodnostnem problemu se bodo nadaljevala v začetku prihodnjega tedna na temelju novih predlogov, ki so dobili po razpravah zadnjih dni konkretne oblike. Računati je s celo vrsto konferenc med vladnim odborom in zastopniki sudetsko - nemške stranke. Tudi misija lorda Runcimana se pripravlja na vsestransko delavnost. Danes popoldne se je vrnil z letalom iz Londona Ashton Gwatkin, ki je takoj nato podrobno poročal lordu Runcimanu o svojih londonskih razgovorih. Lord Runciman je malo pred 18. odpotoval v Teplice, kjer bo prebil svoj tedenski oddih. Nadaljevanje pogajanj prihodnji teden Praga, 27. avg. AA. (Havas). Pisarna so. detske nemške stranke je včeraj objavil« uradno poročilo o razgovorih vodstva stranke z lordom Runcimanom. Poročilo pravi, da je zastopstvo sudetske nemške stranka razložilo lordu Runcimanu položaj nemškega prebivastva v javnih in zasebnih službah. Poročilo pravi, da se todo razgovori še nadaljevali prihodnji teden. Izmišljotine o komunistični mobilizaciji v ČSR Praga, 27. avgusta, h. Nemški listi so zadnje dni polni alarmantnih in hujskajo-čil poročil o nekakšni komunistični mobilizaciji na Češkoslovaškem. Kakor pa se jef še pri vseh dosedanjih sličnih alarmantnih poročilih izkazalo, se je tudi v tem primeru ugotovilo, da je to navaden falzifi-kat Policija, ki je vso stvar preiskovala, je ugotovila, da izvira komunistični mobilizacijski načrt, ki je dal nemškim listom tako dobrodošel povod za hujskanje proti Češkoslovaški, od nekega Reischla, ki ga je prodal vodstvu sudetsko-nemške stranke za 800 Kč. Reischl je pri zaslišanju priznal, da si je ta načrt izmislil, da bi z njim potegnil Nemce in pri tem še nekaj zaslužiL Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. — Današnje »Jutro« Ima 563 malih oglasov. Enkratni poizkus z mattm oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojna Poraz Francove vojske v Estremaduri Republikanci prebili fronte in pognali frankovce v beg — Velik bojni plen London, 2T. avg. o. Glavni stan generala Franca priznava, da je republikanska vojska na estremadurski fronti dosegla pomembno zmago. Republikanski general Asenzio, ki je nedavno prevzel vrhovno poveljstvo republikanske vojske na tej franti, je s silnim sunkom prodrl nacionalistično fronto in pognal nacionaliste za 12 km daleč nazaj. Tako je skoraj docela onemogočil njihove načrte, da bi čimprej zavzeli alrnadensko rudniško področje. Francova vojska je bila poražena In je pustila na bojišču velike množine vojnih potrebščin. Na ostalih frontah se položaj včeraj to danes ni mnogo spremenil Pomorska bitka v gibraltarski ožini Gibraltar, 27. avg. o. V gibraltarski ožini je nastala v pretekli noči bitka med republikanskim rušilcem »Diazom« in nacionalističnimi vojnimi ladjami ter maroškimi obrežnimi baterijami. Rušilec je bil pred kratkim v Le Havreu popravljen in moderniziran in se je sedaj skušal pretihotapiti skozi gibraltarsko ožL j v republikanske vode. Naciunalisti so bili o tem obveščeni in so zato nanj že tri dni budno pazUL Ko se je ponoči rušilec pojavil v gibraltarski ožini, so ga začeli takoj obstreljevati. Rušilec je zadelo več granat in je bilo večje število mornarjev nevarno ranjenih. Ker je nato rušilec za vozil v angleške teritorialne vode, je prenehalo ob-strer rvanje. Pred Gibraltarjem so poškodovanemu rušilcu prihiteli na pomoč angleški rušilci in ga odvlekli v pristanišče. 20 hudo ranjenih mornarjev so prepeljali v anglešK» vojaško bolnišnico. z bojišč Saint Jean de Loa. 27. avg. AA. Poročilo republikanskega -vrhovnega poveljstva pravi, da so ostali vsi napadi sovražnih čet na katalonski fronti v odseku Segre brez uspeha. Sovražni napadi severno od Corbere se tudi bili brez uspeha. V letalski borbi je bilo sestreljeno 5 sovražnih letal, dočim so republikanci izgu'ìK samo eno letalo. Na es+remadurski fronti so republikanske čete nadaljevale e svojimi napadi in zavzele po--tojanke pri Zuharu. V odseku pri Puenta del Araovis, se je razvila hud: borba pri Svilsu in je bilo sestreljenih več sovražnih letaL Republikanski letalci so uspešno napadli sovražni konjeniški oddelek. Manjšinski kongres v Stockholm« Kakor smo že poročali, je bil v čet: tek na univerzi v Stockholmu otvorjen XIV. manjšinski kongres. Navzočih je 30 delegatov, ki zastopajo približno 25 milijonov pripadnikov narodnih manjšin iz 12 evropskih držav. Zanimivo je, da delegati poljske, danske, litovske m židovske manjšine iz Nemčije in nemški delegati iz Italije ne prisostvujejo kongresu, pač pa so na kongresu zastopane nemške manjšine iz Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, balkanskih držav in Danske. Glavna točka petkove seje kongresa je bilo poročilo Slovenca dr. Besednjaka o »bilanci narodnostne politike v povojni dobi«. Dr. Bes>ednjak je poudarjal, da je zaradi tega, ker so splavale po vodi vse nade, stavljene v pogledu vic«, je izjavil baron Josika, zastopnik Madžarov iz Rumunije, da je danes izključeno sestaviti zemljevid Evrope tako, da bi vse manjšine pripadale svojim materinim narodom m bo zato manjšinski problem v Evropi vedno obstojal; da pa je ta problem mogoče rešiti, dokazuje najbodje Svioa. Vihamo odobravanje je žel predsednik kongresa dr. Josip Wilfan s svojo izjavo, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da bi bilo zatiranje manjšin glavni vzrok za vojno. Nasprotno obstojajo tudi drugi vojni vzroki, kakor n. pr. narodnostno sovraštvo in pohlep po zavojevanju. Ob zaključku kongresa je govoril predsednik dr. Wilfan o manjšinski politiki v manjših in srednjih državah, ki so se stabilizirale šele po vojn in so se zaradi te- Beležke „Werne44 o rekonstrukciji vlade Beograjsko poloficiozno »Vreme« poroča, »da ima poslednja rekonstrukcija vlade dr. Milana Stojadinoviéa čisto in zgolj oseben značaj. Ta sprememba ne pomeni nobene spremembe dosedanje smeri vladne politika Z njo tudi niso vnešene v vladno politiko kake nove linije. Delo vlade dr. Milana Stojadinoviča se bo nadaljevalo v istih linijah in po isti poti, kakor se je vršilo pretekla tri leta. Konferenca JNS Pretekli teden je bil niz konferenc in shodov JNS v drinski banovini. Posebno lepo so uspeli zbori in sestanki v Travniku, SvjetLni, Prači in Goraždi. Na vseh konferencah so govorili bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, bivši narodni poslanec Vasilije Trbič in narodni poslanci Milan Božič, Milivoj Isakovič in dr. Srpko Vu-kanovič. Zaključek zborov je bil v Sarajevu, kjer se je sestal banovinski odbor JNS za drinsko banovino ter razpravljal o političnem položaju. Sprejeti so bili tudi razni važni sklepi o bodoč um delovanju stranke v drinski banovin», kjer ji priznavajo veliko agilnost celo njeni nasprotniki. JRZ-tisk napada dr. Mačka in njegove prijatelje Po zadnjem obisku dr. Mačka v Beogradu so pričeli vsi listi, ki podpirajo in branijo politiko JRZ, z najostrejšo ofenzivo proti predsedn'ku HSS. Pcsebno odločna je »Samouprava«, ki posveča napadom na dr. Mačka in voditelje beograjske združene opozicije cele strani. Očita jim vse mogoče stvari in ne izbira pri tem ravno izraze ter obsodbe. Vse napade po-natiskuje brez vsakega komentarja ali odgovora dr. Mačkov organ »Hrvatski dnevnik« v svojih političnih beležkah. »Samouprava« vidi v tem ponatiskovanju njenih napadov »dr. Mačkovo perverzno uživanje, ki ima svoj poseben namen. Tekom desetih let se je posrečilo dr. Mačku zanetiti med gotovim delom Hrvatov sovraštvo in mržnjo proti Srbom. S pona-tiskovanjem srbskih listov hoče sedaj pokazati svojim vernim pristašem, da ga Srbi napadajo in da je zato na pravi poti.« Svoje dni je »Samouprava« pisala o dr, Mačku čisto drugače in napadala jugoslovenske nacionaliste, da mu delajo krivico in da ga s svojimi napadi zadržujejo od aktivne in pozitivne državne politike. Bilo je to takrat, ko so zelo ugledni in odlični zaščite manjšin na Društvo narodov, pri- 1 riH /vVkto, itežavamL Niim * JZ IfT^'v • zel(? ugieam m oancni šlo tako daleč, da nastopajo sedaj materni ^ZflT^t^XZ ff* " narodi kot poklicani braniteiji svojih narodnih tovarišev. Pri razpravi o »ogrožanju miru zaradi neupoštevanja ljudskih pra- nasproti stoje velike evropske morale predvsem z zgledem glede na svoje male manjšine pokazati pot, po kateri naj bi krenile tudi te male države. Smrt avstrijskega šilinga Avstrijski šiling je bü nadomeščen z nemško marko. Doslej je bila njegova smrt samo formalna, zdaj pa je dobila dunajska kovnica nalog, naj zbere ves kovani denar in ga prelije v novo vrednost. Uradni krogi so mislili, da bodo s tem dobili preko 10.000 stotov srebrne litine in bronce. Izkazalo pa se je, da se je vrnila v kovnico le razmeroma neznatna količina kovancev, ostali so kar izginili. Najbrž so si ljudje pridržali kovance za spomin na prejšnje slabe čase tsamostojne Avstrije. V prometu ie bilo skoro za 150 milijonov kovanega denarja. Na kovancih je bila upodobljena vsa burna politična zgodovina Avstrije zadnjih let. Šiling pred Dolliussom je imel ßliko dunajskega parlamenta, obdanega z lovorovim vencem. Ko je Dollfuss odpravil parlament, je tudi šiling dobil mesto zbornice sliko dvoglavega orla z žitnim klasjem od straneh. Novi gospodarji so še temeljibajšL Odpravili niso samo podobe dvoglavega orla. ampak so zatrli tudi šiling. Tudi na kovancih za dva šilinga se da zasledovati razvoj avstrijskih dogodkov. L. 1928. je imel še podobo skladatelja Schuterta. štiri leta kasneje pa že podobo prelata Seipla. L. 1934. nahajamo na kovancu Dollfussa, dve leti kasneje pa princa Evgena Savojskega. Letos bi se bila imela na kovancih za 2 šilinga pojaviti cesarica Elizabeta, pa je močnejša sila posegla v to zapoznelo prebujanje staroavstrijske tradicije. češki listi poročajo o smrti veleposest.ni-ka kneza Livija Odescalchija, ki je umrl te dni na svojem gradu na Slovaškem, in se spominjajo zanimive podrobnosti iz njegovega življenja. Knez Odesoalchi je L 1922. sklical na sestanek madžarsko plemstvo Slovaške in ga skušal pridobiti za to, da bi brez pridržkov priznalo Češkoslovaško ter se pridružilo pozitivnemu delu za gospodarski in kulturni napredek Slovaške. Svoj predlog je utemeljeval z dejstvom, da je madžarsko plemstvo na Slovaškem itak slovaškega rxlu in da je bilo pomadžarjeno šele v teku 19. veka. Tc dokazujejo rodovniki vseh plemiških rodbin na Slovaškem vrana in raziskavanja madžarskih zgodovinarjev. Posebno živo pa je pomadžarjenje slovaškega plemstva opisal Hurbar_Vojansk^ v svojem romanu >Suha veja«. Oholo plemstvo seveda ni vpoštevalo Od ©scalchi j evih razlogov, marveč se je postavilo popolnoma na i red enti stično stališče. Odescalchi sam sicer ni bil po rodu Slovak, marveč potomec rimske knežje rodbine, vendar je smatral, da se mora pridružiti narodu, med katerim živi. Znatni del svojega imetja je posvetil slovaškim narodnim namenom, svojo dragoceno zbirko slik pa je podaril Slovaški ligi. Važna seja pariške vlade Pariz, 27. avg. h. Predsednik republike Lebrun se vrne v ponedeljek zvečer v Pariz. Naslednjega dne bo v Elizejski palači seja ministrskega sveta pod njegovim predsedstvom. Istega dne bo imela sejo tudi vojaška komisija poslanske zbornice. Ministrski predsednik Daladier bo v svoj-stvu vojnega ministra poročal o vojaškem položaju Nemčije in Italije ter o stanju francoskega oboroževanja. Danes dopoldne je imel Daladier nad dve uri trajajoč razgovor z zastopniki ljudske fronte. Po tej konferenci je zastopnik sindikalnih organizacij izjavil novinarjem, da delavci, zvesti svoji tradiciji, radi doprinesejo vse potrebne žrtve pod pogojem, da dobe za to odgovarjajoče proti-dajatve. Tudi Fulda ni prinesla razčiščenja Berlin, 27. avg. o. Na škofijski konferenci v Fuldi položaj nemškega katoliškega epi-ekopata na bil razčiščen, àe zmerom ni znano, kakšno 6tališče bo zajvzeia cerkev v obrambo svojih pravic. Trije nemški kardinali po vodstvom kardinala Faulhaberja se zavzemajo za odločno borbo, nekateri škofi pa so se izrazili za kicmpromis, kakor si ga zamišlja avstrijski kardinal Innitzer. Katoliška cerkev v Nemčiji za enkrat še ne bo prešla v ofenzivo, ker so se pojavile diference med njenimi vodilnimi osebnostmi. Z Dunaja med tem poročajo, üa je odšel kardinal Iinnitzer na daljši dopust. Ta čas ga bo zastopal salzb urški nadškof Weitz. Ni izključeno, da >e Innitzer odšel e Dunaja na izrecno željo vatikanskih krogov, ker so menili, da bi bil pri pogajanjih K Eürckelom preveč popustljiv Nova japonska ofenziva na Jangceu šanghaj, 27. o. Po informacijah agencije »Internatioanal News Service« se je japonska ofenziva na Jangceju znova pričela. Na obeh obrežjih so se razvile srdite borbe in japonski vojski je uspelo prodreti do Junčanga in tam zavzeti strateško pomembni kraj Mahuiling ,kje veljsda za vse dižat** in ne samo za ona, katerim so bfle s povojnimi pogodbami nafcSene obveznosti v korist manjSn. Delo v okviru lafapattemmiarne Je spravflo dr. WHttna jOinJtlml zastopniki lz drugih držav. Iz teh stikov se je rodila misel Narodnostnega kongresa. Dr. Wilfan je sklical prvo konferenco evropskih narodnosti v Zeo&-vo oktobra 1925. Kongres se je tedaj sestajal vsako leto in na vseh zasedanjih Ja bü dr. Wilfan izvoljen za predsednika. Ta Izraz visokega zaupanja, ki mu ga tako zvesto izkazujejo poklicani zastopniki evropskih manjšin, ni osnovan te v redkih ln dragocenih osebnih svujslvih dr. Wilfana, v njegovem življenjskem izkustvu m v suverenem obvladanja, tehničnih vprašanj, ki se tičejo narodnostne problematike. To priznanje velja pred- " vsem toefi ideologa narodnostnega gibanja, ki je — suaviter in modo, firmiiw ln re — umel i-x^itl in upravičiti pred evropskim forumom njegove težnje in smernice, velja budi tel ju evropske zavesti pred tem najvažnejšim ln najbolj pereffhn problemom sodobnosti. Te dni predseduje dr. WUfan M. zborovanju Kongresa evropskih narodnosti V Stokhoimn, ki hna spričo sedanjega mednarodnega položaja posebno važnost Bilanca povojne narodnostne politike be (feda možnost, da se pokažejo vsi nedo-statki in vse zamude in napake, ki so po-vzroHH, da je dobro obetajoči razvoj zašel v krizo. Povsem razumljivo je, če Js Ob takem položaju Kongres postavil na dneved red rekapitulacijo svojih dosedanjih načelnih izjav z močnim poudarkom etičnih osnov narodnostnih postulate*. Odličnemu možu. ki dostojno Ora sposdbnosti in duševne vi foie našega naroda v kulturnem svetu, ob njegovem žlvljmjtft"»«» j» iT lili jn iskreno Gospodarstvo Usoda že dvakrat uzakonjene železnice Kočevje—sušaska proga Kočevje, 27. avgusta. Na naš članek pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v »Jutru« 18. t m kot odgovor na izvajanja narodnega poslanca dr. Koceta v »Slovencu«, se je v zadnji nedeljski številki »Slovenca« ponovno oglasil dr. Jure Koče. V svojih dolgoveznih izvajanjih skuša nekako retuširati svoja prvotna izvajanja. Pri tem pa se izogiba odgovoru na našo ugotovitev, da bi lahko že davno gradili progo Kočevje—Vrbovsko, za katero so bili podrobni načrti izgotov-ljeni že leta 1929. na podlagi definitivno odobrene trase, če ne bi leta 1936. dr. Koče prišel s svojim novim predlogom, da se najprej prične graditi proga Črnomelj— Vrbovsko, za katero ni bilo nobenih detajlnih projektov in je bilo treba načrte šele izdelati. Omenili smo tudi, da so v prometnem ministrstvu ta predlog najbrž z veseljem sprejeli, saj je omogočil, da se je realizacija dolgoletne zahteve Slovenije po železniški zvezi z morjem lahko odložila za nadaljnji dve leti, saj so bili načrti za črnorneljsko traso izgotovljeni šele letos. V svojih izvajanjih dokazuje dr. Koče, da je kočevski in črnomeljski krak smatrati kot organsko celoto. Tako dokazovanje s nam zdi docela nepotrebno, ker doslej nihče temu ni ugovarjal. 2e v zadnjem vnnku smo omenili, da je povzročil pravo ogorčenje v območju Kočevja in Ribnice, pa tudi ostale Slovenije oni pasus dr. Ko-eetovega članka, kjer priva dr. Koče, da bo odslej naprej moralo Kočevje in njegova okolica sama stremeti za tem, ako sploh hoče kdaj doseči podaljšanje proge iz Kočevja, da jo doseže iz Kočevja samo v smeri preko Poljanske doline proti Malemu Jadrču in na obstoječo progo Črnomelj—Vrbovsko. V opravičilo teh svojih izvajanj hoče dr. Koče sedaj stvar prikazati tako, kakor da bi bila trasa zveze Kočevja s sušaško progo še vedno sporna, češ da so se vedno pojavili ugovori proti trasi Kočevje—Vrbovsko, da je bilo na merodajnin mestih v Bogradu polno protestov in zaMev po drugih variantah in da je zaradi tega preostala še edina možnost zavzeti se za krak Črnomelj—Vrbovsko, proti kateremu že od vs^ga početka ni bilo nikdar niti enega samega ugovora. Gospod dr. Koče pa je prezrl, da v istem odstavku to argumentacijo sam pobija, ko pravi, da je z zgraditvijo proge Črnomelj— Vrbovsko definitivno odločeno tudi izhodišče iz Kočevja, ki je bilo dejansko sporno 20 let. Ne drži torej argument, da je preostala edina možnost zavzeti se za krak Črnomelj—Vrbovsko, proti kateremu ni bilo nikdar nobenega ugovora, medtem ko jo trasa zveze Kočevja s sušaško progo sporna, kajti dokler je sporen kočevski krak, je sporna tudi trasa črnomeljskega kraka, saj sta oba kraka organska celota. Če bi bili res merodajni oziri na proteste glede kočevske trase, potem tudi ne bi mogla priti odločitev glede trase Črnomelj —Vrbovsko, kar potrjuje tudi dr. Koče, ki pravi, da je sedaj definitivno odločeno tudi glede kočevskega kraka. Iz vsega navedenega je razvidno, da je nesmiselna trditev, češ, da je »preostajala še edina možnost, zavzeti se za krak Črnomelj— Vrbovsko«, proti kateremu od vsega početka ni bilo nobenega ugovora. Na obširna izvajanja dr. Koceta, ki skuša dokazovati, da je še vedno sporna trasa kočevske zveze s sušaško progo, moramo le še ponovno ugotoviti, da je bila trasa Kočevje —Vrbovsko definitivno odobrena že 8. novembra 1927. z aktom tedanjega prometnega ministra generala Milosavlje-Vica in da so bili detajlni načrti za to progo definitivno izdelani in potrjeni že leta 1929., tako da je bilo že tega leta vse pripravljeno za zgradnjo proge. V resnici so že leta 1927., zlasti pa potem, ko so bili izdelani definitivni načrti za progo Kočevje—Vrbovsko, utihnili oni, ki so še prej zagovarjali druge variante, ker so se zavedali, da bi nov spor glede kočevske trase povzročil le zavlačevanje. Morda se je še pozneje kdo oglasil kot zagovornik kake druge variante, vendar takih ugovorov nihče ni resno jemal, kajti če bi hoteli počakati tako dolgo, da bi poslednji interesent pristal na traso Kočevje—Vrbovsko, potem bi lahko čakali na zvezo Slovenije z morjem najmanj še sto let. V svojem prvem kakor tudi v svojem drugem odgovoru se dr. Koče izogiba dotakniti se naše skromne zahteve, da se naknadno vnese v gradbeni program že dvakrat uzakonjena proga Kočevje—Vrbovsko. Zato ponavljamo v tretjič, da interesenti iz kočevskega in ribniškega kota niso doslej protestirali proti uzakonjenju in gradnji proge Črnomelj—Vrbovsko zaradi tega, da ne bi nastal nov spor. ki bi morda še zavlekel vprašanje realizacije celotnega načrta. Sedaj ko je gradnja proge Črnomelj—Vrbovsko že razpisana, odpadejo ti oziri. Naša zahteva gre edino za tem, da se popravi krivica, ki je bila storjena leta 1936., ko je v uredbi o tra-siranju in gradnji železniških prog iz nepojasnjenih razlogov sploh izpadla že uzakonjena proga Kočevje—Vrbovsko in je namesto nje prišla v program proga Črnomelj—Vrbovsko, ki doslej še ni bila v nobenem zakonitem gradbenem programu. Ta krivica pa se mora popraviti na ta način, da se takoj vnese v gradbeni program odnosno v uredbo o trasiranju in gradnji železniških prog že dvakrat uzakonjena zveza Kočevje—Vrbovsko in da se čimprej prične tudi gradnja te železniške zveze. Trgovska šola Zbornice za TOI Krepak razvoj gospodarskega življenja je v zadnjih desetletjih eden najpomembnejših pojavov, ki obeležuje sedanjost ter nakazuje bodočnost velikega dela slovenskega naroda. V podjetnosti, obrti, industriji, trgovini in denarstvu je nedvomno vir eksistence vseh tistih slojev, ki jim sicer krasna. a drugače dovolj skopa pri-roda Slovenije ni dala prilike za poljedelski razmah. Vsakovrstna podjetja, bodisi stara ali pa novo ustanovljena, zahtevajo leto za letom novih strokovno izvežbanih moči, ki so več ali manj sposobne takoj prijeti za delo. Temu strokovnemu duhu so se morali prilagoditi tudi državni in komunalni uradi ter državna in komunalna podjetja vsake vrste. Saj je pa tudi razumljivo, da je v interesu ne samo privatnih, ampak tudi državnih in komunalnih zavodov, pa tudi v interesu ekspeditivnosti dela in publike same, da so državni in komunalni uradniki temeljito strokovno izobraženi. Ta zavest bolj in bolj prodira v množice. Zato nastaja vse večja potreba po strokovni izobrazbi. Na preredke državne strokovne šole se pripravlja vsako leto več in več mladine. Ker pa je kapaciteta GLAVNA KOLEKTURA PTH&AVNE RAZREDNE LOTERIJE teh šol omejena in je iz proračunskih razlogov nemogoče odpirati na njih nove pa-ralelke. je morala poseči vmes privatna iniciativa. številni so enoletni trgovski tečaji po vseh mestih Slovenije. Marsikdo pa bi hotel nuditi svojemu otroku obsežnejšo izobrazbo, kakor jo more nuditi enoleten, pa naj bo še tako soliden trgovski študij. Trgovske akademije in državne dvo razredne trgovske šole morajo leto za letom odklanjati stotine dijakov in dijakinj, ki bi se iz veselja do stvari želeli vpisati na enega od teh zavodov. Koliko je celo trgovcev, obrtnikov, industrijcev, ki morajo dati svojim sinovom in hčeram solidnejšo strokovno izobrazbo — saj bodo njihovi nasledniki — pa jim njihove načrte prekriža prenapolnienost državnih zavodov. Zato se je zadnja leta vedno bolj in bolj čutila potreba po ustanovitvi novega zavoda za trgovsko strokovno izobrazbo naše mladine, ki naj bi bil nekakšen ventil pri neobičajno velikem navalu učencev na trgovske srednje šole. Zbornica za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani, kl je pozorno spremljala navedene pojave, se je — želeč odpomoči stiski v trgovskem šolstvu — odločila zaprositi pri ministrstvu za trgovino In Industrijo za dovoljenje, da lahko otvori v Ljubljani privatno dvora.zredno trgovsko šolo. Ministrstvo je ustanovitev te Sole že dovolilo s svojim odlokom I br. 27.280/N z dne 4. avgusta t. 1 Ta nova šola, ki bo skušala doseči višino najmodernejših tovrstnih zavodov tu-zemstva in inozemstva, in na kateri bodo poučevali nriznani pedagogi z naših domačih strokovnih šol. bo iznolnila občutno vrzel, ki se je zadnja leta neprijetno A. Din Din Din Din Din Din REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ILICA obvešča neobvezno: V V. rarreau, 86. kola državne razre« loterije so bili dne 27. avgusta izžreb naslednji dobitki: Din 80.000.— št. 40912 72447 50.000.— št. 30015 40.000.— št. 2511-3 27230 59421 67 25.000.— št. 28545 433S8 20.000.— št. 7591 97155 15.000.— št. 4026S 41498 41851 12.000.— št. 9683 61768 po Din 10.000.— 259 752 4157 15719 20607 20739 4 49010 50314 5S007 61248 71641 72967 7 76830 84167 91928 po Din 8.00«.— 14799 16049 28918 30927 31353 35092 3: 42530 47533 50237 56674 75905 80475 9 po Din G.000.— 8417 8520 9685 24958 35541 42784 4 44634 58431 66033 72199 77249 77258 8 87051 S7S53 po Din 5.000.— 342 14444 15602 16572 27957 40767 4 66465 73125 761.34 76177 82051 86133 i po Din 3.000.— 5806 34570 44209 45356 48909 64495 '< Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 d kov po d hi 1000.— Popolno uradno listo dobitkov, Izda kontrolirano od same državne razi loterije, torej brez vsakih pogreškov šljemo vsakomur na zahtevo. Prihodnje žrebanje bo dne 29. t. m banje zanoslenosti osameznih strokah i smo že, da se je od junija do :vilo zavarovancev pri Okrožnem zavarovanje delavcev v Ljubljani za 318 na 103.904. Sedaj so znani lodatki za posamezne gospodarske ' teku julija se je zaradi sezonskih nadalje povečala zaposlenost n v gradbeni stroki, in sicer pri cest, železnic in vodnih zigradb za «ri gradnjah nad zemljo za 242 za-:ev. Sezonski razlogi so bili mero-. povečanje zaposlenosti v gostin-:i, kjer je število zavarovancev na-41.6. Pomembnejše povečanje opa-di v tekstilni industriji namreč za •čutnejše nazadovanje zaposlenosti 7 v juliju gozdno-žagarska industri-cer za 597 ali 6.6°/o. neri z julijem lanskega leta smo etošnjem juliju 3042 zavarovancev večji enoletni prirastek beleži tek-dustrija, kjer se je število zava-od lanskega julija dvignilo za 5.734 delavcev. V sorodni oblačilni pa vidimo prirastek za 215 na - padcu zaposlenosti v teku julija je ivarovancev v gozdno-žagarski in-e vedno za 364 višje nego lani in j v juliju 8420. V industriji za prelesa in v rezbarstvu pa j« bilo v [3 zavarovancev, to je za 439 več V gradbeni stroki se zaposle-jovsod enako razvijala. Pri grad- njah nad zemljo zmoetmjmmo za lanskim letom, saj je bilo v juliju le 8743 zavarovancev, to je za 434 manj nego lani; pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb pa je število zavarovancev nasproti lanskemu juliju naraslo za 355 na 3588. Malenkostno povečanje za 46 na 6783 vidimo pri industriji gradbenega materia'.a, pri kovinski industriji pa za 71 na 7834. Znatnejše povečanje zaposlenosti beleži tudi kemična industrija (za 272 na 2397), čevljarska industrija (za 205 na 3140) in usnjarska industrija (za 107 na 2279). Zmanjšanje zaposlenosti nasproti Lanskemu letu zaznamuje le papirna industrija, io sicer za 49 na 1956. Razvoj naše trgovine s posameznimi državami že včeraj smo poročali o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu juliju ter smo omenili, da je bil v preteklem mesecu naš izvoz za 250 milijonov din ali za 47% manjši nego v lanskem juliju, kar je povzročilo, da smo trgovinsko bilanco v tem mesecu zaključili s pasivnim saldom 120 milijonov din. Sedaj so nam na razpolago tudi že podatki o gibanju naše trgovine s posameznimi državami v preteklem mesecu. Naša trgovina z Nemčijo. Naš izvoz v Nemčijo, ki se je v prejšnjih treh mesecih gibal na povprečni mesečni višini okrog 80 milijonov din, se je v juliju dvignil na 115.9 milijona din (lani 74.5). V tem mesecu je šlo 41% vsega našega izvoza v Nemčijo. Nasprotno pa je izvoz v Avstrijo zadnje mesece rapidno nazadoval. V maju smo izvozili v Avstrijo še za 50.5 milijona din, v juniju za 19.5 milijona din, v juliju pa le za 7.1 milijona din (lani za 80.6). Gornje številke bodo potrebne še pojasnila, kajti ni izključeno, da se glede na razširjenje nemško-jugo-slovenskega plačilnega sporazuma na promet z Avstrijo upošteva v izvoznih številkah za Avstrijo le še promet na podlagi starih sklepov, ki se 6e obračunavajo po prejšnjem kliringu z Avstrijo. Uvoz Iz Nemčije je znašal v juliju 127.2 milijona din (lani 153.0), uvoz iz Avstrije pa 23.9 milijona din (lani 46.3). Celotni naš izvoz v Avstrijo in Nemčijo je znašal torej v juliju 123.0 milijona din (lani 155.1), uvoz iz Avstrije in Nemčije pa 141.1 milijona din (lani 199.3). Zmanjšan izvoz v Italijo Tudi naš izvoz v Italijo je bil v juliju zelo slab, saj je znašal le 21.1 milijona din (lani 57.0); iz Italije pa smo uvozili za 30 milijonov din (lani 24.6). V prvih sedmih mesecih t. 1. je znašal naš izvoz v Italijo 192.4 milijona din, uvoz iz Italije pa 235.6 milijona din, tako da smo imeli letos z Italijo za 43.2 milijona din pasivno bilanco. Ostale države. Medtem ko se je naš izvoz v Češkoslovaško v maju povzpel na 63.4 in v juniju na 83.2 milijona din, je v juliju zopet padel na 14.2 milijona din (lani 26.9). Naš uvoz iz Češkoslovaške pa je bil nadalje znaten in je v juliju dosegel 45.6 milijona din (lani 48.6). Izvoz v Anglijo, ki Je v aprilu dosegel 117 milijonov in v maju 87 milijonov, je že v juniju zopet popustil na 28.8 milijona din, v juliju pa na 15.5 milijona din (lani 40.8). Uvoz iz Anglije pa je v juliju prav tako nekoliko nazadoval na 31.0 milijona din (lani 26.1). Kolektivna pogodba stavbinskega delavstva je prisilno razširjena na vso banovino Ban dravske banovine je izdal odločbo, da se kolektivna pogodba stavbinskega delavstva, ki je bila sklenjena 15. julija t. 1. in s katero je bilo urejeno delovno razmerje stavbinskega delavstva za več kakor "polovico podjetij te strok" in za več kakor polovico delavstva t« na območju dravske banovine, na vsa podjetja na območju dra' novine. To razširjenje je odrejei na določbe čl. 14., odstavka 1. v določanju minimalnih mezd od 12. Čl. 14 te uredbe pravi, da se sn '"'»jt.......... FRIISKOGORSKI BI! POSKUSITE GA NA VELES I Najbolje renomirai DUNAJSKI DEKLIS PENZIJONAT St. v. Kastaly v mestnem centru in v b univerze L ANGEG ASSI Telefon A 27422 Najmodernejši komfort, vrt a sami. Fronta na park. Možna vsaka izobrazi Nadaljevalna Sola za jezike. Pri] ljanje za univerzitetne in drž izpite. Trgovske stroke. Glasba. Slikanje. Umetna obr šivanje. Gospodinjstvo in tečaji kuhinjske (Vzorčna kuhinja). Vsaka telesna okrepitev. Poseben dom za zunaj Stud. deh Začetek Sole 15. septembra. Zm cene. lokom bana razflrftl kolektivna pogodba, ki se sklene v kaki stroki, na vso dotično stroko v območju banovine, če obsega pogodba več kakor polovico podjetij do-tične stroke in je v njih zaposlena vsaj polovica vsega delavstva, zaposlenega v tej stroki v območju banovine. Nadalje pravi uredba, da izstop posameznega podjetja iz delodajalske organizacije, ki je sklenila kolektivno pogodbo za dotično stroko, ne oprošča podjetja obveznosti nasproti kolektivni pogodbi. Na vso stroko v dravski banovini razširjena kolektivna pogodba velja za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studeničarje, tesarske mojstre ter pooblaščene inženjerje te stroke. Gospodarske vesti ■= Gradnja kemičnega instituta in zavoda za strojništvo tehnične fakultete v Ljubljani. Nedavno smo poročali o razpisani licitaciji za oddajo gradbenih del za gradnjo kemičnega instituta v Ljubljani s proračunanimi stroški 1.94 milijona din, in sicer za težaška, betonska in zidarska dela 657.000 din, za pilotiranje in železo-betonska dela 1,020.000 din, za tesarska dela 48.000 din ter za krovska in kleparska dela 217.000 din. Ker prva licitacija ni uspela, je banska uprava razpisala za 9. september drugo licitacijo. — Obenem je banska uprava razpisala za 10. september prvo licitacijo za oddajo gradbenih del za gradnjo zavoda za strojništvo tehnične fakultete v Ljubljani. Proračun za težaška, betonska in zidarska dela znaša 1.028.000 din, za betonska in železobetonska dela I,447.000 din. za tesarska dela 110.000 din, za krovska dela 7 000 din in za kleparska dela 135.000 din. skupaj 2,729.000 din. Kakor je znano je prosvetni minister dobil v letošnjem finančnem zakonu pooblastilo, da najame pri Državni hipotekami banki posojilo 8 milijonov din za gradnjo zavoda za strojništvo ljubljanske tehnične fakultete. = Likvidacija Hmeljarne v Žalcu. »Hmeljarna«, prvi jugoslovenski zavod za ukladanie in konserviranje hmelja r. z. z o. z. v Žalcu, je v smislu sklepa občnega zbora z dne 14. t. m. stopila v likvidacijo. Likvidator je Vilko Senica, podjetnik v Žalcu. = Taksna prostost zadrug. Finančni minister je izdal odlok št. 51.926/111. z dne 2 avgusta t. 1., ki odreja, da se gospodarske zadruge, ki so svoja pravila prilagodile zakonu o gospodarskih zadrugah z dne II. septembra preteklega leta. oproste plačila taks za potrdila, ki se izdajo upraviteljem gospodarskih zadrug in onim, ki bi radi postali člani teh zadrug, da niso v konkurzu ali pod skrbstvom, kakor tudi za potrdila, ki se izdajo članom upravnih in nadzorstvenih odborov ter ostalih vodilnih organov in uslužbencev gospodarskih zadrug, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj, izvršenih iz koristoljubja in da niso v preiskavi zaradi takih dejanj. Oblastva, ki bodo izdajala taka potrdila, morajo na njih točno označiti njihovo svrho, tako da se ne bodo mogla uporabljati v kakšne druge namene. Borze Borza Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.49 milijona din, nasproti 7.73, 7.31, 8.52 in 3.35 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Po znatni oslabitvi nemške marke v privatnem kliringu, ki je prejšnji teden popustila od 14.55 na 14.10 do 14.20. se je v minulem tednu zopet dvignila na 14.50. V ostalem pa ni bilo sprememb. _ DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11.9325, London 21.2850,. New York 436.625, Bruselj 73.70, Milan 22.9750, Amsterdam 238.62, Berlin 175, Dunaj, bankovci 25, Stockholm 109.7250, Oslo 106.95. Köbenhavn 95.0250, Praga 15.05, Varšava 82.25, Budimpešta rn Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 27. avgusta. Začetni tečaji: ica: za sept. 64, za dee. 66; koruza: za . 52.50. Tako dober tek vztraja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. Knfsga vsebuje i L GR AFO LOGU O, 2. PSIHOLOGIJO, S. HIPNOTIZEM, 4. HIRO.MANTLIO, 5. FRENOLOGIJO, 6. ASTROLOGIJO, 7. SPIRITIZEM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOGRAFU. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziktu Knjiga se pošlje takoj I Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.455 BOMBAŽ -f Liverpool, 26. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 454 (prejšnji dan 4.51), za dcc. 4.63 (4.59), za april 4.71 (4.67). SLABE VOLJE STE? Vedite, da britje lahko postane prijetno opravilo, če uporabljate WILLIAMS kremo za britje, a po tem osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VEL VA Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgovinah tflliams luxury Sbaving Cream S IMOC «TI i p Za brRJe Wl LLEAMS Na VELESEJMU v Ljubljani poskusite speci j ali t e te svetovne tvrdke MARTINI 8 ROSSI S. A. Torino ln zahtevajte povsod: VERMOUTH MARTINI VERMOUTH MARTINI DRY CHIANTI MELINI Generalni zastopnik za Jugoslavijo: tvrdka B. MOSER, ZEMUN i 'ETA FIRME MOSER [NA Z VINOM U N /A UL. L iv. 37-555. tvnem skladišču bijanL iribor in okolico VOGRIN, BOR TeL št. 26-64. :akonom zava-in v kakovosti prekosi jiv. tLJANT! MOSERJEVA UL. L (IUIIti'l'lilMHmUUIMNIIIIIIIIIIIIIIIJHIUIIIII!l.!IIIIIIIIIIIII!III!illHIUHIIIIt1lllllllillli ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mamice Valentine Kočevar se vsem najtopleje zahvaljujemo. Srčna hvala vrhniškim Sokolom, ki ste svojo sestro spremili na pokopališče, ji darovali cvetja, in ji v zadnji pozdrav turobno zapeli. Dalje smo dolžni zahvalo starovrh. gasil, četi, gasilski četi in gostil, zadrugi. Prav posebna zahvala zdravniku dr. Fran fiabecn za trud in požrtvovalnost za časa njene dolgotrajne bolezni in čast. gosp. dekanu za tolažilne obiske. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, se poslednjič poslovili od nje in pokrili njeno izmučeno telo s prekrasnimi venci in šopki — iskrena hvala! VRHNIKA—LJUBLJANA dne 27. avgusta 1938. žalujoče rodbine: KOČEVAR, RUDOLF ZORE, Ph. Mr. SLAVKO HOČEVAR. žitu! hrami za sedem suhih let Po vsem svetu se grade velikanski silosi za shranjevanje žita, ker Je svetovna vojna pokazala, da zmaga tisti, ki ima municije ne samo za puške in topove, ampak tudi za želodec LJubljana, 27. avgusta Nemdrni Casi, ki jih preživlja svet, silijo tudi miroljubne države, da so ne samo vojaško zmerom pripravljene na usodni trenutek, ampak tudi gospodarsko dovolj trdno poclzidane, da bodo v stanju prebroditi težke čase. V tem okviru je treba v prvi vrsti urediti vprašanje pr:lirane. Naravno je ,ako si vsaka država prizadeva pripraviti dovolj velike zaloge žita za vsakdanji kruh, brez katerega pride tudi v najbolj zreči državi življ nje brž v nered. Nedavno tega smo čitali, da je Anglija nakupila 10 milijonov ton žita, za katerega je moral parlament šele naknadno odobriti kredite. Francija, Švica, Italija, Nemčija, nordijske države, se prav tako potajno zalagajo z žitom in velikimi silosi, ki jih te države grade ob plovnih rekah in morskih pristaniščih so mnogo manj namenjeni uravnavanju cene žita, kakor pa železni rezervi kruha za težke dni. Moderni žitni hrami aH sflosi, kakor jim pravimo, so visoke, skoraj nebotičmiške zgradbe, ki se fm pa po gladki vnanjoetl niti malo ne pozna, kako zapletene narave je njih notranji ustroj. C ila vrsta ra-finiranih tehničnih naprav je potrebna, da se dragoceno žito v njih ne pokvari, žito namreč ni take vrste blaga, ki ga lahko zneseš na Kup in pustiš ležati ctoteler ga ne p" trebuješ. Obilo nege je potrebno, če hočemo, da se delj časa oltrarni sveS? in užitno. V današnjih modemih napravah ee drži zrnje leta in leta zdravo kakor prvi dan, ko je bilo v silo nasuto. Seveda pa mora biti žito ž3 od vsega početka najboljše kakovosti in primerno suho. Zani-mivo je, da se nekatere vrste žita zaradi neprimerna vlage, M jo vsbujejo, vobče ne ' morejo d£'lj časa hraniti in jih tudi najskrbnejša nega v silosih ne obvaruje pokvare. Zelo važen je tudi termin, kdaj se žito spravi. Pozimi spravljeno žito se bolje drži kakor poleti dobavljeno. Tudi temperatura žita ob času spravljanja je važna- 14. stopinj pozimi in 18 stopinj poleti je dopustno. Višje temperature, fca/-žeja, da utegnejo hiti v žitu kake bolezenske kali, ai katerih bi temperatura enoja kasneje še bolj narasla. Med najpogostejše in najnevarne jše borzni žita spada žitni hrošč, katerega ličinke se posebno rade zarede v koruzi, ječmenu in pšenici in ki se dado zatreti samo s temeljito uporabo strupenih plinov. Od hrošča že deloma načeto žito je navadno še uporabno za krmo. A da bi ga ga kdo ne uporabil za p:ko, ga navadno denaturirajo. Polijejo ga s fuksiitom, to je z umetno ,iz katrana pridobljeno barvo. Pecivo iz take pšenice bi ne bilo belo, ampak rdeče kakor bordeško vino. Toliko bilo treba omeniti o žita in njegovih muhah, da lahko razumemo, zakaj za žitne shrambe ne zadostujejo samo primerno velila, suhi prostori, kakršne so imeli stari žitni hrami. Zakaj so potrebne današnje gromozanske naprave z videzom in ustrojem tovarne, žito se v silosih epravlja v velikanske, druga poleg druge nanizane, navpično stoječe valjaste posode, ki se spodaj končujejo v stožčaste liv-ke. Vanje se žito zgoraj nasiplje, spodaj pa po potrebi izpušča. Poleg teh valjastih celic so v vsakem modernem šilu še veliki podi, na katere se nasiplje žito v prvi vrsti zaradi zračenja žito se vsiplje v «Ho zmerom na najvišjem mestu cele stavbe. Velikanski žerjavi ali pa sesalni trobci dvigajo zrnje neposredno iz ladij .tovornih čolnov ali žeu lezniških vagonov in ga po transportnem traku aR po ceveh spravljajo naj prvo na posebno avtomatično kontrolno tehtnico, čim je žito stehtano, teče naprej in pride v območje posebnega dvigala — elevator. ja — ki ga transportira na podstrešje, odkoder se spet vsipa na transportne trakove ali pa rta posebna razdeljavalna korita, po katerih teče v posamezne celice ali na pode. Sistemi transportnih trakov tn cevovodov v modernem silosu Je silno obsežen, ker marajo biti skoraj vse hrambene celice in podi v zveai m^d seboj, žito v si-ioatb skoraj nikoli delj časa ne miruje, ampak nenehoma kroži po poslopju. Pretaka se iz ene celioe v drugo, iz enega prostora v drugega, a poda na pod. Zlasti z bolnim žitom je zmerom obilo pcela. Vse to romanje žita se uravnava iz centralnega mesta. Temperatura žita se neprestano deloma avomatlčno beleži, čim se temperatura v neki celici nevarno dvigne, sa celica izprazni, da se zrnje prezrači. V ta namen pride žito na transportne trakove in tako dolgo kroži po poslopju, dokler temperatura spet ne upade. Ako mu ta izlet ne pomaga, ga morajo spraviti v posebne prezračevalne celice, v katerih se že nevarno bolno zrnje navadno spet pozdravi. Neredko zraste temperatura žita zaradi bolezni na preko 40 stopinj. v takih primerih je treba že energičnega in dolgotrajnega zračenja z velikimi električnimi ventilatorji, preden se vročica žita toliko ne poleže, da ga sipet lahko spravijo v hramben? celice. V vseh takih primerih je vprašanje ali se bo žito pokvarilo ali ne odvisno od tega kako naglo se lahko izvrše zdravniški posežki, kako naglo se zrnje lahko spravi iz celic na zrak. in ker vsebujejo posamezne celice neredko po 300 in še več ton zrnja, si lahko mislimo, kako izdatne izpraznjevalne in transportne priprave so potrebne, ako naj silo hrani žito brez večjih izgub. Za Uzpraznovan^V posameznih peHc so na nižj m mestu, neposredno nad železniškimi tiri ali cestišči vdelani posebni iz-livki, skozi katere teče žito v vreče ali pa neposredno v železniške vozove in avtomobile. Pri iztakanju se žito spet avtomatično tehta in tehtnice so često spojene z mehanizmom,, ki dopušča samo iztok neka v naprej določene množine zrnja. , Silosi ao dalje opremljeni budi s <*>- sežnimi napravami za čiščenje žita ter za izbiranje posameznih vrst zrnja. Včasi se namreč pripeti, da s? n. pr. zaradi neprevidnosti pomeša žito z ovsem ali kaj stičnega in je treba zrnje spet lečiti, če naj se mešanica ne proda kot o nena krma. Naprave, ki jih uporabljajo za izbiranje zrnja, delujejo tako precizno, da se popolnoma zanesljivo lahko loči ene vrste zrn j, od drugega, ako se le za malenkost razlikuje po specifični teži. Slednjič so v silosih — kakor 4e reč*v no — potrebne naprave za razkuževanje zrnja s pomočjo plinov. Plini, ki se zdaj uporabljajo v to evrho, radikalno zatro ves mrčes in vse bolezenske kali, ne da bi pri tem kakorkoli kvarno vplivale na zrnje. Tako je žito v modernih sfloBlh varao spravljeno pred vsemi kvarnimi vplivi in ohrani leta in leta svojo polno prvotno vrednost. Mnogo je treba skrb»'ti za zlato zrnje, velikanski tehnični aparat je potreben, da mu ohrani prirodno izdatnost in okus. Moderni silosi so sila draga rf-č, toda tudi sila potrebne naprave, kakor nam bo nam bo morda pokazala ž® bližnja bodočnost. Slinavko in parkljevko preganjamo V Ljubljani je zadnje čase vladal velik strah, da se ne bi razširila nesrečna živinska kuga. Odkar so v ljubljanski klavnici pri treh volih ugotovili slinavko in parkljevko, so bili storjeni razni varnostni ukrepi, da se ne bi živalska kuga prenesla iz Ljubljane v okolico. Iz mesta ni smela nobena žival s parklji, za ljudi pa so na mitnicah postavili velike čebre z razkuževalno tekočino, s katero so potem mitničarji noč in dan preganjali kugo. Sleherni pešec in kolesar je moral omočiti čevlje ali kolo ali boso nogo, pa tudi nekaterim avtomobilom so namazali pnevmatike. Zdaj so se ukrepi že omilili in Ljubljančani so ne bojijo več namakanja čevljev kakor tudi ne zamakanja dobrih mesnatih jedi, ki so se jih zadnje tedne kar izogibali in se vneto posluževali vegetarijanske hrane. Darila rejcev malih živali Hvalevredno socialno delo litijskih rejcev Litija, 17. avgusta. Odkar so si izbrali litijski rejci malih živali novi odbor z marljivimi organizatorji predsednikom g. Ignacem Kifnerjem in tajnikom g. Rudolfom Tišlerjem na čelu, so uspehi večino bolj vidni. Nedavno nedeljo so imeli uspelo vrtno veselico in tombolo pri blagajniku Gojku Vidoviču na Grbinu in si je blagajna precej opomogla. Odločili so se, da bodo preskrbeli svojim revnejšim članom domače živali in res so razdelili zdaj že precej valilnih jajc za štajerske kokoši ter dva ducata plemen- skih kuncev. S tem «rvaja jo t rentabilne zajčje sorte, največ dimajsflce plavce, havansike zajce, belgijske orjake in visoko cenjene in donosne angorske kunce. Slednji dajejo prvovrstno volno in za naše kunce rejce je bil nedavno lep dan, ko je neki njihov tovariš prodal kilogram volne angorskega kunca 2Sa 300 din. Zdaj, ko so si ogledali nekateri zasavski rejci voJnena izdelke na Mariborskem tednu, zanimanje za rejo angorskih kuncev pohvalno raste. Prav Obiranje volne 8n-gorskih kunqerv bo idalo tnmjogjm našim Evzebij Butara: Zea mays L« Bilo je že pozno popoldne, vendar so ulice še vedno žarele kakor razbeljena peč, žgalo te je v podplate, peklo v teme in razgreti zrak ti je kar migotal pred očmi. Someščani so iskali rešitve pred vročinskim valom vsak na svoj način. Ta je zbežal v vodo, oni jo je mahnil v gore, tretji se je oklepal senčnih vrtov, kjer točijo bri-zgance in pivo. S prijateljem Topolovcem pa sva pod večer krenila na polje in vži-vala hlad, ki ga z gorenjske strani trošarine in užitnine prosto prinaša struja Save. Bila sva sama na širnem ljubljanskem polju. Dasi nisva nikogar pogrešala, sva se vendar čudila temu dejstvu. Prijatelj Topolovec je po svoji navadi začel modrovati? »Ce sodiš po našem slovstvu, je bilo prejšnje čase ljubljansko polje prav priljubljeno zatočišče našim poetom. Batjuška Aleksandrov je rad kolovratil tod po mejah. ogonih in ozarah, veliki Oton je mirno krasoto polja zajel v marsikako toplo občuteno pesem, danes pa bi tod zaman iskal poeta.« »Da,« je nadaljeval, »to je nova stvarnost. Poetje naše dobe iščejo snovi, motivov in navdiha drugod. Kaj bi s poljem in njegovo pšenico! Današnji okus zahteva č'sto drugačnih pesnitev. V ostalem je sodobni recept precej preprost: Nekoliko po-nareienega sočutja in sožalja s trpečim sočlovekom, mnogo zaničevania rim. ritma, figur, tropov in druge navlake zastarelega učbenika poetike, še več pristne domače tegobe — vse to zamešana z jokavo sluzo in pesem je gotova. Poklicna kritika, potem pravi o nji, da ima globoko socialno noto.« Samogovori prijatelja Topokrvea so nadvse prijetni, koristni in poučni; nekoliko sicer že diše po starčevski skepsi, vendar pa so polni neke čudovite, skoro antične vedrosti duha. Kaj naj bi odvrnil na to ostro, celo malce zlobno oznako naše sodobne poezije? Vzdihnil sem in občudoval visoka koruzna stebla, mimo katerih naju je vodila pot. Stegnil sem roko in gredoč božal stebla, da so listi prijetno šelesteli ,pod. dotikom. »Glej, kako lepa je,« sem ga opozoril na temnozelene liste ter na mnogo obetajoče nastavke bodočega plodu. »Res,« je povzel Topolovec, »krasna Je, nič ji ni škodovala pripeka. Koruza, tur-ščica, debeljača — jo imenuje naše ljudstvo, tovariš Kozlevčar, ki predava botaniko, pa ji pravi Zea mays L., to je namreč učeno botanično ime te koristne rastline iz družine trav. Ni brez zanimivosti, kako vlogo je naše ljudstvo prisodilo tej tudi veletravi v naši frazeologiji«. Pri teh besedah je nenadoma zavil na njivo in pomignil, naj mu sledim, ter pomembno vzdignil prst: »Res je lepa, toda, dragi Butara, videz vara. Stopi sem, da ti odgr-nem varljivo zaveso in ti pokažem pravi pomen tega plemenitega žita. Kaj bi naši politiki brez njega? Kako in s čim bi si pridobivali srce in duše ljudstva v pasivnih ali po toči prizadetih krajih, ako bi usmiljeni bog ne bil ustvaril te dobre vele-trave in ako bi Kolumb ne bil pravočasno edkjü nje domovine?. Tako pa se s par merniki koruze igraje in uspešno podpre vsaka, še tako trhla ideologija« »Pusti, bratec, to grdo stvar. . . « »Ne bom je več omenjal, toda stopi malo globlje za menoj.« Sledil sem mu in ostal kakor vkopan. Vsa njiva je bila poteptana, polomljena in poležana, da sem se zgrozil nad strahovitim opustošenjem. »Kaj je vendar to? Kaka predpotopna pošast je lomastila tod, pogazila in poležala to lepo koruzo?« sem vprašal presenečen. Prijatelj Topolovec je napravil predavateljsko geslo: »Poležana in pohojena je, toda ne od groznih brontozavrov. Homo sapiens — modri človek je povzročil to razdejanje. De dobro si oglej: Tu sva na koruznem torišču gospoda generalnega rav natelja. Tudi v koruzi mora živeti stanu primerno. Tole bo budoar, to pa salon, tu, kjer je najbolj potlačeno, bo po vsej priliki spalnica. Njegov sosed je skromnejši, saj je samo državni uradnik, toda že po načinu, kako so stebla lomljena in zavozlana v obliki paragrafa, kaže. da se tu izživlja višji politični uradnik. Tudi dobro skrito je to gnezdo. Mož pazi na svoj slo-i'e§ pobožnega in vernega človeka. Glej dalje! Z malo domišljije boš v nastopajočem mraku tu lahko videl klečalnik, iz česar lahko sklepaš, da se v koruzo zatekajo tudi ljudje, ki jim pobožnost ni samo ama-;erstvo, marveč poklic in posel.« »Povaljal pa je pošteno, le klečalnik ni losti obrabljen.« »Dobro opazuješ, res pošteno je povaljal. Toda glej to ljubko gnezdeče, komaj dovolj prostorno za dvojico. Ginljiva skromnost moža z majhnimi dohodki. Skoro ni- JGotodoat-ovo «sta« «oda (tudovft» Mvtfvj» Kdor zjutraj » ztasff pa zvedet uporablja Sargov Kalodont, skrbi-za to, eia ostanejo njegovi zobje ne samo blefčeče befi, temveč tudi brez robnega kamna. Kajti le Sargov Kalodont vsa» buje t Jugoslaviji sulforicinoleat, Id uspe£» no deluje proti zobnemu kamnu. .Zato uporabljajte samo Sargov Kalodonti SARGOV draamm ppfcretarÄ zaslužek fct Men pri- boljSek. Z geslom /tet %» kooso krave-mlekarice obožnejših družin, je društvo nabavilo svotfLm članom brezplačno 6 ko« sanske pasme, ki je v naših krajih najbolj cenjena. V skrbi za čist« pasmo pa so kupili še orjaškega, skoraj meter visokega plemenskega kozla in ga oddali v rejo posestniku g. gemetu v Tenetišah št. 2. Naši rejci, ki imajo «volje delovno področje na vsoto stran Zasasvja ee zavedajo, da ▼r9s tažno gospodarsko pa tudi predvsem pomembno eodjah» akcijo. Da svoje delo še bolj razprede jo, saj se oglašajo ved. no fiteuni z novimi prošnjami, ki jih pa treootno ni mogoče več ugoditi, so ee obrnili zdaj na vse ctočine našega okraja za podpore. Pohvalno je treba omeniti, da sta priškočih kot prvi na pomoč dve najbolj pasivni občini tei sicer Trebeljevo ln Sv. Križ. Marljivi odbor zasluži za svo* je socialno prizadevanje vso pohvalo. Bele ovčice na zeleni trati... Ne bojte se, tocfl is Ljubljane še ni pregnana vsa podeželska IdfflčnosL Na samo, da se tn in tam še pomika po ulicah z žitom ali otavo naložen voz in da ponekod odmeva veseli pikapok. Tudi ovčice se še pasejo po zelenih livadah. Ne boste težko uganili, kje je bila posneta pričujoča slika: prav na sredi Ljubljane, na Južnem trgu, ki bo nekoč s spomenikom Viteškega kralja središče našega belega mesta. Rešitev iz gorečega avta Murska Sobota, 27. avgusta Vrsta avtomobilskih nesreč, o katerih amo že poročali, se noče zaključiti in terja -«edno nove žrtve. Tako je prišel sedaj red as splošno priljubljenega poštnega upravnika v Prosen jakovc ih, g. Nikolaja Kape ta-novdč^, ki pa je na srečo zahtevala za žrtev samo njegov, nedavno kupljeni avto. G. Kapetanovič vrši poštni promet med Mursko Soboto rn Prosen jakovci. V četrtek ponoči ob 11. ori je vozil tri potnike na Banovinski cesti proti Martjancem, ko se je zaradi kvara na motorju avto zaletel v brzojavni dno«, kaAereea je izd ri in vrgel 10 kake škode nista napravila. Ozrl se naprej! V nedogled se vleče ta koruzniški etablissement... « »In zakaj hodijo ravno ▼ koruzo?« »Ali si preprost! Naša frazeologija tako zahteva. Saj vendar nihče ne pravi: Ta dva živita v pšenici ali detelji, kjer bi imela gotovo tudi mehko postlano. Ljudstvo, ki nam ustvarja jezik in izumlja re-čenice, v svoji modrosti dobro ve, zakaj si je za frazo izbralo ravno to visokostebelno rastlino.« „ . _ »Nekoliko obzira bi morali ljudje pa tudi Imeti. Polomili so obenem ves natiški fižol, dasi fraza tega nikakor ne zahteva.« »Fižola vendar nL Kje ga vidiš?« »Vidim ga ne, ampak ves čas se že spotikam ob nekake preklje, sodim, da so na- tiči od fižola.« »Zmota, prijatelj. Niso natiči. puške so.« »Puške?« sem se zavzel. »Ali sva zašla v tajno skladišče skrivnostnih zarotnikov?« »Kaj Se! Kar poglej natanko in ne boj se ! « Mesec je vzšel ln dobro sem razloči!: Med koruznimi stebli je bilo nastlano s puškami vsakršne veličine, obüke in kalibra. Nisem mogel razumeti, zdelo se mi je, da sanjam. »Ne sanjaš«, je dejal prijatelj, videč, da si manem oči. »Zopet je naša frazeologija, ki zahteva, da obupanec vrže puško baš v koruzo, ne v ajdo ali v proso, Poišče si primerno njivo in švre! zabriše puško v koruzo.« . »Ta lepi flobertek, s srebrom okovan m maljivo dišeč po osebici, ki gaja nosflai nie ti ur daäe? ar®» sam se je pa prevrgel t jarek. Zaradi silneea udarca &e je avto poškodoval in vneL Potniki so poskakaii iz gorečega voza in pohiteli po pomoč v Mar_ tjance. Prihiteli so gasilci, vendar zaradi pomanjkanja vode niso mogli pogasiti ognja ki je kmalu uničil avto. Zaradi nevarnosti eksplozije se tudi nihče ni upal približati o«nju, ki >e uničil vso prtljago, med drugim 100 feg mastj, zaradi katere je ogenj ponehal šele ob 2. ponoči. ©mon C O« Ol* C* un »O« COKDt At>« ' union COkOiada umori COkOj, union COkOiada union G union čokoladaumii union čokolad«rmtoiCL -union cokq«% rffSh to« union CÄO'Miuniori 0 unico c«p!ADA union uniÄlwfoLADAunic Lw"OKOLADAUf urlfcn ČOKOLADA All ga ni Skoda, da rjavi tu v koruzi? Pa ta dvocevka z rame vrlega moža in ta ri-sanica!« Kaj hočeš, ne da se pomagatL« »Morda pa bi se dalo. Veš kaj? Znesiva jih na cesto. Prišel bo mimo, kdor jo je vrgel, skesal se bo, pa si jo bo spet oprtal.« »Pa jih znesiva.« Z'vnemo sva se lotila dela. Polna naročja pušk sva nosila iz koruze, ljudje menda res obupajo za vsako malenkost- Ko sva pospravila puške, sva našla še nekoliko čisto novih sivih klobukov, zlikanih v tro-stransko piramido in okrašenih z lepimi fantovskimi krivci. »Kaj? Tudi ti obupujejo? TI pač 9e nt-majo povoda.« sem menil začudeno. »Kaj veš. Morda ga pa le že imajo. OClfc-no so puške že zmetali, zda j so na vrsti klobuki. Bolje, da jih mečejo sedaj, kakor če bi jih tedaj, ko jih bodo morali.« Pritrdil sem globokoumnim in daleko-vtdnim besedam, še klobuke sva. znesla na pot, potem pa sva trudna odšla proti mestu, polna zavesti, da sva storila dobra j «feia 4. SEPTEMBRA od 13. ào 18. ÜBE VSI v POSTOJNSKO JAMO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se sprejemajo do 31. avgusta pri vseh bilje tarnah »PUTNIKA* v SkaveniJL Domače vesti Stavba, Iti razpada Gospod urednik, dovolite mi ponižno vprašanje tistim, ki se jih tole tiče. Ogledoval sem si naše sončno Primorje, pa me je pot zanesla tudi v vas Sv. Jakob Šilje-vica med Crikvenico in Kraljevico. Ljubezniva gospa doktor jeva mi je razkazovala vrt okoli svoje vile, ki leži nad smaragdnim morjem kakor bela dlan sme joče sc devojke. Za lučaj od vrta, levo stran, je mogočna stavba, vsa iz kamenja, morda dvajset metrov dolga, do stolpa vsa pritlična z obsežnimi odprtinami za okna, ki so okrenjena z \sem pročeljem preti soncu. Stavba je v surove:rt stanju dograjena, a je pokrita z deskami, ker nima še ostrešja. Nedaleč stran je tudi vodnjak. — Čigavo je pa fistole? — Mestne občine ljubljanske je, ona je sezidala, vsaj namen je imela postaviti nekakšen dom za revno mestno deco, ki naj bi se tukaj r.aužila sonca ln morskega zraka. Morje ima tudi izredno mnogo soli v sebi in je zdravilno. Delo počiva že več ko tri leta in nihče ne gane s prstom, da bi se kaj premaknilo. Kakšni so vzroki, da se ta stavba ne dovrši? Ali ni denarja? Ne moglo bi se opravičiti, če bo stavba, prepuščena vremenskim neprilikam„ razpadla. Je tudi na najboljšem potu k razpadu, ne glede na to, da leži velik kapital brez koristi v mrtvem skalovju. Domisi ju jemo si, da smo upravičeni zahtevati pojasnila. Davkoplačevalec. MISiOUlUM^S UCBLJANA Komenshega lil. Telefon 36-23 'or.rrmcDTg"»« tet primari) kirurg, odd. t P-Ordinila 11.— Mubilej gagrebškega mitropolita Dosite. ja. Pred 40 leti na danažnji dan je bil v samostanu Manasiji posvečen za duhovnika zagrebški mitropolit Dositej. Letos 25. ma a je dopolnil 25 let svoje episkopske 6lužte, je pa tudi že minilo 5 Let od njegovega ustoMčen ja za zagrebškega mitro polita. Slavljencu so snoči po cerkvenem obredu čestitali danes pa se bo podal v samostan L travmo, kjer bo odslužil arhierejsko L' tur. gijo in prebil ves dan. Volitve jeseni jfr^mm^jf Lutz-peči, tovarna Ljubljana VIL * Počastitev spomina junakov in mučeni» kov ia svobodo v Trebiniu. Kakor smo že poročali, bo v starodavnem Trebinju 10. septembra velik praznik. Odkrili in posvetili bodo lep spomenik junakov im mučenikov za svobodo ter položili temeljni kamen nove gimnazije. Odbor, ki vodi priprave za to proslavo, je izdal zdaj proglas na občane in okoličane, v katerem ie orisana burna zg» dovina Trebinja ter velike zasluge sin tesra kraja za osvobojenje in zedinjeu. Trebinje in požrtvovalno prebivalstvo najbolje označil pokojni kralj Aleksendi ki je 7. maja leta 1934. napisal v »zli knjigi Trebinja« naslednje besede: »Tre! nje je rodilo junake, mučenike hi pesni tri najčistejše kaplje človeške krvi. Ta zg dovinski krei je bil veomo mala, a sil pr-jdslraža domovine hi zvest čuvaj vere naš ideal in našo misijo«. * Bi radi vedeli, kaj je rodbinska sreč Potrudite se k L N. Tolstoju, ki je i pisal za vas in vam podobne posebno kr go »Rodbinska sreča«. Dobite jo pri ' skovni zadrugi v Ljubljani, šelenburgc ul. 3, in v Mariboru, Aleksandrova c. Cena broS. knjigi je din 26, vezani din 5. IX. Putnikov izlet na Bled k proslj rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra EL * Pozivajo se vsa društva, institucije sploh korporacije, javne In privatne, zbirajo in pripravljajo kakršnokoli gra vo (slike, modele, grafikone, vprašal pole itd.) za razstavo ob priliki n. b kanskega kongresa, da to gradivo dos vijo samo dravski banovinski sekciji « goslovenske nnìje za zaščito dece v Lji Ijani, Gosposvetska 2-II, ki bo grad dokončno uredila ln pripravila za razs vo in sestavila pojasnila (vodič) k r stavi. Jugoslovenska unija za zaščito ce, dravska banovinska sekcija v Ljubi ni, Gosposvetska 2-EL 4. IX. Pučnikov posebni vlak v Postoj * Planinski tabor Slovenskega piai skega društva bo v nedeljo 4. septembr Friechaufovem domu na Okrešlju. Slavi bo združena s proslavo 30-letnioe obs Frischaufoveea doma. Planinski tabori, jih namerava s to prireditvijo uvest vsako leto prirejati Slovensko planin društvo so pri nas šele na novo ustar Tjeni, kar pa je drugod, na pr. pri Bols£ že zelo vpeljano, saj se udeleži planinsl tabora bolgarskih planincev na Vitoši pet in še več tisoč ljudi. Namen takih borov je. da se planinci v čim večjem vilu zbere v prosti planinski naravi manifestirajo za skupnost in družabno svojih krogih. Na tem taboru doprina tudi k razvoju in okrepitvi planinstva hoče s hojo in plezanjem po gorah teli in nravr.o okrepiti narod ter mu ni enega najplemenitei^ih užitkov — biv v prosti naravi. Slovensko planinsko štvo pričakuje, da bodo- planinci razu: in da bodo s simpatijami sprejeli to pr devanje društva ter se v obilnem šte udeležili planinskega tabora. Na prired bo vozil poseben avtobus iz Ljubljane, drobnosti o odhodu in o ceni za vožn je zvedo v pisarni osrednjega društva SPI Liubljani, Aleksandrova cesta 4/1, kjei sprejemajo priiave do 1. septembra * «v; >«nrtr?havi v r>-."• »♦■■•• --i v •»'•/. koza. navauiib iJian- Jo2cI'jVt cu-ice« * Umetnost in znanost, dve rezervaciji Izvoljenih ljudi, vmes pa »banalna masa«, »neuki ljud«, tako je bilo nekoč. Cehu poklicne znanosti in cehu poklicne umetnosti ni v tistih starih časih niti v sanjah padlo na um, da more biti razdelitev človeštva v tem oziru tudi kako drugačna. Doba fotografije je to dokazala, in kdor se hoče o tem prepričati, naj si pogleda v paviljonu »M« jesenske velesejmske prireditve v Ljubljani, ki bo od L do 12. septembra v oddelku »Fotografija in njene uporabe«, kako tovariško se znanost, umetnost in masa, amaterska masa, udejstvujejo na tem poprišču. Marsikdo bo tu prvič spoznal fotografijo v vsej njeni obsežnosti in važnosti. * Zelo n godna sezona v Do4*rnL K dopisu pod tem naslovom na3 obveščajo, da orkester v Dobrni ni sestavljen iz ljubljanskih konservatoristov z g. Jerajcm na telo, pač pa iz članov ljubljanske in zagrebške pod zveze godbenikov z dirigentom g. Josipom Raho Rajheničem na čelu. Koncertni mojster orkestra pa je g. Dermelj, član zagrebške opere. * Zimski posnetki ta tajski promet. Slovenski fotoamaterji imajo gotovo velike aa_ loge zimskih posnetkov, ki ao uporabni za tujskoprometno propagando. K tema spadajo pokrajinski posnetki, pa tudi detaljni športni posnetki itd. Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana (TyrSeva 11) prod vse imetnike takih fotografij, da jih blago-voli;o predložiti njenemu propagandnemu oddelku v kontaktni kopiji ter navesti višino honorarja za odkup ali za enkratno objavo. Vsako soboto vood Futnflsor swtotius 1 letnike v Trst. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 11 (prostor! Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. * Dijaški Internat U»tel>».d dom sprejme za šolsko lete 1938-39 še nekaj dijakov srednješolcev od 1. do 4. razreda v popolno, dobro oskrbo. Gojenci so ves dan pod vestnim nadzorstvom, prejemajo dnevno petkr; i; zdravo tečno hrano, pri učenja jim pa pomagajo trije prefekti. Uprava doma. Ljubljana, Žibertova aL 27, sprejema prijave tei daje prospokte in potrebne informacije. * Interesenti trgovskih tečajev! Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpisujte se v Lega tov enoletni trgovski tečaj, ki obstoji že nad 25 let in je znan zaradi svojih odličnih učnih uspehov. Končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo ln eno leto ln pol pomo3niške prakse. Lastni dijaški internat. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. in od 4. do 6. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek P. septembra. Legatovo trgovsko učiliSča. Maribor, Vrazova ulica 4. * Dečji dom Franje Tarèarjete v Kraljeviči bo otvorjen septembra meseca za goste člane. Penzija dnevno 35 din, za otroke do 6 leta 15 din, od 6 do 14 leta 25 din. Pri» jave do 31. t. m. na Kolo jugoslovenskih se-, +or. Cesta 29. oktobra št 9. Od 31. L m. ;je pa na upravo doma v Kraljevico. T' itve jeseni -— Jf ječi, tovarna Ljubljana VIL rteo potnih stroškov si prihrani, i je v prvi polovici meseca sep-Ljubljano. Dne 1. septembra se lbljanski jesenski velesejem, ki do 12. septembra. Kdor si vele-eda, ima brezplačen povratek. Na >ostaji si mora kupili poleg cele irte do Ljubljane še rumeno že-izkaznico, ki stane 2 din. V Ljub-velesejmski blagajni se bodo iz-Dtrdila o obisku velesejma, nakar a vsakemu stara vozna karta in niška izkaznica za brezplačno d tiste postaje, od katere je odpo-ì olajšava velja za potovanje v ) od 27. avgusta do 12. septem-wvratek pa od L do 17. septero- i grobovi. V ljut-ljanski bolnišnici včeraj zjutraj gospa Tinka Zhnber :. Pogreb bo jutri, v ponedeljek ob z mrtvašnice splošn« bolnišnice. — u je umrl šele 27 let star g. France sin pekovskega mojstra in posest-copali ga bodo jutri ob 9. — V P frutti r I g. Josip Knorke, tkalski moj-jreb bo jutri ob 16. — Pokojnim »min, žalujočim naše iskreno soža- 0 Moste — danes „Kö* tark", „Na veselem Dw Paramountov tednih olski zlet v Pragi". eseni bo na velesejmu spet veliko 10 žrebanje. 2e pomladansko brez-nagradno žrebanje na velesejmu je obilo zanimanja. Zato se je vele- 1 uprava odločila, da pripravi tudi alcem jesenskega velesejma od 3. septembra nagradno žrebanje z bo-darili. Vsak obiskovalec velesejma, 11 oni s permanentno ljubljansko icijo, je brezplačno deležen žreba-trga naj samo kupon od vstopnice, nanj svoje ime in ga vrže v pri-io zapečateno žaro. Ob navzočno-irja g. dr. Krevla bo 12. septembra te na sejmišču javno žrebanje. Da- bogata in tudi številna: motorno ;Vok, Ljubljana), 5-cevni radijski Super Ingelen (Tehnik Banjai, na),, pogrezljiv šivalni stroj (Vok), ivrstnih damskih in moških koles a, Rebolj in drug, Splošna trgov-ižba, H. Suttner, Vok). Vsekakor presenečenje obiskovalcem jesen-elesejma. ki bo bogato založen z m razstavnim gradivom. ujemo staro medenino, bron, ba. : in staro železo po najvišjih dnev-i. Jugo-Lutz, Ljubljana Vil — SL- IV nedeljo 4 .septembra ob pol 15. priredi EoIq jahačev tn vozačev v Ljutomeru svoje letošnje jesenske konjske dirke na oven skem dirkališča pri Ljutomeru. rPi dirki dvoletnih konjev bodo vozili prvič potomci priznanega irebca Baika, ki ga ja fattalo Kolo s pomočjo podpor banske uprav» ln sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru Skozi 8 kta v najemu. Nadejamo ee prav dobrih rezultatov teh dvoletnikov, ki bodo ljubiteljem konj ln konjskega spoeta rea pravi užitek. ~~~~ TRGOVSKO UČBLIŠCE Christofov učni zavod LJUBLJANA, DOMOBRANSKA C. 15. organiziran kot enoletna trgovska Sola L Namen zavoda. Učence (-nke) izobrazuje za raznovrstne pisarniške službe v trgovskih, obrtniških, industrijskih, odvetniških ln sličnih pisarnah glasom zakona o sred. trg. šolah. 2. Odobritev zavoda Zavod je državno priznan, potrjen od šolskih oblasti kr. banske uprave in ministrstva trgovine tn industrije. S. Veljavnost izpričevat Izpričevala služijo kot dokaz izobrazbe za nastop navedenih slulb, ln tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe Jn poldrugega leta trgovske pomočniške prakse. Za otvoritev lastnega podjetja je ob izpolnitvi ostalih predpisov potrebna le še šestmesečna praksa. 4. Vpisovanje In sprejem. Vpisovanje je sedaj vsak dan do pričetka šole. Pouk prične 12. septembra. Vpisnina 50 din. Sprejemajo se učenci meščanskih, srednjih in strokovnih šol, tudi z nižjo izobrazbo, ako imajo resno voljo do učenja, zlasti otroci trgovcev in obrtnikov. Ker ima zavod lastno poslopje in ne plačuje najemnine, je šolnina na tem zavodu najnižja 180 din mesečno. 5. Šolsko poslopje. Tuka.*3njl zavod j® edini te vrste. Id ima lastne novo dozidano poslopje. Učilnice so higijenično urejene. Učenci imajo na razpolago vrt Zavod leži v mirnem zračnem kraju, pouk je nemoten od mestnega trušča, nahaja se v enem najlepšem delu Ljubljane. 6. Posebnost zavoda. Zavod je urejen po vzoru nekaterih si 5-nlh Inozemskih Sol, v tem oziru j« edinstven v naši državi. Učenci vadijo resnične pisarniške posle. Urejena je posebna učilnica za prrJktične pisarniške, knjigovodske vaje, nemško konverzacijo. Posebnost je največja «trojepismea s 40 pisalnimi in računskimi stroji 7. Praktičnost zavoda. Marsikdo nima prilike, niti časa, niti sredstev, da bi študiral na državnih trgovskih šolah, ker traja tam šolanje več let. Na tukajšnjem zavodu traja učna do^a eno leto, obdela se v glavnem tvarina dvoraz-rednih šol po predpisanem načrtu. Ves pouk je praktičen in na našem zavodu izpopolnjen s praktičnimi pisarniškimi vajami. Vodstvo zavoda pošlje na željo brezplačno šolsko izvestje in podrobna pojasnila s slikami. Največji ln najmodernejši zavod te vrste. 8. in 9. IX. dvodnevni izlet v Gorico z Potnikovim avtobusom. ♦ Velik uspeh aualiabetskih tečajev v vojašnici. Kakor nedavno v banjaluški tako so zdaj tudi v ga mizi ji Karli i % izpiti anaiiiabetske tečaje > so bili tečaji otvorjeni pred se je javilo nad 900 vojakov, toliko množico usianovitì 13 ] čajev. Nepismene vojake so p telji osnovnih bol in upoko Poučevanje je bilo naporno, med nepismenimi vojaki z al tudi mnogo takih, ki srbohrvat ne obvladajo v zadostni meri. se kažejo zdaj pri izpitih lepi 70 odstotkov tečajnikov se je d čitati in pisati, pri ostalih pa dosten uspeh zaradi pomanjk* temveč zaradi tega, ker zaradi mogli ves čas obiskovati tečaje* Volitve jeseni Lutz-peči, tovarna Ljublja * Brod čez Dravo v Markove zL Od Sv. Marka nam pišejo: mesecev je bil brod čez Dravo cih neuporaben. V mesecu junij reč močno narasla Drava izpot odnesla stebre, na katerih je b žična vrv, tako zvano svilo. Vr v vodo in se tam omotala okoli skih hlodov. Prebivalci iz biižnj: zaradi tega trpeli občutno škode svojih travnikov in lesov so mog le z ladjami ali pa po 14kilo ovinku preko Ptuja. Tudi pron Vidom Je bil močno oviran, član zadruge so se sicer takoj po n< stali in hoteli napraviti enoten i ponovno vzpostavitev brodskega Toda zaradi zmage načela »Koli toliko misli« ni prišlo do enotneg Skoraj dva meseca so vlačili vrv Celo iz Ptuja so pripeljali vlačile ge tehnične priprave. Naposled trud brodskih zadrugarjev bil ] Večji del vrvi so izvlekli, manjš žagali, pusteč ga v vodi. Postavil bre, napeli vrv, zgradili mostičke je zdaj na razpolago vsem in ter KINO »SLOGA«, telef. 27-J Danes ob 15., 17, 19. in 21. Ronald Coiman in Madeleine < v odličnem ljubavnem filmi »JETNIK NA DVORCU ZENI * Tragična smart 121etaeg& dečka. venski Bòstrici so v stanovanju nek sestnika našli nezavestnega l21etn lavčevega srna Janeza BraČiča. umri. V steni so našli odprto elettri peljavo za priključek stikala. Vse 1 je fant prijel za nezavarovane žice. ga je usmrtil električni tok z napeto voltov. Tragična smrt mladega fanta dila v. Slovenski Bistrici globoko so * Ivan Jax & sin prodaja radi sel znižanih cenah. Ljubljana, Gospoi 2. * Nekaj, kar še nI Mio! Težka t in krep svila, dvojno široka, 200 d in barv, meter samo 29 din. Sterm« Celje. Damski svet iz cele Slovenj Izrabi to ugodno prilikol Kmetska posciiinica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Liubljani, Xytseva c. 18. Nove vloge AO] viak {as razpoložljive obrestule pot O vloge proti octaovedl po O Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle $ Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod S ♦ Otrok kot žrtev krme osvete. Na nalem jugu, najbolj pa v krajth, kjer prebivajo Amavti, Je še moino ukoreninjena krvna osvela. V Podujevn se je zda] krvna osve_ tai udejstvila aa strašen način. Nje„a žrtev je 8-letni sin uglednega kmeta Abduls Ibraimoviča. Dečka je ub;l Abdulov so-sod. tudi premožen kmet Alil Ametovid. Sovraštvo mod obema rodbinama je «taro že dolga leta, prvič pa je bila med njenimi člani prelita kri nekega jesenskega dn« ta 1934. Takrat so se člani obeh rodbin sprli in spopadli na vaškem pašniku. Eden je obležal mrtev. Pozneje je padlo še nekaj glav, prižlo pa je le lani do pomiritve ali vsaj do nekakega premirja. Vaščani so se potrudili, da bi privedli obe rodbini do sprave in da bi prišlo med njima do »beeec. zaobljube mira in po&abljen|a starih grehov in maščevalnih naklepov. »Besa* je bila dana po starem običaju s se gani-im v roke in s ;.oljubi, držaia pa ni. Spet so ee sprli Člani obeh rodbin zaradi nekega zemljišča«in »besa« je bila pokopana, krv i oaveta pa obnovljena. Kmet Alil Ametovié >e zdaj sinka svojega soseda in nasprotnika ustrelil, potem pa zbežal v planine. Zadnji Met v Benetke v letošnjem letu priredi Putnik v dneh od 7. do 11. sept. 4 Se ©no potovanje v Pariz in T *»ndoa. Da bi omogočil tudi onim ki se niso f.o. gli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz iu London, organizira »Putnik« od 24. sep_ tembra do 3. oktob~i še eno tako potovanje * najnižjimi stroški. To 12doevno potovanje bo nudilo udeležencem mord Nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času ko fe tam najboij živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milauu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490. iz Z-greba 3.340, iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnika« najdalie od 10. septembra in dajale todo vsa obvestila m prospekte brezplačna ♦ Zveza za tajski promet priredi izlet v Rim in Firenoo, od 3. do 8. septembra. Pri_ jave sprejema IzJetnc. pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tei. 26-45 do 29. t m. Vhod iz Prešernove ulice! ♦ Ker potujem 31. t m z praznim avtobusom skozi Plitvice, Banja Luko, Sarajevo v Dubrovnik, vzamem potnike samo do Dubrovnika za din 180. Prijave sprejeme Iz-letna pisarna M. Okom, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. do 30. i. tl Vhod iz Prešernove ulice! ♦ Za mhjhen denar morete nuditi popolno trgovsko izobrazbo svoji hčerki ali sinu, če ga vpišete v enoletni trgovski tečaj na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v Trnovski uL 15. Zahtevajte prospekte! ♦ Udeležite se avtobusnih izletov v Vipavo od 6. do 9. sept., v Gorico ta Trst od 7. do 8. sept., v Trst od 10. do 1L sept. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn Ljubljana, hotel »Slon«, teL 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Obiščite praSld ln dimajškl sejem s Potnikovim Izletom v dneh od 7. do 12. sept. Iz Ljubljane b— Žalna svečanost es romansko kraljico Marijo. Včeraj ob 11. je bil v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda parastos za blagopokojno kraljico Marijo romunsko, naterjo naše kraljice Marije tn babice Nj. VeL kralja Petra IL Pred cerkvijo v Tru-Mirjevem parku se je množica IjudS zbra_ a že pred pol 1L 10. minut pred öii ..j S tO o začeli prihajati odličniki m spremstvo j. VeL kralja in kraljice matere Marije, ako so prišli komandant divizije gvneral jordje Lukič, njegov pomočnik generai lšan Dodič, dalje ban dr. Natlačen, ru-mski konzul g. Jclačin in vrsta drugih, čno ob 11. se je pripeljal Nj. Vel. kralj ter IL s kraljico Marijo ki kraljevičem mislavom. V spremstvu NI VeL kraljice rije m kralja Petra so bili minister dvo-Milan Antid, upravnik dvora polkovnik ko in edjutante polkovnika gg. Pogačnik Sondermajer. Po žalnem obredu se je o ob 11.30 vrnil z visokimi gosti na Bled. ložica ljudstva pred Narodnim domom s sklicanjem »Zdravo! Zdravo!« toplo dravljala člane kraljevske hiše. — D ntist Maks Golob na zadn# poti. raj ob pod 15. uri so globoko užalošče-aorodnikl .prijatelji in stanovski tova-apremili k večnemu počitka na pokopa i pri Sv. Križu dentista Maksa Golo-rki ga je bolezen v najlepših moäkih i priklenila na bolniško posteljo ki ga ialjšem trpljenju aa večno iztrgala lz s njegovih sorodnikov, prijateljev ln »cev. Priljubljenega ln simpatičnega ista, ki zdpušča vdovo Anico ln nedo-» hčerkico, sta na zadnji poti sprsimi-• Imenu organizacije dentlstov tehni-dravske banovine njegova poklicna rfša ln prijatelja gg. Leopold Smer-in Ciril Luž ar, M sta pokojnikovi Ini ob odprtem grobu izrekla iskreno je, v imenu nesamostojnih stanov-tovartšev pa g. Fedi Jeras. Naj bo on pokojnika ohranjen lep spomini Obiščite kopališče Ilirije! o topla ln krlstalnočlsta voda! Sodoben komfort! Višek bigi jene! ; O R ! Uvedli smo znižane opoldanske niče, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti grl biagajnU dr cw ni niz dr. FR. DERGANC PRIMARIJ se je vrnil La spet redno ordinira ssrr^ c'3 delavnikih od 11. — i. ~Dr. IVAN FINTAR od 2. do 16. septembra NE OED ENTRI Dr. JEMIC zopet ordinira a— 5 u rod n a Stalnica v ŠiSkl »lavi dane« 60Jetnico avoicsa obstoja ter rarvlj« odre no. Se. — Sokol Ljubljana — Šiška wtbi pa. novno k udeleži te glavnosti Niegort èia-ili naj 6e ^.jero zaradi udv:iež"be proslave v civilu x znakom ob 13.45 pied Sokobkim domom. Vseeno je ali odiaste Vaš film v razvijanje na ALEKSANDROVI CESTI 8 aH v PBLt>£üx?nio« Tso'sr* B«SSe »R aendviči po I Dfcx »■ ■! ------.■■»■I .1 !■ !■■•■ «. II —a Bisf5s »Rio« izredno debra vina RAZKLi.E\ AL\A SKJiüSTVA Izdeluje »C H E M O T E C H N A« družba s a s. Ljubljana, Mestni trg 10. FOTOAMATERJI ! Vse, kar fotografirate. Vam razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno m po nizki ceni — Filme tn amaterska deta razpošiljamo tudi po j>ošti. Specijalna fototrgovlna JAK K O POGAČNIK, Ljubljana — Tyràeva c. 20. u— Dramatična sopranistka eospa Zinka Kanc-iiiia.nobo ä&mo enkrat gostovala v naši operi in sicer v soboto, &. wp» tembra ob 20. Pela bo aeelovoo vlogo v operi »Gioconda«. Kako veiiü ßioves oživa gospa umetnica v zunanjem svetiu, nam dokazuje dejstvo, da jo Je izbral alavm hab. jonski dirigent Arturo Toecanini kot solistko ta izvedbo Verdijevega Requijema. Vsi kritiki se neizmerno laskavo izražajo o njeni pevski umetnosti in lepoti njenega glasu in pravijo, da je ostal vsem posetnikom Verdijevega Requijema nepozaben vtisk, ko je pela sopranski solo Libera me. Velik» umetnica, ki so ji odprta vrata Metropolitan opere v New Yorku, Je tačela svojo pevsko kari j ero v Ljubljeni in Jo bo naše občinstvo sedaj, ko je na višku svoje slave, prav no iskreno pozdravilo. VESELO HA DELO! CITATE LJE — KUPOVALCE »JUTRA« V ITALIJI zlasti one iz Julijske Benečije, ki bi radi dobivali »Jutro«, dostavljeno po pošti na dom, opozarjamo, da naj »Jutro« naročijo pri našem zastopniku GIOVANNI PAROVEL, TRIESTE 9, CASELLA POSTALE N. 593, VIA F. DENZA N. 3. Naročnina za en mesec znaša Lit 16, ki jo aaročniki lahko plačajo osebno pri našem zastopstvu, ah pa naj jo nakažejo po poštni položnici (Servizio dei Conti Correnti Postali N. 11-1649, Giovanni Parovel, Trieste). Na hrbtni strani pripomnite, da je nakazilo namenjeno za naročnino »Jutra«. u— Občni zbor šentjakobsko-trnovske moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda bo v četrtek 1. septembra ob 20. v gostilni pri češnovarju na Dolenjski cesti. Vsi prijatelji naše narod-nnobrambne družbe vabljeni! u— Ortopedski zavod Atena, Subičeva ulica 9. Mladika sprejema otroke in odrasle « telesnimi napakami v svrho ortopedske telovadbe. Istotam ho tudi naknadno zdrav, lienje z masažami p>o raznih poškodbah in boieznih. Zdravljenje nadzira specialist za kostne bolezni primari) dr. Minar. Uradne ure vsak delovnik od IS. do pol 18. Informacije brezplačno. Poseben izlet z novimi specialnimi avtomobili priredi Putnik v Dolomite v dneh od 11. do 18. sept. ?i— Redno vpisovanje v treovskn učili, šcc »Christofov u'Ti i zavod« Ljubljana. Domobranska cesta 15. je sedaj vsak dan. Ci-tajte današnji šolski oglas ravnateljstva med dnevnimi vestmi u— Re nitrirne blagajne in knjigovod-stvene stroje. Vam strokovno popravi Boris V. Rimandi, Ljubljana, Dvorakova ulica 3. telefon 24-07. ni k od 30 do 50 kurilne ploskve eventuelno lokomobilo s takim kotlom. — Ponudbe na Motvoz in Platno, Grosuplje. u— Kako je s stavko pečarskih pomočnikov. Delavska zbornica je dobila včeraj dva dopisa, tičoča se stavke pečarskih pomočnikov. Dopisa je poslalo Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani. V prvem preti peča-rskini pomočnikom, da bodo vsi. ki se v pone leìjek 29. t. m. zjutrjj ne vrnejo na delo. odpuščeni in bedo delodajalci dostavili njihove poslovne knjižice Delavski zbornici, kjer jih vsakdo lahko dvigne. Peča pik i mojstri sporočajo, da so sklenili to zaradi tega ker je baje večina pomočnikov delavoljnih, pa se lo zaradi posledic nekaterih tovarišev ne upajo delati. Drugi dopis pa dolžj pecarske pomočnike, da z grožnjami silijo v svoje tovariše, da vztrajajo v stavki. Stanovski odbor pečarskih pomočnikov izjavlja, da so vse te izjave združenja neosnovane in da pečarski pomočniki doslej niso zakrivili niti enega podobnega prestopka. Če bi se take dolžitve od Skupnega združenja obrtnikov še ponavljale, izjavljajo pečarskj pomočniki, da bodo prisiljeni vložiti nasproti združenju kolektivno pritožbo. MODNI SALON ROZMAN DVORNI TRtì 3 (POLEG UNIVERZE) z deluje damske kroje po meri najnovejši žurnali za izbiro na razpolago. Poučujemo tudi krojno risanje. Tel. 46-24. u— Dva ponesrečenca z Gorenjskega. Reševalci iz Kranja eo pripeljali včeraj v splošno bolnišnico gostilničarja Cirila Zupana iz Drulovke pri Stražišču in 26_le t nega mizarja Jožeta Veh ovca iz Bitenj. Oba sta se Peljala z nekim šoferjem proti Smledniku. Blizu Save pa se je avto na enem izmed ovinkov prevrnil in Zupan in Vehovc sta dobila pri padcu hude poškodbe. u— Zobozdravnik-specialjst dr. E. Bassin, Ljubljana, Gledališka 4. spet redno ordinira. Informacije za vsa potovanja in za vse izlete daje brezplačno Putnik. Proslava šestdesetletnice Narodne čitalnice v Šiški Danes proslavi eno naših najdelavnejših kulturnih društev, Narodna čitalnica v Šiški, 60-letnico obstoja. Proslava, ki je združena z razvitjem lepega novega prapora, se je pričela že snoči, ko je priredila Narodna čitalnica kumu industrijcu Zdenku Knezu in kumici ge. Justi Osetovi, solastnici »Daj-dama« ter lastnici restavracije pri Keršiču. podoknico. Danes se slavje nadaljuje s slavnostnim zborovanjem, mašo in povorko skozi Šiško. Prapor, katerega sliko objavljamo, je lepo umetniško delo. Na eni strani je na rdečem polju vdelan zelen venec z letnicama ustanovitve in proslave jubileja 1878-1938, drugo stran pa ki as i državna trobojko, a spodaj so v zlatem krogu vdelane začetnice društva. Ljubljančane opozarjamo na to lepo slavnost, ki b\ danes v prijazni Šiški, kjer obenem proslavljajo tudi komarjevo nedeljo, ki bo gotoìp privabila mnogo ljudi. n— Poror! Tradieionehri ffijaškj sejen bo letos od 1. do 12. septembra, od 8. do 18. ure na Bregu (nasproti starini) in sicer od Novega trga (Suštarski most) do Št. Ja_ kobskega mostu! Iz Celja e— Klub slovenskih kolesarjev bo pri« redil v nedeljo 11. septembra gorsko med-kluhsko kolesarsko dirko na Stari grad v Celju. Start bo ob 14. pri »Skalni kleti«, cilj pri grajskih razvalinah. Proga je dolga 2 km. Ta dirka bo novost za Celje. NOVICA ZA CELJE! Oglejte si na novo preurejeno in povečano trgovino A. PETEK — CELJE Posebno lep in velik je trgovski lokal, kar pa je najvažnejše, prodaja vse blago brez izjeme do preklica po ENGRO cenah. — Prilika je ugodna in jo izkoristite. Priporoča se MODNA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA A. PETEK — CELJE PREŠERNOVA Ul. 21 e— Smrt v Savinji. Pri kopanju v Savinji pri Petrovčah je pred dnevi utonil 191etni, v keramični tovarni v Libojah zaposleni delavec Franc Pogačnik iz Kasaz. Njegov tovariš, ki je bil v bližini, mu ni mogel pomagati. ker ni znal plavati. Pogačnik je za-še.l v globoko vodo in je utonil, ker ni bil vešč plavanja. Zapušča krušno mater, ki ji je bil opora na stare dni. KINO UNION. — Danes »MANEŽA«. — Matineji: »MATURA« (Simone Simon). e— Dve nesreči. Pri obiranju jabolk je padel šestletni posestnikov sinček Anton Puncer v Letušu z jablane poldrugi meter globoko in si zlomil desno nogo. V Prevor-ju pri Pilštanju je vitel mlatilnice zgrabil štiriletnega trgovčevega sinčka Franca Gro. belška in mu zlomil levo nogo nad kolenom. CENJENIM DAMAM, sporočam, da so dospeli najnovejši modeli plaščev, jesenski, zimski ter dežni plašči. Pletenine dobite v najnovejših krojih in barvah. NOGAVICE — to že ve vsaka dama, da se najlažje izbere v moji trgovini. Preskrbljeno je tudi perilo, nogavice in drugo za najmanjše. Za obilen obisk se priporoča GUSTI VRAČKO, trgovina, CELJE. FLAMISOL SVILO v težki kvaliteti v zelo lepih barvah in vzorcih po čudoviti nizki ceni DIN 28.— manufakturna in modna trgovina M. PŠENIČNIK — CELJE. Primari! Ctf? e Steinfelser ZOPET REDNO ORDINIRA. Zlati jubilej ugledne narodne tvrdke. V kratkem obhaja znana ugledna narodna tvrdka J. Baumanova šentiljska ve-ležganjarna 501etnico obstoja. Ob tem jubileju je iniciativni lastnik g. Josip Bauman razširil svoje podjetje s tem, da je otvoril novo, udobno in moderno opremljeno »Točilnico« v gostilni »Wilson« na Aleksandrovi cesti, kjer se toči po najnižjih cenah prvovrstna kapljica lastnega pridelka, ki slovi daleč naokrog in tudi onstran državne meje. Pojdimo k »Wil-sonu«! Več glej v oglasnem delu lista. a— V Ptuj! Kakor znano, je letošnja glavna skuščina Družbe sv. Cirila in Metoda 11. septembra v Ptuju. Mariborski ciril-metodarji se todo nedvomno polnoštevilno zgrnili ta dan v Ptuj, kjer so se bal pred 30 leti odigravali znani dogodki pioti slovenskemu živi ju. Mariborčani, ki želijo skupno kosilo v Narodnem domu po 12 din, naj se do srede 31. t. m. priglasijo v Sa.k_ ?ovi trgovini na Grajskem trgu ali pa v pisarni ZKD v Narodnem domu pri tajniku g. Goležu. ki°i* lahko takoj položijo znesek 12 din. a— lz matične glasbene šole. Odlični, priljubljeni umetnik na violini, izborni glasbeni pedagog na tukajšnji matični glasbeni šoli prof. Taras Poljanec zapušča ob pri-četku nove sezone Maribor in odide v Beograd. Mariborski trio izgubi z njim nenadomestljivega člana, pa tudi matična šola, starši in gojenci bodo bridko čutili izgubo izvrstnega glasbenega vzgojitelja. Obžalovati je le. da ni bilo mogoče najti sredstev, da bi ga zadržali v Mariboru. Upamo pa. da nas bo še večkrat razveselil 6 kakšnim koncertnim nastopom. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspeha ter odličnega uveljavljenja. a— Glasbena Matica. Letni sestanek pevskega zbora in orkestra bo v ponedeljek 29. t. m. ob 20. v društvenih prostorih. — Udeležite se polnoštevilno. — Načelnika. a— šola Glasbene matice Maribor prične letos svoje 20. šolsko leto. Vpisovanje gojencev bo 1., 2. in 3. septembra dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. v pisarni Glasbene matice na Aleksandrovi cesti nad unionsko dvorano. Pouk se prične takoj 1. septembra. a— »Pohorska železnica« ne likvidira. V petek 26. t. m. je bil redni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Otvoril ga je in vodil načelnik g. Kordik, ntkar sta sledili poročili tajnika in blagajnika g. Freda Soršaka ter predsednika nadzornega odbora g. Jaša. Konec leta 1937. je bilo 1875 podpisanih ter plačanih deležev. G. Weixl je tudi letos predlagal likvidacijo zadruge z dodatkom, da se vsem članom izplačajo njihovi deleži, tako z van i mrtvi deleži pa naj se odstopijo SPD pod pogojem, da se vodi ta denar pod posebnim računom, ki bi se v primeru gradnje železnice moral staviti na razpolago. G. Močivnik je predlagal izreden občni zbor, ki naj odloča o likvidaciji, za katero se je izreklo 5 zadružnikov, dočim jih je bilo 8 proti. S tem je likvidacija Pohorske železnice odložena za eno poslovno leto. DOBRNA PRI CELJU! Zdravilišče Dobrna pri Celju. Akratoterma 37° C, radioaktivne termalne kopeli. Zdravi: živčne, srčne in ženske bolezni. Koncerti opernega orkestra — kino! Spomladi in jeseni dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje Din 1.100.— do Din 1.650.-—. Odprto od 15. IV. do 31. X. Zadnja postaja Celje, avtobus vozi k vsem vlakom. — Prospekti direktno ali pri »Putniku«. f a_ Dan prometnih nesreč. V Vetrinjsfci j ulici je povozil včeraj neki pleskarski pomočnik učenca Ivana Zupaniča iz Mlinske ulice. Zupaniča so s strto levo nogo pripe_ ljali v bolnišnico. — Na vogalu Tattenbacho-ve in Mlinske ulice je obležala pod avtomobilom s strto ključnico, polomljenimi rebri in težkimi odrgninami na glavi delavka Terezija Bajda. — Na državnem mostu ee je znašel pod mestnim avtobusom hlapec Silvester Šmuc iz Hoč. K sreči se je poškodovalo samo kolo, dočim je odnesel kolesar zdravo kožo. — Pod konjskimi kopiti je obležal z razbitim kolesom, raztrgano obleko in odrgninami na obeh rokah na križišču Aleksandrove in Sodne ulice Ivo Vomer iz Strossmaverjeve ulice 30. PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA s pravico javnosti ZBORNICE ZA TRGOVINO. OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANL Ustanovljena: Z odlokom Ministrstva trgovine in industrije I Br 2728/N z dne 4. avgusta 1938. Lastnik zavoda: Zbornica za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani. Vpisuje učence(ke): V ponedeljek 29. avgusta in naslednje dni od 10.—12. Vpisovanje se vrši: Trgovski dom, pritličje levo, Gregorčičeva ul. 27. Kako se vpisujejo učenci (ke): Osebno in v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Za vpis potrebni dokumenti: Rojstni list in spričevalo o mali maturi ali o završnem izpitu na meščanski šoli. Vpisnina: Din 100.—, ki jih je treba položiti pri vpisu. Ukovina: 10 mesecev po Din 250.—. Plačuje se trimesečno vnaprej, le v izrednih slučajih vsak mesec vnaprej. Pričetek rednega pouka: Se sporoči pri vpisu. PRAVICE IN UGODNOSTI ZA UCENCE IN ABSOLVENTE PTŠ.: 1. dijaške ugodnosti na železnicah; 2. rodbinske doklade; 3. otvoritev ali prevzem poljubnega trgovskega podjetja na lastno ime; 4. dovršena PTŠ ima veljavo 6, dovršeni 1. razred PTŠ pa 5. razredov gimnazije; 5. po dovršeni PTŠ možen prestop v UL razred trgovske akademije; 6. pri vojakih dijaški rok, napredovanje za rezervnega narednika. Glede vpisa, disciplinskega reda in izpitov kakor tudi glede celokupnega poslovanja šole veljajo natanko isti predpisi kot na državnih dvorazrednih trgovskih šolah a— Preprečen gangstrski napad sredi Maribora. Državno tožilstvo je prejelo zanimivo ovadbo po kateri jc kompromitiran človek prigovarjal svojemu znancu, da počakata v parku pri pravoslavni cerkvi nekega slugo, ki nosi v gotovem času tam mimo veliko vsoto denarja. Dotični znanec naj bi slugo poprosil za ogenj za cigarete. V tem hipu bi priskočil napadalec, iztrgal slugi aktovko ter skočil v pripravljeni avto, ki naj bi stal pred realno gimnazijo. Znanec pa je zadevo prijavil oblastvu, ki skuša sedaj zadevo popolnoma razčistiti. Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes«. Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«. enoletnem trg tečaju v Mariboru. Prijavite se čimpreje ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor. Zrinj-skega trg 1. — Zahtevajte prospekte! — Vpisovanje dnevno. a— Rožetova »Privredna zadruga«. V Kapitanovičevi gostilni na Meljski cesti bi se moral včeraj popoldne vršiti izredni občni zbor Rožetove »Privredne zadruge«, ki pa je bil zaradi nesklepčnosti preložen na soboto 10. septembra. Na občni zbor so prišli le zastopnik omenjene zadruge za ptujski sre-z g. Gregorič, dva zadružnika, komisar zadruge sreski podnačehiik g. Modrijan, šef kriminalne policije Cajn-ko in dva novinarja. a— Združenje pekovskih mojstrov proslavi 17. septembra 301etnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo prisrčna jx>častitev najstarejših članov. Dr. MARINIČ Koroščeva 25 — zopet redno ordinira a— Naši jadralni letalci se udeležijo tekmovanja na Blokah od 1. do 5. septembra s 4 letali in dvema avtomobiloma. a— Po nedolžnem zaprt. Mali kazenski senat je oprostil vsake krivde in kazni 04 letnega mesarja Alojzija Solaka iz Celja, ki so ga zaprli zaradi suma tatvine neke kobile z opremo in mesarskim vozom v vrednosti okoli 6000 din. Pri razpravi je neki Ivan Fajdiga izpovedal olajšilno za Solaka. Na podlagi te Fajdigove izpovedhe je sledil prostorek. Solaka so takoj izpustili a— V bivšo prometno pisarno — brivnica. V kratkem bo slovesna otvoritev avtobusnega kolodvora, prvega te vrste v naši državi. V novi avtobusni prometni hišici ob koncu kolodvorskega »perona« bo poleg pisarniških prostorov in biletarnice tudi prostor, ki bo služil kot zasilna delavnica za šoferje. V dosedanje prostore ob državnem mostu pa pride brivnica. Iz Kranja r— Kino Narodni dom predvaja danes ob 5., 7. in 9. zvečer napet pustolovski velefilm iz osrčja Afrike »Gospodarica džungle«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes velefilm »Ladja sužnjev«, veseli črtan film, in tednika. Iz Jesenic s— Zvoènd kino Radio predvaja danes ob pol 9. zvečer ob vsakem vremenu tudi ob 3. uri pop. velefilm »Vse za ljub zen«. Med dodatki Zora tednik in Paramountov zovčni tednik. Sledi »Princesa koral«. Iz Kamnika ka— Proslava 201etniee Jugoslavije. V Kamniku bomo letos kar dvakrat proslavljali 201etnico Jugoslavije. Prvikrat 4. septembra, katero priredi kamniška mestna občina s sodelovanjem vseh župnih uradov ,drugič pa 1. in 2. oktobra, katero prirede vsa napredna kamniška društva. ka— Zvočni kino Kamnik predvaja danes in v ponedeljek zvočni film »Ljudje na ledeni plošči« z Lido Barovo in Zvanfcni-roim Rogczom. Dodatek Foxov zvočni tednik in kulturni film. LOKAL v NOVI ZGRADBI in najbolj prometa! točki centra Ljubljane, nalašč zgrajen ZA MODEREN BUFFET se odda najemniku, ki ga moderno opremi na lastne stroške. Najemnina po dogovoru. Nestrokovnjaki, ki bi hoteli plodonosno naložiti kapital, naj vlože ponudbo skupno s strokovnjakom, Id ga nameravajo angažirati. Ponudbe pod šifro: »Zlata jama« na oglasni oddelek »Jutra«. ka—Odkritje spominske plošče. Planinski tovariši delavci bodo 8. septembra ob 11 odkrili spominsko ploščo Viktorju Brejcu, ki se je pred kratkim ponesrečil pri nabiranju planik na Krvavcu. Opozarjamo vse planince, da se odkritja spominske plošče udel že, da tako počastimo spomin prijatelja planinca. Mestna hranilnica v Kamniku S 1. septembrom 1938. oprošča vse vloge, ki so bile do 31.12.1937. vredne do din 5.000.—. Te vloge so vsak čas v celoti izplačljive, odnosno se prenesejo na nov račun ter se smatrajo kot nove vloge. Za vse vloge jamči MESTNA OBČINA KAMNIK z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Vloge so torej popolnoma varne. Zaupanje v zavod se je vrnilo, kar je razvidno iz tega, da so nove vloge, Ki so znašale 31. 12. 1937 Din en milijon v teku letošnjega leta narastle že preko 2,000.000.— din. Te vloge so vsak čas izplačljive ter obrestujejo po 4 — 5%. Dovoljujemo kratkoročna posojila pod ugodnimi pogoji. VLAGAJTE DENAR V NAŠO HRANILNICO. Ravnateljstvo. Iz Hrastnika h— šolsko leto 1938-39 se prične v četrtek 1. septembra z naknadnim vpisovanjem v obe ljudski šoli in v otroški vrtec. Vpisovanje bo od 8. do 12. na obeh šolah. Vpisovanje v otroški vrtec bo na deški šoli. V petek 2. septembra ob 8. bo otvoritvena šolska maša, v soboto 3. septembra pa reden pouk. h— Vsi učenci in učenke strokovne nadaljevalne šole naj se zglase v nedeljo 4. septembra v deški šoli, in sicer vajenci ob 8., vajenke ob 9. Razglasil se bo vsem nov urnik. h— Hrastniškim ponesrečencem pri avtomobilskem karambolu pri Radečah gre vsem na bolje v domači oskrbi, želimo jim, da bi čim prej okrevali! Iz Trbovelf t— Ustanovitev JČ lige. Na pobudo narodnega poslanca g. Pleskoviča se pripravlja ustanovitev Jugoslovanske-češkoslovaške lige v Trbovljah. Pravila so predložena oblasti v odobritev. Po odobritvi pravil bo sklican ustanovni občni zbor. Trboveljsko prebivalstvo toplo pozdravlja lepo akcijo slovanske vzajemnosti, ki bo z ustanovitvijo lige brezdvoma poglobila jugoslovensko-češke bratske odnošaje tudi v našem industrijskem okraju. t— Gasilske čete trboveljske doline prirede danes ob 16. veliko skupno vajo. Zamišljeno je. da Urhovčevo loko napadejo avioni z vžigalnimi bombami. Prebivalstvo se opozarja na cestni red zlasti na cestah, ki vodijo v Urhovčevo loko mimo kopalnice in meščanske šole. Iz Novega mesta n— Vpisovanje vajencev Jn vajenk v strokovno nadaljevalno šolo v Novem mestu za šolsko leto 1938 39 bo v nedeljo 28. t. m. od 9. do 12. v pisarni strokovno-nadalje-valne šole Redni pouk se bo pričel v četrtek 1. septembra. Pouk na tej šoli morajo povečati vsi vajenci in vajenke iz Novega mesta. Žabje vasi. Šmihela, Broda Irče va_ si. Drske Gotne vasi Regerče vasi, Bršlji-na, Cegclnice in Ločna n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16.. 18.30 in 20.30 ljubezenski in glasbeni velefilm >K novim obalam«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. — Prihodnji film »Neapelj v ognju poljubov«. Iz Gornjega grada gr— Neprestane zamude vlakov. Na lokalni progi Gornja Radgona—Ljutomer so zamude vlakov na dnevnem redu. Tako je imel minili ponedeljek popoldanski vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone po voznem redu ob 15.01, polurno zamudo, kar je imelo za posledico, da ta vlak ni imel zveze na vlak, ki odhaja iz Ljutomera ob 15.50 proti Ormožu ter ima najboljšo zvezo na obe strani proti Mariboru, Celju in Ljubljani. Vsi potniki so morali čakati v Ljutomeru vse popoldne na večerni vlak, ki odhaja iz Ljutomera naprej ob 19.24. Ta večerni vlak pa nima zveze proti Ljubljani ter so bili potniki ponovno izpostavljeni večurnemu čakanju na Zidanem mostu, kar je zvezano tudi s prejšnjimi stroški. To gotovo slabo vpliva tudi na tujsOci promet. Ako je promet na tej progi povečan, je pač nujno potrebno, da se uvedejo tovorni vlaki. gr— Požar. Gostilničar Henrik Rogan v Gornjem Cmureku trpi okrog 30.000 din škode, ker mu je pogorelo celotno ostrešje z vso krmo. Bil je zavarovan. gr.— Sokol naproša Okoliške edinice, da pošljejo svoje prijavnice za udeležbo na velikem sokolskem slavju, ki bo 11. septembra. zanesljivo do 4. septembra na naslov društva v Gornji Radgoni, kjer bo ta dan seja murskega sokolskega okrožja. Iz Ljutomera Ij— Zvočni kino Sokolski dom ▼ Ljutomera predvaja ob 1. in 6. popoldne ter ob 8. zvečer film »Kirchfeldski župnik«. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. —« Naslednji film 3. in 4. septembra. Iz Ptuia Brezvesten avtomPbjiist. y gredo je napravil pravnik Drofemik Jože iz Ptuja izlet v Rogaško Slatino. Ko se je proti večeru na kolesu vračal domov, mu je na cesti med Majšperkom in Ptujsko goro privozil po sredi ceste nasproti avto in tik pred njxm izpremeni 1 smer vožnje naravnost v Drofenika. Močan sunek je akademika vrgel v obcestni jarek, kjer je obležal z hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami poleg razbitega kolesa. Brezsrčen voznik pa je, namesto da bi mu nudil pomoč, oddirjal v najhitrejšem tempu dalj:-. Pozneje so poškodovanca našli dobri ljudje in ga prepeljali v bolnišnico. Zadeva je javljena orožnikom. j— vinogradi v ptujski okolici prav lopo kažejo. Trsje je obilno obloženo. Dolgotrajno drževje je napravilo !e malenkostno škodo, če bo september sončen, bo vino izredno dobro. j— Zvočni kino Ptuj. V nedeljo ob pol 19. in pol 21. se predvaja film -Godba za tebe«. Pred predstavo Alfa tednik in kulturni film o naši državi. Iz Murske Sobote ms— Nesreča pri zakopavanju mrliča. V četrtek je bil pogreb v črnelavcib pri Solati. Pogreba so «e udeležili tudi gasilci. Da bi možu. ki je bi! zato najet, pomagal pri zakopavanju, je vzel motiko tudi 20iet-ni kovaški pomočnik in gasilec Stefan Fli_ sar. Pri tem [>a je tako nerodno zamahnil, da je z dlanjo zadel ob železno ograjo sosednjega groba. Takoj se je onesvestiL Prepeljali so era v Soboto, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. ms— Malarija se je v velikem obsest sama zahteva, naj bi smučarji v skrajnem primeru sami vrgli vodstvo smučarske zveze in FISe, ki bi mogla v tem primeru menjati tudi svoj sedež. To bi ne bilo težko, kajti kandidatov za to je mnogo, ki vsi komaj čakajo, da bi Norvežani nehali vedriti in oblačiti v tej svetovni zimsko-sportni organizaciji. Odločitev je torej zelo težka in zaito je tudi borba tako ogorčena. Konstituiranje sodniškega odbora pri LNP. Novoimenovani sodniški odbor se je na zadnji seji eestavil naslednje: predsed» nik Stane Deržaj, tajnik Janez Kušar in odborniki Vladimir Vrhovnik Viljem Vr-liovnik in inž. Janko Sketelj. Kolesarski savez Jugoslavije (službeno). Upravni odbor je na seji dne 23. t. m. kaznoval dirkača Danila Erdelija, člana Bate iz Borova, z dveletno prepovedjo nastopov na vseh kolesarskih prireditvah, ker je na tridnevni etapni dirki žalil vodstvo dirke in zbor kolesarskih sodnikov in razen tega nagovarjal udeležene vozače na nepokorščino. Kazen velja od 23. t. m. do 23. avgusta 1940. Vozačem, ki so se pridružili Er-deliju, je s tem dnem ukinjena suspenzija in jim je izrečen strog ukor z opominom, da se morajo v bodoče brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke, in sicer naslednjim: Francu Gartnerju (Ljubljanica), Oskarju žerjalu in Francu Podmiljščaku (Edinstvo), Francu Abulnarju (Hermes), Karlu Lavrihu (Fortuna) ter še trem dirkačem iz Niša, Sarajeva in Zagreba. Upravni odbor. S. K. Svoboila. (Lj.) Zaradi današnje tekme z Reko morajo biti juniorji ob 14.30, I. moštvo pa ob 15.30 na Reki. Oprema se dvigne dopoldne od 9. do 10. v garderobi. Načelnik. S. K. Slavija. Danes igra I. močtvo tekmo z Jadranom. Vsi igTalcl morajo biti točno ob 9. na igrišču S. K. Jadrana. Rezervno moštvo igra popoldan z Adrijo v Zalogu. Vsi igralci morajo biti točno ob 13. na slavnem kolodvoru. — Tajnik I. Motoklub Ilirija. Važna seja upravnega odbora športne komisije in sestanek voza če v kluba bo v ponedeljek dne 29. t. m. ob 18. v tajništvu kluba, Miklošičeva cesta 15. Ker je napovedan v tem času tudi obisk naših inozemskih športnih prijateljev, pozivamo tudi članstvo, da se omenjenega sestanka prav sigurno udeleži. ŠOLSTVO Na državnem konservatoriju v Ljubljani se začne šolsko leto 1938-39 z vpiso- -vanjem 1. sept., ki bo trajalo do vštetega 7. sept. t. L Vsak gojenec, ki se prijavi za sprejem, bodisi star ali nov, mora izpolniti prijavo, ki jo dobi v konservato-rijski pisarni. Vpisovanje bo dnevno od 9. do 12. ure, sprejemni izpiti pa bodo 12. in 13. sept. Vse podrobnosti glede vpisa itd. bodo nabite v veži zavoda. Najstarejša glasbena šola v Ljubljani, šola Glasbene Matice, sprejema gojence za šolsko leto 1938-39 v dneh od L do 3. sept. dopoldne in popoldne v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici V ponedeljek 5. sept. bo ob 15. razdelitev k posameznim učiteljem in ugotovitev urnika, redni pouk pa začne v sredo, dne 7. sept. Starše prosimo in vabimo, da vpišejo gojenca takoj v prvih dneh že v glasbeno šolo. š— Pričetek šolskega leta na drž. I. deški meščanski šoli v Ljubljani — Prule. Popravni izpiti bodo v torek 30. t. m. pričetek ob 8. uri Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bo v dneh 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. Nevi učenci, ki vstopijo v I. razred, morajo Savez športnih savezov m jugoslovenski olimpijski odbor sta uvedla svojo posebno novinarsko službo, ki jo vodi znani športni novinar g. Hrvoje Macanovič. Ta služba si je j predložiti krstni list im izpričevalo o do-zadala nalogo, da bo v tekočem ob- J vršenem IV. razredu ljudske šole; običajna knjižica ne zadošča. — Starši se opozarjajo, da si pravočasno priskrbe pri davčni upravi davčna potrdila za odmero šolnine s brez tega potrdila ne more biti veščala vse naše vodilne dnevnike o glavnem, kar se pri nas in drugod po svetu pripravlja v zvezi s prihodnjo olimpiado. Res je, da je ta svetovna športna prirediti še daleč, toda ka, ^ ^izpričevala kor se mora zanjo pripravljati prire-diteljica Finska že zdaj — in še hiteti mora, ker je dobila mandat zanjo po odpovedi Japonske nekoliko pozno — tako se morajo nanjo začeti pripravljati tudi ostali športniki po svetu. To velja še toliko bolj za nas, kjer je skoraj že tradicija, da odlašamo z vsem do zadnjega, potem pa se čudimo, da smo na vsakokratni olimpiadi zastopani tako maloštevilno in tako slabo. Zato je gotovo v največjem interesu olimpijske misli in olimpijskih priprav pri nas, da bodoči olimpiadi vsaj sem in tja posvetimo v mejah razpoložljivega prostora — nekaj vrstic, ki naj nam bodo v vzpodbudo in opomin, da se leto 1940. počasi le približuje. Toliko za uvod... Kje bo V. rimska olimpiada Zimske športnike gotovo zanima vprašanje, kje bo prihodnja zimska olimpiada, od katere nas loči komaj še 18 mesecev? Finska je še zmerom najresnejši kandidat, da bo dobila tudi organizacijo zimskega dela olimpiade. Toda Finci se iz znanih Tazlogov baš ne trudijo posebno, da bi jim bila poverjena tudi ta naloga, kajti že letna olimpiada jih je postavila pred zelo težko nalogo, s katero imajo — majhen narod, kakor so — že tako dovolj opravka. Že v okviru letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva v Lahtiju se je mnogo razpravljalo tudi o vprašanju organiziranja V. zimske olimpiade na Finskem, pa je znani profesor Kaloniemi v največjem finskem športnem listu zapisal, da govori vse ra to, naj bi to prireditev prevzela Norveška. (O tem, da je na Norveškem prav zaradi tega nastal velik spor med prizadetimi športnimi organizacijami, smo na tem mestu že pisali.) Poznavalec športnih razmer na severu trdi dalje, da so blizu Osla tereni za Be morejo nadomestiti teh potrdil. — Vse ostalo je razvidno iz oglasa v veži Šolskega poslopja. Na drž. EL dekliški meščanski šoli v Ljubljani bodo popravni izpiti za L a, L b in n. a razred 29. t. m., za Et. b in TTT- 30. t. m.; popravni završni izpiti pa 31. t. m. — Vpisovanje 1., 2. in 3. sept, or 8. do 13. ure. Podrobna navodila so iz-vestju in na šolski glasni deski. š— Na drž. H. deški meščanski šoli v Ljubljani-Beži grad. bo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. sept. od 8. do 12. V prvi razred se vpišejo učenci, ki so dovršili 4. ali kak višji razred ljudske šole. Vsak učenec naj prinese s seboj davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo. Novinci pa še krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. š— Na drž. meščanski šoli v Litiji bodo popravni izpiti 31. t. m. ob 8. Vpisovanje za 1. razred bo 1. septembra, za ostale j tri razrede pa 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. Podrobnosti so razvidne z oglasov v šolski veži in na občinski deski š— Na glasbeni šoli v Litiji bo vpisovanje 29. in 30. t. m. od 16. do 18. Ostala obvestila in navodila pri vpisu. š— Na meščanski šoli ▼ Skof ji Loki bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra. Predložiti je treba s 5 din kolkovano prijavo, davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo, za I. razred tudi rojstni list Knjižica (Izkaz o napredku) ne zadostuje za vpis v I. razred. Završni popravni izpiti bodo 31. L m., razredni pa 5. septembra. Ostala navodila na oglasni deski v šolski veži. g_ Glasbena Matica ▼ Celja. Vpisovanje novincev in starih gojencev bo L, 2. in 3. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. v ravnateljevi pisarni Slomškov trg 1G/I. Poučujejo se teti predmeti in instrumenti kakor lani. Učna moč za solopetfe (sa. Lapa ine) bo letos stalno v Celju. Stare in nove eojemce prosimo, da se prijavijo že v prvih dneh vpisovanja, da ße tem orno. gočijo pravočasno razvrstitev in dodelitev gojencev k njihovim učnim močem. Za mladino priporočamo posečanje mladinskega petja in teorije kot izvrstno pripravo za bodoči instrumentalni pouk Mladinsko pet« je samo na sebi lahko obiskuje tudi najrevnejši proti neznatnemu prispevku od pax dinarjev me«ečno. Vse podrobnosti o pogojih eo na razglasni tabli hodnika v I. nadstr. Za gojence, ki še niso tu, zadošča prijava po dopisnici. š— Na drž. I. deški in drž. dekliški narodni šoli v Celju bo naknadno vpieovanie učencev in učenk za I. razred v sredo 1. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. Istočasno bo vpisovanje novincev v otroški vrtec I. deške šole. Otvoritvena služba bož a bo 2. septembra ob 8. v opatijski cerkvL Pouk ee bo pričel 3. septembra. š— Drž. dekliška meščanska šola ▼ Ce, lju. Popravni izpiti bodo 31. t. m. »b 8. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. V I. razred se bodo sprejemale učenke, ki so dovršile IV. razred narodne èole brez slabe ocene ali kak višji razred in ni-so stare preko 14 let. S seboj inora .jo prinesti izpričevalo in krstni List. Podrobnosti na razglasni deski. š— Na mestni deški šoli kralja Petra I. Osvoboditelja v Ptuju bo 1. septembra od 8. dalje vpisovanje učencev za 1. razred in onih, ki so se priselili v okoliš mestne šole. Istočasno bo vpis novincev v otroški vrtec, in to za otroke, ki so že izpolnili štiri leta starosti K vpisu je treba prinesti krstni list in potrdilo o cepljenju koz. šolska maša bo 2. sepembra in 3. septembra začne redni šolski pouk. š— Vpisovanje in rafetek pouka na drž. nepopolni meš. realni gimnaziji v Mariboru, Raalagova 26, bo za II., III. in IV. razred 2. sept. od 8.do 11. za I. razred pa dne 3. sept. Ravnateljstvo opozarja starše oziroma njih namestnike, da ne zamenjajo datumov, ki so določeni za to šolsko delo na drž. realni (stari) gimnaziji. Otvoritvena služba božja bo 9. sept. čas in kraj bodo učenci zvedeli pri vpisovanju. Začetek red, nega pouka bo 10. sept. Oni učenci, ki želijo imeti to ali ono učno knjigo na posodo, naj napišejo na četrtinko pole: agora j evo je ime in razred, niše spodaj naslov učne knjige. Tako izpolnjen list naj že pri vpis« izročijo svoiim razrednikom. š— Na meščanski šoli v Mežici bodo popravni izpiti v sredo 31. t m. od 8. dalje, vpisovanje pa bo 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8. ure dalje. Novinci naj pri. dejo v spremstvu staršev. Ostale podrob» nosti so razvidne na oglasni deski Izjava Kr. banska uprava je o kritičnem stanju Narodnega gledališča v Ljubljani odredila zasliševanje gledališkega osebja. Zaradi pravilnega in nedvoumnega presojanja položaja ugotavljamo, da se pritožbe v časopisju niso nanašale izključno na dramsko gledališče, tem\'eč nO celotne razmere v Narodnem gledališču sploh. V interesu zasliševanja ojtiščamo za zdaj objavljanje vseh napovedanih in dolžnih odgovorov. Združenje gledaliških /igralcev: Lojze Drenovec, predsednik, l. perman, tajnik. Postani in ottani član Vodnikov« družbe ! v CISCI xensiett stran V prvih jesenskih dneh računa moda s hladnejšim in slabšim vremenom in ix>-sveča zato največ pozornosti športnim in vsakdanjim oblačilom. Razen tega pa se bliža čas prvih izletov v prelepo j seiisko naravo in tudi to okolnost upošteva rno. da, ko prinaša široka sportila krila, pletene bluze .usnjene telovnika in udobne, tople jopice. SIcer se modna linija od poletja sem zaenkrat še n? dosti izpro menila, tako da poudarimo jesenski videz oblek še najbolj s temnejšimi, jesenskimi barvami Bluze, ki smo jih nosile dosi, j, izpopolnimo sedaj s telovniki brez ovratnika iz debelega jer-seya, ki jih poživimo še s topl0 in pisano ovratno ruto. Letos so tudi iako moderni široko karirasti, pleteni jumperji, ki jih bodo dame nosiie k enobarvnim, športnim oblekam. Sploh so letos različne sestave barv in tvoriv zopet na višku mode, dopustne so kombinacije treh, celo štirih Barvasta pletena Odkar uveljavlja moda zopet na vseh straneh ročr^ delo, zlasti pa ročno pletene izdelke, so se mnoge ženske roke, ki so pred leti komaj znale obračati pletilke, oprijele tega lahkega in kratkočasnega posla. Za začetnice je cela pletena bluza za prvikrat le malo preveč tvegana zadeva zato pa je mnogo drugih pletenih malenkosti. ob katerih se lahko izvežbajo. Letos so na primer jako moderne progaste pletene serpe, s esitavi jene iz različnih barvastih vrst. Takšno šerpo lahko nosimo okrc g vratu ali pa jo zavežemo okrog pasa, kakor kaže naša skica. barv. Posebn0 priljubljene jesenske sestave pa so terrmozelena z opekasto rdečo, kostanjevo rjava z rjasto rdečo in vijo-linsko rjava s sivkasto rjavkasto barvo. Tudi letos prinaša športna moda hlačna k lila in krila s vstavljenimi gubami, ker so za hojo na prostem in za sport takšna krila pač najbolj praktična. Zapenjamo SCNEPK PARIS • NEW YORK Dinl8.-,35.-r56.- Prvo, kar morale storili vselej, kadar začnete negovati obra^, je: očistite obraz dobro s j Scnerkovo vodo; Petem pa čita jte, kaj pravi knjižica o Scherkovi vodi za obraz. Lepo lahko deluje samo koža, I • • t • • v*vv ki je ao znojnic očiščena. Tudi Vi boste postali Sepi, če bosfe negovali obraz s Scherkovo vodo. jih večinoma s patentno zadrgo, da se okoli bokov tesno in sigurno priležejo k te_ lesu. Športne jopice so opremljene s številnimi žepi, ki jih vsekakor potrebujemo na izletih, kamor ne vzamemo seboj torbice. Nekaj posebnega so športne obleke iz blaga s vstavljenimi, pletenimi deli in jopice 9 pletenimi okraski ali s celim pletenim hrbtnim delom, dočim je sprednji del iz blaga Izvrstno se poda k športni obleki ali k športnemu krilu majhen krznen bolero iz strižene jagnjetove kož:, v svetlorjavi barvi. Bolero je spredaj odprt, poživimo pa ga z živobarvno ovratno ruto, ki jo zataknemo spredaj v izrez obleke. Športna obleka na naši skici ima na životu zaokrožen predprsnik, ki ga zapnemo s tremi gumbi, na obeh stranc h krila' pa po en zaokrožen žep, ki zaključuie stransko, v dve gubi položeno polo (1. skica). Naslednja obleka je sestavljena iz blaga in iz pletenih delov enakr. barve. Tako lahko tudi prenaredimo vsako staro volneno obleko — da všijemo ali vplete-mo vanjo eno ali več pletenih prog v elastičnem vzorcu. Naša obleka ima okoli pasu in bokov široko pleteno progo, ki tvori nekakšen kazak .katerega prepne- Višnjeva eHeka MlacE. mož je strmel predse. Mislil je j zetin mož, lei Je imel samo eno žteljo, na Sizeto, ki jo je ljubil prav tako vroče w ««wvto mlado Seni- ka ko r pred letom dni, ko sta se vzela, čudovito leto življenja je bilo za njim, leto, ki ga je preživel v majhni vili na robu mesta. Vsako jutro se je peljal z doma na delo in ko se je proti večeru vozil domov, je njegovo srce drhtelo od pričakovanja. Zdelo se mu je, kakor da prihaja na s stanek k izvoljenki svojega srca, ne pa domov v objem žene. Ob nedeljah, ko sta bila oba prosta, sta posedala na vrtu Bil je precej razsežen in j. na enem koncu mejil na gozdič, kjer se je končavalo naselje vil. Tam je stala še ena vila. Sizetin mož se ni nikoli brigal za lastnika te hiše, niti je govoril z njim. Ni čutil potreb?, da bi se mu približal in samo enkrat je slučaj nanesel, da je z njim izmenjal nekaj besed, često pa je videval lastnika, kako j.r delal na vrtu, trehil lepotno grmičevje ali zalival rože. Tudi plevel je plel z motiko, da so bile grede čistejše. Ne Sizeta ne nje mož nista imela pojma ,od česa živi njun sosed, koliko je star in kaj počenja doma. Sizetin mož je čutil prisotnost tega sos-da bolj kako njegova žena. Sosed je bdi zanj prijetna o-seba. Zato. ker živel v svoji vili kakor da ga ni na svetu ter ni nikoli motil njegove in Sizetine sreče. Kakor sta bila molčeča in sama zase Sizeta in nje mož, tako je tudi njun sosed živel popolnoma zase daleč od sveta. Niti pozdravljati se niso. Si- namreč to, da bi živel s svojo mlado ženico čimbolj nemoteno, je bil torej popolnoma zadovoljen. Ko je sedel Sizetin mož nekega dne v gozdičku nad svojo vilo. sie j- mukoma trudil, da bi obvladal petero svojih čutev. Njegov dušni mir je bil proč. Po glavi so mu ro jile čudn-e misli . .. Dan se je začel s prekrasnim jutrom. Sedela sta s Sizeto na klopci, ob kateri so cvetele vsakovrstne rože. Sizeta je naslonila glavo na njegovo ramo, on pa je kadil cigaro in puhal dim v čisti zrak. Nenadoma pa, sam ni vedel kako, se mu je v mislih pcrcdilo vprašanje, ki mu je dal -konkretno obliko. Vprašal je Sizeto, če ju ljubila kakšniega moškega pred njim. Nikoli prej mu ni prišlo na misel, da bi svojo ženo vprašal kaj takega. Sizeta je začudeno pogledala svojega moža in odvrnila: »Ljubila. .. Kako naj se izrazim ? Ljubila ga prav za prav nisem, saj nisva nikdar govorila drug z drugim. Ampak v svojem življenju sem že srečala moškega, ki mi je bil všeč. Nisem mu razodela, tudi on mi ni razkril svojih čustev. Naposled mi je izginil izpred oči...« »In kako miu je bilo ime?« je poizvedoval mož. »Manfred«, je odgovorila Sizeta. Po teh besedah sta prekinila razgovor. Res je bdlo, zaradi priznanja, ki ga je storila, ni mogel Sizeti ničesar očitati, nar- to» e pasom iz bte«a ofcJeke. Mandati, <*r-MtnSk fa proga pod torezoon, ki Jo zapne-mo % gumbi to btega, ao piotati, v totem vzorcu (2. skica). Športno krilo iz "flanete s Jvciua stranskima šivoma, ki se spodaj razširjata v tri potatane gube, nosimo v zv' zi a malim telovnikom iz zelenega usnja. Telovnik je grobo prešit in ima na levi sirarni prsni žep k, na desni strani pa enak žepek ob pasu Prsni žepek izpolnimo z robcem lz rjasto rdeče svile, iz enake svile izdelamo tudi kravato, ki Jo nosimo k beli športni bluzi v tej sestavi (3. skica). K praktičnemu hlačnem« krilu oblečemo barvast pleten pullover z zavihanim oikrogfian ovratnikom. Namesto jopice no- Za Vaše TREPALNICE... ... afco Mite. da Vnb bodo lep«, dolge, svilnate in lepo aboòeoe, na bt JJh anali, Bpo^fe-n<o ABCANCLL-SAJ*COLOK. oo-K tedalek. M ae p*4» o« tn M ùmuam ve-Bk barvast monogram (4. skica). Za daljfte ture predlaga moda kostani, ki ja sestavljen to treh delov in aio-r iz praktične, topfte jopice s" Stirimi žepi, iz krila, ki ga lebko po vsej dolžin» zapnemo z gumbi in iz kratkih, tunstlfeih hlač, ki jili nosimo pod tem krilom. Kad» pridemo na strnuno ali med skalovje, kjer bi nas krilo oviralo, ga enostavno odpneano ln snamemo ter hodimo dalje v hlačkah to v lahki bluzi (sudnja skica). do Edlu&urga S kongresa Mednarodne ženske zveze Ko sem se kot delegatka Jugoslovanske ženske zveze vozila v hitrem ekspresu po velikobritanskeni otoku, so se mi misli vračale v domovino, v pestri sončni Dubrovnik, kjer je pred dvema letoma zborovala prav ista Mednarodna ženski zveza. Pa sem iskala po svojem spominu postave, obraze, besede, zaključke s tega kongresa in se vpraševala: kako bo vse to danes, v ideološko tako napetem času, tu, v važnem kulturnem centru najmogočnejše svetovne države? Takoj prve dni sem potem res ugotov.la marsikatero spremembo. Če so že v Dubrovniku prevladovale visoke postave severnih žena, tedaj lahko rečem, da je samo zunanje lice edinburškega zborovanja že pričalo o številčni in duhovni nadvladi severozapadnih žena. V pestri množici angleško govorečih udeleženk so se male delegacije ostale Evrope na zunaj skoro izgubile. Med njimi ni bilo Avstrijk, ki so se še na dubrovniškem kongresu živahno udejstvovale, ne Nemk, ki so bile vsa leta med vodilnimi osebnostmi mednarodne zveze in ki so že v Dubrovniku imele svojo »opazovalko«. Zato je nemščina, ki je bila poleg francoščine in angleščine ob-čevalni jezile na kongresih, sedaj skoro popolnoma izginila. Celo francoščino, s katero so si mislile pomagati delegacije iz srednje in južne Evrope, smo slišale z odra skoro samo takrat, ko je bilo treba poudariti njeno enakopravnost. Prav tako tudi ni bilo Špank, Kitajk in Japonk. Pač pa so se prvič močno uveljavljale Italijanke, ki so imele v zadnjih dveh letih predsedstvo komisije za zaščito dece in za radio ter so si v novi upravi položaj še izboljšale. Značilno je, da so se živahno oglašale le pri takih točkah programa, ki ga močno pov-darjs tudi sistem njihove vlade: vzgoja in prehrana mladine, kino in radio. Vprašanj, ki se tičejo njih mirovnega pomena 30 poudarjale le zastopnice drugih narodov. Prav tako so le predstavnice demokratičnih držav mogle razpravljati o feminističnih problemih ter o mednarodnem reševanju socialnih vprašanj, zlasti o sodelovanju zveze z Društvom narodov. Nad vsem zborovanjem se je čutilo nekaj nerešenega, zamolčanega, kljub temu, da je predsednica še v otvoritvenem govoru opravičila in utemeljila zlato srednjo pot. po kateri mora hoditi ta mednarodna organizacija. Ali je bila tej pogrešsni iskre nosti kriva navzočnost tako različnih za-stov»--Vv.ai;.oru...—>'jÀcuovy tyoen«!' — L)a niebo o pravem stanju v celi stvari prav so ikega dvoma, naj citiram o odgovarja-po»m mestu še izvleček iz avtentičnega vitisnika občnega zbora v Osijeku. ki sem med tem prejel. Tu se gjasi sklep obč-~rja zbora doslovno: »Pobeda g. Bore Ko--<5a na internacionalnem turniru u Ljub-odgovara po svojoj vrednosti pobedi !» prvenstvu Jugoslavije, te če se u zvanič-,om listu prvaka imeti 1 ime g. Bore Kotiert. Uspeh B. Kostiča se tirne proceojuje ednak uspesima pobedilaca-prvaka na jtakmicama za prvenstvo Jugoslavije. Po-bede na prvenstvi ma Jugoslavije vred e samo za onu godinu, za keju so prema raspi-su osvojena i ova odluka u pogledu B. Ko-_e;ča odnosi se na god. 1938.« — Kakor iz èt a zopet vidimo, v Osijeku naslov prva-ia . i bil podeljen, saj to formalno pač tu-À ni bilo možno. V turnirju za čeSkoslovaSko prvenstvo ;e stanje po 9. kolu: Opočensky 5 in pol 1), May 5 in pol, Herman, Rohaček. Zita , Foltvs 4 in pol (1) Spielmann 4 m pol. Ir. Schubert, dr. Treybal 3 in pol. Hromad-a 3 (1) itd. Gilg je izstop-1. V 9. kolu je .'oltys porazil O počen skega. Turnir za angleško prvenstvo v Brighto-u je končal z zmago Alexandra, ki je do-egel 8 toak iz 11 možnih. Drugo in tretje lies to delita Golombek in Sergeant a 7 in ■ol, četrti je Milner Barry s 6 in pol, 5. in . pa Thomas in Tylor s 6. Slede m rs. 4enchik-Stevenson 5 in pol, Aitken 5, Rey-lolds 4 in pol, Parr, Len ton 3 m pol. Mal-ison 2 in pol. Alexander je v 7. kolu po-•azil vodeč ega Golombeka, izgubil potem Jcer v naslednjem kolu s Tylorjem, toda sončno le zopet pridobil naskok pol toč-le. Že dolgo je bilo zmano, da je Alexan-ìer najmočnejši angleški mojster; njegov Mošnji uspeh v Hastingsu (2.—3. mesto écupno s Keresom) je Se v spominu. Ale-lander je rodom Irec, po poklicu pa srednješolski profesor matematike. V glavnem turnirju sta znnaga'a v skupini A mojstra Klein in List z 9 (iz 11), tretji je Wood s 7 in pol, 4.—5. pa Milses in O'Donovan s 6 in pol. V skupini B sta zmagovalca Kit-to in znani šahovski novinar dr. Seitz z 8 in pol (iz 11), tretji šele je naš mojster König s 7, kar z ozirom na zelo slabo zasedbo v tej skupini ni ravno uspeh. Dam-sko prvenstvo je osvojila mra. Muagrave, seveda brez Menchik-Stevensooove, ki je spregila« že s moško konkurenco! odobravanju vojne s tem. da jim prikazujejo vojno kot edini izhod iz gospodarskih težav. Zveza zahteva zato v vseh državah in vseh šolah obvezni pouk o narodnem gospodarstvu in o mednarodni povezanosti gospodarskih vprašanj. Dočim 3ta na dubrovniškem kongresu komisiji za žensko delo in državljansko enakopravnost usmerili program v boj proti splošnemu odrivanju žene iz javnih služb in omejevanju pravice do plačanega dela, je edinburški kongres na podlagi poročil iz raznih držav mogel ugotoviti veselo spremembo, da je v večini držav gospodarska kriza že premagana in z njo tudi tendenca proti ženi. Kako so se zbo-rovalke oddahnile, ko so slišale, da so na svetu vlade, ki same opozarjajo svoja in privatna podjetja, naj pri oddajanju služb upoštevajo tudi ženo! Edinburški kongres je tudi ugotovil, da je položaj industrijskih delavk in državnih ter drugih uradnic precej urejen. Najbolj nezaščitene so še gospodinjske pomočnice in poljske delavke. Zato se bodo narodne ženske zvezo odslej zavzemale za njih zakonito zaščito (tudi moških), v prvi vrsti za njih uvrstitev pod inšpekcijo dela V boju za enako moralo se je MŽZ že v Dubrovniku borila proti reglementirani in tajni prostituciji ter priporočala poglobljeno vzgojo deklet: na edinburškem kongresu pa je ugotovila, da bo tega moralnega zla konec šele takrat, ko bodo spremenili vedenje in moralne pojme tudi moški ,ki so kot odjemalci prostitucije mnogo številnejši kakor ponudnice m so zato v enaki ali še večji meri krivi propadanja žene. ženska zveza se bo odslej zanimala za usodo posiljenih deklet in otrok, katerih matere propadajo na ulicL Na dubrovniškem kongresu so žene ocenjevale kino in radio kot naravni pripomoček pri moralni in materialni izobrazbi naroda, kar ao tudi letos poudarjale zlasti Italijanke. Amer.čanke in Angležinje so podčrtavale mirovno-propagandno nalogo teh mednarodnih vezi, čehoslovakinje pa so ob odobravanju zastopnic malih narodov opozarjale na dosedanji vojne-propa-gandni značaj nekaterih filmov. Tudi jugoslovanska žena se je na tem kongresu uveljavila pri mednarodnem delu: Srbkinja Ana Hristič je bila izvoljena za predsednico tiskovne komisije, Slovenka "Ljubljana 8: Salonski trio (gg. K. N-sveča zato največ pozornosti športnim in vsakdanjim oblačilom. Razen tega pa se bliža, čas prvih izletov v prelepo j sensko naravo in tudi to okoLncst upošteva moda, ko prinaša široka, športna krila, pletene bluze .usnjene telovnike ™ udobne, tople jopice. Sicer se modna linija od poletja sem zaenkrat še nt dosti izpr^menila, tako da poudarimo jesenski videz oblek še najbolj s temnejšimi, jesenskimi barvami. Bluze, ki smo jih nosile dos] j, izpopolnimo sedaj s telovniki brez ovratnika iz debelega jer-seya, ki jih poživimo še s toplo iT1 pisano ovratno ruto. Letos so tudi jako moderni široko karirasti, pleteni jumperji, ki jih bodo dame nosile k enobarvnim, športnim oblekam. Spioh so letos različne sestave barv in tvori? zopet na višku mode, dopustne so kombinacije treh, celo štirih Barvasta pletena barv. Posebno priljubljene jesenske sestave pa so temnozelena z opekasto rdečo, kostanjevo rjava z rjasto rdečo in vijo-linsko rjava s sivkasto rjavkasto barvo. Tudi letos prinaša športna moda hlačna krila in krila s vstavljenimi gubami, ker so 2 a hojo na prostem in za sport takšna krila pač najbolj praktična. Zapenjamo SCHERL PARIS • NEW YORK Prvo, kar morate storiti vselej, kadar začnete negovali obraz, je: očistite obraz dobro s Scherkovo SPOTE Odkar uveljavlja moda zopet na vseh straneh roči^ delo, zlasti pa ročno pletene izdelke, so se mnoge ženske roko, ki so pred leti komaj znale obračati pletilke, oprijele t« ga lahkega in kratkočasnega posla. Za začetnice je cela pletena bluza za prvikrat le malo preveč tvegana zadeva, zato pa je mnogo drugih pletenih malenkosti. ob katerih se lahko izvežbajo. Letos go na primer jako modeirne progaste pletene šerpe, sestavljene iz različnih barvastih vrst. Takšno šerpo lahko nosimo okreg vratu ali pa jo zavežemo okrog pasa, kakor kaže naša skica. Di:tl8.-,35.-y56.- vodo j Pofem pa čilajte, kaj pravi knjižica o Scherkovi vodi za obraz. Lepo lahko deluje samo koža, ki je do znojnic očiščena. Tudi Vi boste postali lepi, če boste negovali obraz s Scherkovo vodo. jih večinoma s patentno zadrgo, da se oko-ii bokov tesno in sigurno priležejo k telesu. Športne jopice so opremljene s številnimi žepi, ki iih vsekakor potrebujemo na izletih, kamor ne vzamemo seboj torbice. Nekaj posebnega so športne obleke iz blaga s vstavljenimi, pletenimi deli in jopice s pletenimi okraski ali s celim pletenim hrbtnim delom, dočim je sprednji del Iz blaga. Izvrstno se poda k športni obleki ali k športnemu krilu majhen krznen bolero iz strižene jagnjetove kož. v svetlorjavi barvi. Bolero je spredaj odprt, poživimo pa ga z živobarvno ovratno ruto, ki jo zataknemo spredaj v izrez obleke. Športna obleka na naši skici ima na životu zaokrožen predprsnik, ki ga zapnemo s tremi gumbi, na obeh stran' h krila' pa po en zaokrožen žep, ki zaključuie stransko, v dve gubi položeno polo (1. skica). Naslednja obleka je sestavljena iz blaga in iz pletenih delov enak-, barve. Tako lahko tudi prenaredimo vsako staro volneno obleko — da všijemo ali vplete-mo vanjo eno ali več pletenih prog v elastičnem vzorcu. Naša obleka ima okoli pasu in bokov široko pleteno progo, ki tvori neka:tšen kazak .katerega prepne- Višnfeva obleka Mladi mož je strmel predse. Mislil je na Sizeto, ki jo je ljubil prav tako vroče kakor pred letom dni, ko sta se vzela, čudovito leto življenja je bilo za njim, leto, ki ga je preživel v majhni vili na robu m sta Vsako jutro se je peljal z doma na delo in ko se je proti večeru vozil domov, je njegovo srce drhtelo od pričakovanja. Zdelo se mu je, kakor da prihaja na s> stanek k izvoljenki svojega srca, ne pa domov v objem žene. Ob nedeljah, ko sta bila oba prosta, sta pr sedala na vrtu Bil je precej razsežen in j,- na enem koncu mejil na gozdič, kjer se je končavalo naselje vil. Tam je stala še ena vila. Sizetin mož se ni nikoli brigal za lastnika te hiše, niti je govoril z njim. Ni čutil petreb?, da bi se mu približal in samo enkrat je slučaj nanesel, da je z njim izmenjal nekaj besed, često pa je videval lastnika, kako j.f delal na vrtu, trebil lepotno grmičevje ali zalival rože. Tudi plevel je plel z motiko, da so bile grede čistejše. Ne Sizeta ne nje mož nista imela pojma ,od česa živi njun sosed, koliko je star in kaj p-čenja doma. Sizetin mož je čutil prisotnost tega soseda bolj kako njegova žena. Sosed je bdi zanj prijetna oseba. Zato. ker ji? živel v svoji vili kakor da ga ni na svetu ter ni nikoli motil njegove in Sizetine sreče. Kakor sta bila molčeča in sama zase Sizeta in nje mož, tako je tudi njun sosed živel popolnoma zase daleč od sveta. Niti pozdravljali se niso. Si- ! zetin mož, ki Je imel samo eno žteljo, namreč to, da bi živel s svojo mlado ženico čimbolj nemoteno, je bil torej popolnoma, zadovoljen. Ko je sedel Sizetin mož nekega dne v gozdičku nad .svojo vilo, se j- mukoma trudil, da bi obvladal petero svojih čutev. Njegov dušni mir je bil proč. Po glavi so mu rojile čudne misli . .. Dan se je začel s prekrasnim jutrom. Sedela sta s Sizeto na klopci, ob kateri so cvetele vsakovrstne rože. Sizeta je naslonila glavo na njegovo ramo, on pa je kadil cigaro in puhal dim v čisti zrak. Nenadoma pa. sam ni vedel kako, se mu je v mislih peredik» vprašanje, ki mu je dal konkretno obliko. Vprašal je Sizeto, če j|= ljubila kakšnjega moškega pred njim. Nikoli prej mu ni prišlo na misel, da bi svojo ženo vprašal kaj takega. Sizeta je začudeno pogledala svojega moža in odvrnila: »Ljubila. .. Kako naj se izrazim ? Ljubila ga prav za prav nisem, saj nisva nikdar govorila drug z drugim. Ampak v svojem življenju sem že srečala moškega, ki mi je bil všeč. Nisem mu razodela, tudi on mi ni razkril svojih čustev. Naposled rni je izginil izpred oči. ..« »In kako miu je bilo ime?« je poizvedoval mož. »Manfred«, ie odgovorila Sizeta. Po teh besedah sta prekinila razgovor. Res je balo, zaradi priznanja, ki ga je storila, ni mogel Sizeti ničesar očitati, na- na® e pasom š blaga ofateke. Mnnftefi, e*-nitnflc ki proga pod femaoan, ki p mo s gumhd ìm btega, ao pietas* v "VBorou (X skica). Športno krilo iz sne Canate z dvema ^"i^nvi šivoma, ki ae spodaj —h Ja ta t tii potočeoe gube, nosimo v sre«d s mftfai telovnikom iz zelenega usnja. Te-kxvnik je grobo prešit in ima na levi strar-rd prani žep k, na desni strani pa enak žepek ob pasu Pnsni žepek izpolnimo z robcem iz rjasto rdeče svile, iz enake svile izdelamo tudi kravato, ki jo nosimo k beli športni blucsi v tej sestavi (3. skica). K praktičnemu hlačnemu krilu oblečemo barvast pleten pullover z zavihanim okroglim ovratnikom. Namesto jopice no- Za Vaše TREPALNICE... ... »ko «ite. da Ttm bodo lep«, dotge. svilnate ta lep« ^soòaoe, aa "T"*?' "fiL o&jte ABCAlfCIL-SAJSCOijOR, noti ladaiofc. U ao P«öa ««to» tuepalnle kmüjtvai, fis ■»vaabaja m barve, n« <*t«lb jadklb aaatavin. aSca*CH^SA»OOLOB poiapsa trepalnice — doslej Ae na vldae nattn. On jlti podal}«», Krepi la pola«» Twdnoa* n» ajlh»— lepoto, pel tem pa randar albiöe ne more opeaM. da ste upoeabUl teoerrveticn© « obfaodaa podnavt. v mima, pn apoeta m na počiteloab. Odpocan )a proti delovanju je Upe*aiu proti vlagi Foaktarite n Jtrtrt zara na- pa boaae aao* ridali, kottko ao Vtoče trepalnae na lepoti po zaalt^l ABCANCILA la nič več n« boate hoteli btvi ms ABOANOTL-eANOOLOB aa prodaja povsod. Lntinml »ode! dm —. vta*ek dta >&•— re «ga li___ aBGANCXL a» večerno upoabo obstoji B 8 prakraantb la povsem nljans LJodavtt Scbto. oddrtefc D«. Zagreb, Jaiattčev «ar 1- "P* * sioio k tej opremi, Id je posebno primarna aa kratke jesenske siete, takmrik is enakega blaga, ki km obkteo swreaterja brez rokavov. Jako praktičen je tukaj usnjen pes s prišito malo toriaioo iz blaga, kar mor spravimo denar ki toatetne potrei>-àCdae, Na levi stram života j*. iwwaaui ve-Ek barvast munogram (4. skica). Za dalj&e ture precfiaga moda kostam, ki ja sestavljen ie treh dedov in akxr is praktične, topie jopice s štirimi žepi, is krila, ki ga lahko po vsej dolžini zapnemo z gumbi in iz kratkih, tansttCnih hlač, ki jih nosimo pod tem krilom. Kadar pride— mo na stimino ali med Skalovje, kjer bi nas krilo oviralo, ga enostavno odpnemo ln snamemo ter hodimo dalje v hlačkah m v lahki bluzi (zadnja skica). Od Bnlproviilka do Ediuburga S kongresa Mednarodne ženske zveze Ko sem se kot delegatka Jugoslovanske ženske zveze vozila v hitrem ekspresu po velikobritanskem otoku, so se mi misli vračale v domovino, v pestri sončni Dubrovnik, kjer je pred dvema letoma zborovala prav ista Mednarodna ženski zveza. Pa sem iskala po svojem spominu postave, obraze, besede, zaključke s tega kongresa in se vpraševala: kako bo vse to danes, v ideološko tako napetem času, tu, v važnem kulturnem centru najmogočnejše svetovne države? Takoj prve dni sem potem res ugotov.la marsikatero spremembo, če so že v Dubrovniku prevladovale visoke postave severnih žena, tedaj lahko rečem, da je samo zunanje lice edinburškega zborovanja že pričalo o številčni in duhovni nadvladi severozapadnih žena. V pestri množici angleško govorečih udeleženk so se male delegacije ostale Evrope na zunaj skoro izgubile. Med njimi ni bilo Avstrijk, ki so se še na dubrovniškem kongresu živahno udejstvovale, ne Nemk, ki so bile vsa leta med vodilnimi osebnostmi mednarodne zveze in ki so že v Dubrovniku imele svojo »opazovalko«. Zato je nemščina, ki je bila poleg francoščine in angleščine ob-čevalni jezik na kongresih, sedaj skoro popolnoma izginila. Cek> francoščino, s katero so si mislile pomagati delegacije iz srednje in južne Evrope, smo slišale z odra skoro samo takrat, ko je bilo treba poudariti njeno enakopravnost. Prav tako tudi nI bilo Špank, Kitajk in Japonk. Pač pa so se prvič močno uveljavljale Italijanke, ki so imele v zadnjih dveh letih predsedstvo komisije za zaščito dece in za radio ter so si v novi upravi položaj še izboljšale. Značilno je, da so se živahno oglašale le pri takih točkah programa, ki ga močno pov-darja tudi sistem njihove vlade: vzgoja in prehrana mladine, kino ;n radio. Vprašanj, ki se tičejo njih mirovnega pomena so poudarjale le zastopnice drugih narodov. Prav tako so le predstavnice demokratičnih držav mogle razpravljati o feminističnih problemih ter o mednarodnem reševanju socialnih vprašanj, zlasti o sodelovanju zveze z Društvom narodov. Nad vsem zborovanjem se je čutilo nekaj nerešenega, zamolčanega, kljub temu, da je predsednica še v otvoritvenem govoru opravičila in utemeljila zlato srednjo pot. po kateri mora hoditi ta mednarodna organizacija. Ali je bila tej pogrešani iskre nosti kriva navzočnost tako različnih za- ' sto#"'~ ~ nje so no vit/ soj spi D z) I si črn i i odobravanju vojne s tem. da jim prikazujejo vojno kot edini izhod iz gospodarskih težav. Zveza zahteva zato v vseh državah in vseh Šolah obvezni pouk o narodnem gospodarstvu in o mednarodni povezanosti gospodarskih vprašanj. Dočim 3ta na dubrovniškem kongresu komisiji za žensko delo in državljansko enakopravnost usmerili program v boj proti splošnemu odrivanju žene iz javnih služb in omejevanju pravice do plačanega dela, je edinburški kongres na podlagi poročil iz raznih držav mogel ugotoviti veselo spremembo, da je v večini držav gospodarska kriza že premagana in z njo tudi tendenca proti ženi. Kako so se zbo-rovalke oddahnile, ko so slišale, da so na svetu vlade, ki same opozarjajo svoja in privatna podjetja, naj pri oddajanju služb upoštevajo tudi ženo! Edinburški kongres je tudi ugotovil, da je položaj industrijskih delavk in državnih ter drugih uradnic precej urejen. Najbolj nezaščitene so še gospodinjske pomočnice in poljske delavke. Zato se bodo narodne ženske zveze odslej zavzemale za njih zakonito zaščito (tudi moških), v prvi vrsti za njih uvrstitev pod inšpekcijo dela V boju za enako moralo se je MŽZ že v Dubrovniku borila proti reglementirani in tajni prostituciji ter priporočala poglobljeno vzgojo deklet: na edinburškem kongresu pa je ugotovila, da bo tega moralnega zla konec šele takrat, ko bodo spremenili vedenje in moralne pojme tudi moški ,ki so kot odjemalci prostitucije mnogo številnejši kakor ponudnice in so zato v enaki ali še večji meri krivi propadanja žene. ženska zveza se bo odslej zanimala za usodo posiljenih deklet in otrok, katerih matere propadajo na ulici. Na dubrovniškem kongresu so žene ocenjevale kino in radio kot naravni pripomoček pri moralni in materialni izobrazbi naroda, kar ao tudi letos poudarjale zlasti Italijanke. Amer.čanke in Angležinje so podčrtavale mirovno-propaganJno nalogo teh mednarodnih vezi, čehoslovakinje pa so ob odobravanju zastopnic malih narodov opozarjale na dosedanji vojne-propa-gandni značaj nekaterih filmov. Tudi jugoslovanska žena se je na tem kongresu uveljavila pri mednarodnem delu: Srbkinja Ana Hristič je bila izvoljena za predsednico tiskovne komisije, Slovenka —.. — - o- t 'ji a- .m je laja, ide lol-lso-«od-rile lino orvi aliti skupini svojih in tujfli delegatk poaarečea» organizacijo dnbirovniäksga kongrese, in v služnost jugoslovanskih domačink. Marsikatera nepoanana žena, ko je ugledala na mojem znaku > Yoogoslavie<, me je ustavila in primerjala urejenost in prijetnost daforovniJkega zborovanja z edinburškim. Jaz sem si p* mislila: morda bi le bilo bolje, és bi usodo sveta vodili tudi mali narodi. Kulturna in gospodarnim odvisnoe* od večjih držav jih sili, da spoznavajo jezik, kulturo in življenjski položaj večjih narodov ter tüdi bolje poznajo njih koristi in potrebe. Velik narod pa zadostuje sam sebi, se ne pogloblia v bitje in žitje manjših narodov ter jih gieda le skozi naočnike lastnih interesov. Pavla Hočevar Učiteljice na pedagoškem tečaju Pedagoškega tečaja, ki se je preteki teden vršil v Ljubljani pod okriljem Pedagoškega društva, so se udeležile pretežno učiteljice, ki jih je bik) od vseh udeležencev 75%. Ta visok odstotek pač zgovorno priča o globoki stanovski zavesti in poklicni odgovornosti naših učiteljic, ki med učiteljskim stanom (4.000 po številu) odnašajo večino s 63%. Značilno pa je, da so kljub tej številčni nadmoči v slovenski pedagogiki vendarle vodilni moški. Na tečaju je kot predavateljica nastopila le ga. prof. čemejeva, na sestanku pedagoških delavcev pa poleg nje še ga. Labernikova. Premajhno aktivnost pa so pokazale ženske tudi v debatah. To pač pomeni, da se še vedno niso otresle plahösti v javnem nastopanju, čeprav se je v privatnih razgovorih izkazalo, da bi bile imele povedati mnogo več, kakor so javno izrekle, da bi pa bile mogle s svoje strani doprinesti tudi naši pedagogiki večji delci, kakor so ga. Prime»- aktivno sodelujočih pa je vendarle pokazal, da ženske niso sposobne le za praktičen pedagoški poklic, temveč da se znajo postaviti tudi na polju pedagoške teorije. V tej drugi zvezi se je na tečaju mnogo govorilo tudi o ženskih vprašanjih. Nekatere govornice so sicer zbudile pozornost s prav čudnimi nazori o ženskah v poklicih, večina pa je vendarle izpričala pravilno razumevanje teh vprašani, če ne drugače vsaj z glasnim odobravanjem nekaterih govornic in govornikov, ki so pridne zagovarjali ženske interese. Na tečaju so bile poleg drugega postavljene zahteve po posebnem študiju ženskega vprašanja, ženske duše vnos ti, posebno pa še zahteve po skrbi za vzgojo ženske mladine. Seveda je bila tudi na tem mestu ponevne iznešena zahteva po ženski enakopravnosti, po odpravi »celibata« (če hočejo ostati v poklicu, se smejo učiteljice poročiti le z učitelji) in drugem. Končno je bilo na tečaju stremljenje po poglobitvi materinske in gospodinjske vzgoje s tečaji in šolami, po ureditvi mladinskega skrbstva in drugega. Učiteljice so s tem dokazale, da se zavedajo važnosti svojega poslanstva. Vzroki ločitev V knjigi »Ločitve v Franciji« (»Le di-vcrce en France, Paris 1936.) prinaša sociolog Li Mmi obsežno in tehtno sociološko gradivo, ki bo vsekakor našlo odziva v vseh panogah socialnih znanosti. Med drugimi ugotovitvami prinaša avter v tej kn£ gi zanimivo dejstvo, da prihajajo predlogi za ločitvi zakonov pretežno s strani žensk in ne moških. Nadalje je avtor ugotovil, da se pojavlja v okrajih, kjer je mnogo otrok, relativno manj ločitev zakonov, da pa število ločitev narašča tam, kjer je le malo otrok, število ločitev je torej v obratnem razmerju s številom otrok. Avtor pokaže tudi na vplive velikih političnih in ekonomskih kriz, kakor tudi vojn na gibanje ločitev in prihaja do zaključka, da vplivajo vojne neprimerno bolj na porast ločitev kakor pa kakršnekoli druge krize. Otipljiva pa je izredna ustaljenost pravnih razlogov, ki so v Franciji že nekaj desetletij odločilni pri ločitvah zakonov. V knjigi daje avtor tudi primerjave ločitvena razmer v drugih državah in ugotavlja važne nacionalne in teritorijalno značilne razlike. i I bezniv. A vso noč se je valjal brez nja po leč&du m zjutraj se mu je adelo, da mora nekaj rurr nitl ker je zdaj prišel pravi čas aa to. Skoval je načrt, kak» se bo osvetil svojemu sosed«, ki mu je nro. pai mlado ženo ... Tretji dan je šel namesto na delo zopet na grič nad gwacHöem. Nastavil je kukalo in aopet je ugledal soseda, ki je objemal žensko v višnj».-» obleki t«- jo poljubljal. To ga je tako razkačilo, da je brcnil kukalo v stran. Napotil se je naravnost skosg grmovje proti sosedovi vilL Dobre pol ure je trajalo, preden je prišel na za-ž t}enA oßj. Prekoračil je nšito ograjo in se pfeaB po -»eh štirih naprej. Bü je na lartnem vrtu, ki ga je ločil niaek àd «d sesedovega zemljišča. Pre-vfcfcio se je ozrl proti sosedstvu Točno! Na vrtu Je »edel Manfred in je držal v naročju žensko glavo. Gladil jo je po laseh. In ženska je nosila višnjevo obleko. SSaetmesntu možu je plenila kri v glavo, čutil Je že, kako se mu udirajo tla jwd ob- V tam trenutku ga je poklical z ime. nom glee njegove jene. Oer: se je in ja vktal, da stoji na pragu domaèe vilo »Tek pridi nu notri in sedi k mizi ! » ga je povabila s prijaznim glasom. Kio se jI je pribKžal, ga j^ sprejela 2 ljubezniv» nasmeškom. >Kmj si tudi ti že opazil, da se ne Ica j godi pri sosedmT« je vpraSala Sizeta svojega moža. »Kadarkoli pogledam na njegov vrt, vidim, da s? poljubljata. In ne jezi me ta, da ee pctftottjata ,ampak to, da nosi ona pzav takšno obleko, kake« Poškodovan original Selitev ptic - odmev ledne dobe Zakaj se mladiči prvi odpravijo na pot? — Spremenjene smeri ptičjih poletov Avgust in september sta meseca, ko se ptice selijo v južne kraje. Prve selivke se že pripravljajo na odhod v sončne dežele. Te selitve, ki se ponavljajo z avtomatično točnostjo vsako leto, so že daven problem znanosti, že v starem veku so znane glave razmišljale o tem, kam izginejo ptice v zimskih mesecih. Aristotel, Plinij in drugi so mislili, da se lastavice, štorklje, kosi j in škrjanci v tem času zarijejo kakor pie- i zalci v blato in se na spomlad zopet po- i javljajo. O kukavici so celo trdili, da se jeseni spremeni v kragulja in dobi šele spomladi svoje staro perje in svoj glas. Kako napačne so bile takšne domneve, nam dandanes ni treba več razlagati Vsakdo ve, da se ptice pred bližajočo se zimo selijo proti jugu. Nekaj na Aristotelovi domnevi pa vendarle ni bilo popolnoma zmotno, namreč njegova primerjava ptic s plazilci Uradni konjiček In otroški voziček Nezaslišen rekord birokratičnega sistema Sv. Birokracij je dosegel te dni nov svetovni rekord. Ta rekord ni nič kaj po volji ge. Veron Mayerjevi iz angleškega kraja Doxeya. Ta gospa je morala vsak dan potiskati voziček z dvema otrokoma po strmem griču navzgor, da je prispela domov. Zato si je nje mož, ki je inženir elektrike, izmislil majhen motor, ki ga je namestil h kolesu otroškega vozička. Motorček je deloval kar zadovoljivo toda Vernonova se nista dolgo veselila svoje iznajdljivosti, kaj ti nenadno je prejel mož od prometnega ministrstva svečan dopis, v katerem so mu sporočali, da bo moral kot srečni lastnik mehaniziranega otroškega vozička plače- vati prvič letni davek deset funtov šter-lingov in desetih šilingov, drugič si bo moral nabaviti šofersko izkaznico, tretjič bo moral skleniti primerno zavarovalno pogodbo za primer nesreče, četrtič bo moral opremiti otroški voziček z registrirano številko, petič ne bo smel dopuščati, da bi nje. nova žena vodila otroški voziček po hodi-šču, kadar bo motor tekel, in šestič bo moral opremiti voziček z dvema zavorama in svarilno trobljo. Seveda potiska ga. /ernonova otroški vo ziček spet brez pomoči motorja in prometno ministrstvo se je obrisalo za vse lepe nade, ki si jih je ustvarjalo v zvezi s svojo čudovato odredbo. Začelo i® ÌV fe s spreh®dlf končalo s poroko Origiisaka svatba v Londonu V cerkvi sv. Johna v Londonu so imeli te dni originalno poroko. Neki dvojčici sta se poročili z dvojčkoma. Sestri sta si silno podobni ■ nsko sta si podobna brata. Na poroko so bili povabili dve družici, izmed katerih pa je ena prišla prepozno, ker je imela na poti nezgodo. Iz zadrege je pomagala neka navzoča gospa, ki ji je bila obleka družice primerna. Obe dvojici sta delali v isti tovarni, pa i se nista pobliže poznali. Nekega dne sta se sestri seznanili v tovarniški kantini z mladeničem, ki je plesal z obema. Povedal je, da je tudi dvojček .Obe dvojici sta šli potem večkrat na skupne sprehode in posledica je bila dvojna poroka. Mati je našla ugrabljeno hčer Po devetih letih in na podlagi krvne analize Pred devetimi leti je prišla neka ženska iz Trabsona v Carigrad in je pisala svojemu bratu, naj pošlje njeno triletno hčer. Meo za njo. Ko je brat z otrokom prispel in se v pristanšču prerival skozi čakajočo množico, je dekletce mahoma izginilo. Vse iskanje je bilo zaman. Te dni pa je mati zagledala deklico, ki je stopala s starejšo gospo po cesti. Poklicala jo je z imenom svoje izginule hčerke in deklica se je takoj odzvala. S starejšo gospo je imela potem prepir, v katerega je morala poseči policija. Policija je protokolirala izpoved gospe, iz katere sledi, da je pred devetimi leti to deklico kupila od nekega neznanca v pristanišču za 20 turških lir. Mati je dobila svojega otroka šele tedaj nazaj, ko je krvna preizkušnja pokazala, da je res njena mati. Gost Izpod neha Namesto smrti — sladek počitek Med jutranjim sprehodom po vrtu je naše! neki poljedelec iz okolice Amiensa na tleh gosta, ki je padel z neba. Šlo je za balon, in vreča, ki je bila pritrjena nanj, naj bi nadomestcvala po vsej priliki gondolo. V vreči pa je ležal neki možak. Kmet je mislil, da ima prej seboj mrtveca ah težko ranjenega človeka, ko je pa stopil bližje, je slišal, kako nenavadni gost smrči. Po zajtrku, ki ga je okrepčal po neudobnem prenočišču, je letalec povedal, da Žena pobegnila hOù km daleč V bližini čenstohove so našli mimoidoči nezavestno žensko. Spravili so jo v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da je prepotovala 600 km peš, da bi ubegnila svojemu možu. Mož je hud pijanec, drugače pa bogat posestnik iz Kostopola v Voliniji Ubegni-la mu je pred nekoliko meseci in se je odpravila p:š v čenstohovo, kjer živijo nje-ni starši. Na vsej 600 km dolgi poti je živela samo od jagod in zelišč, ki jih je našla v gozdu. Prenočevala je v senikih. Ko so jo oddali v bolnišnico, je bila tako onemogla, da so jo morali umetno hraniti. ODLIČNO OPERE in dolgo traja (zato je cenejše) naše domače Huèettuò milo! Slovenke, kupujte ga! se je bil udeležil tekme z baioni. Zračni toki so njegov balon odvedli drugam in v velike višine. Zašel je med oblake in v dež, znočilo se je. Ko je balon končno pristal, je bila že polnoč. Videl je, da je na nekem vrtu in da je hiša blizu, vendar pa ni hotel motiti lastnika v spanju in je rajši prenočil kar na prostem. Paleontološke najdbe so dokazale, da so se ptice v resnici razvile iz reptilov. Tega Aristotel seveda ni vede L Današnje ptice so vsekako razmeroma mlada ustvaritev narave, a še mlajša ustva ritev so med njimi ptice selivke. V prvi dobi terdara je bik) na severu podnebje namreč precej toplo, celo tropsko. Malo je bilo verjetno, da bi se bil že v tem času zbudil sellini nagon. Podnebje in hrana sta bila takšna, da so se morale ptice počutiti vse leto udobno, šele ledna doba je poslabšala pticam — kakor drugim bitjem — življenjske pogoje v naših širinah. Prisilila jih je, da so si začele iskati novih bivališč na jugu. Naša današnja zima je samo nekakšen odmev ledne dobe, pred katerim ptice beže. čeprav je videti ta razlaga zelo preprosta in razumljiva, pa je v njej vendarle kopica nerešenih in mogoče za vedno nerešljivih vprašanj, čudno je n. pr., da se pričnejo prve ptice seliti že. v avgustu, ko je v naših krajih vendarle še hrane in toplote na pretek. Nerazumljivo je tudi, da odhajajo na pot mladiči nekih vrst, ne da bi jih spremljali bolj »izkušeni« starši in ne da bi jim kdo pokazal pot. Znanost pa je odkrila, da uporabljajo vendarle iste proge, kakor njih sovrstniki že dolga stoletja. Razlaga, da gre tu za nekaj »prirojenega« je skoraj istovetna z resignacijo znanosti, da bi mogla to prav razložiti. Ljubitelj ptic, ki ima ptico selivko v kletki. bo opazil ob tem času, da je žival nenavadno nemirna. Ta nemir traja tako dolgo, dokler traja polet ptic iste vrste proti jugu. Počasi se potem nemir poleže. Evropske postaje, ki opazujejo ptice, so utegnile rešiti sicer že nekatere skrivnosti o njihovih selitvah. Tako poznamo dandanes že nekatere stalne proge selitev, višino v kateri ptice na selitvi letajo, brzino poleta in mnoga prezimovališča Tu lahko razlikujemo v Evropi dve glavni progi, ki ju ptice uporabljajo vsako leto. Ena teh prog vodi od severa preko zapad-ne Francije, Španije in Gibraltarja, druga pa preko jugovzhodne Evrope, Dardanelov v Afriko. Dosti bolj poredko uporabljajo ptice premo smer preko Sredozemskega morja. Bržkone so napori neprekinjenega poleta preko tega morja prehudi. Polet gre v etapah. Le o ameriškem deževniku pravijo, da zmore potovanje iz Venezuele do Nove škotske, ki je dolgo 3600 km, v eni sami noči. . . V novejšem času opažajo ornitologi, znanstveniki, ki se bavijo s proučevanjem ptic, zanimiv pojav. Razni znaki kažejo, da nagon za selitev proti jugu nekaterim ptičjim vrstam popušča. Selivke se spreminjajo v stalne ptice. Pri neki vrsti so n. pr. opazili da se seli iz Skandinavije vsako leto v južno Francijo in Španijo, ptice iste vrste, ki žive v za-padni Evropi, pa tu prezimujejo. Pri drugih vrstah so ugotovili, da se selijo samo mladiči starci in starke pa ostajajo doma. Zdi se torej, da se učinki ledne dobe polagoma izgubljajo. »... in kakor sem se dvignila v postelji, je vlomilec zbežal na nos, na vrat...« Stražnik: »Aha, razumem, razumem...« (»Smokehouae«) Poškodovan original Očetje ljubijo hčere, matere pa sinove Pogled v srce 900 staršev Profesor psihologije na vseučilišču v Chicagu dr. Kraut je več let študiral odnose med 900 starši in njihovimi otroki ter je prišel do zanimivih posledkov. Ljubezen dobrih staršev &e deh enakomerno na vse otroke, vendar t>a ie sploö-no maj! pojav, da se očetovo srce, morda nezavestno in brez hudih namenov, nagiba pogostoma bolj do hčerk, materino pa do sinov. To velja za vsa ljudstva vseh celin. Prof. Kraut, ki je hotel ta pojav raziskati, si je z natančnostjo statistika zapisoval tri leta svoje izkušnje z 900 starši. Samo v 24 primerih je pri tem ugotovil da so bile mater.e zaljubljene bolj v hčer nego v prvorojenega sina. Nobena mati pa se tega ni prav zavedala. Kraut je moral to dognati šele s številnimi vprašanji in majhnimi doživljaji. Pri očetih je ugotovil samo 47 primerov, da so bili naklonjeni bolj sinovom. V vseh drugih primerih se je potrdila stara resnica, da je deč^k ljubljenec matere, deklica pa očetova ljubljenka. »Vrstni red rojstva je odločilnega pomena za to, komu pripada ljubezen staršev,« piše chicaški raziskovalec. »Mati ima po mojih izkušnjah vedno neko posebno nagnj nje za prvorojenca, ki se pokaže še očitneje, če je ta prvorojenec deček. Oče pa je naklonjen bolj poznejšim otrokom. Učenjak je ugotovil, da je med dvema ali tremi hčerkami zadnja v 90 odstotkih vseh primerov očetova ljubljenka, če se je pred njo rodil deček, tedaj ima mlajša hčerka celo v 94 odstotkih vseh prime-ov šans?, da postane očetova milj-enka. Kraut pa je tudi ugotovil, da deli oče svojo ljubezen v splošnem enakomerneje med otroke nego mati. Mati posveča svojo pozornost večinoma najbolj slabotnemu med otroki, posebno če je to deček. V zelo redkih primerih pa je naletel prof. Kraut ra to, da je eden izmed staršev zavestno dajal prednost temu ali onemu otroku. Elektrika Is sonca Skrivnostna tinktura spreminja sončne žarke v elektriko Trije angleški finančniki se pripravljajo, da bodo izkoriščali izum nekega francoskega inženirja, ki bo po njihovih izjavah povzročil prevrat v električni industriji. Francoz je izumil helio.električno generacijsko stanico, ki je baje sposobna spreminjati svetlobo v doslej neslutenem obs.gu v električni tok. Ta stanica ima velikost žepne ure in jo lahko vtakneš v žepek. Več takšnih stanic, ki jih zvežeš z žicami, more razsvetliti celo hišo ali pa poganjati voz. Priprava je nad vse preprosta. Ni treba ne tuljav ne drugih aparatur. Staruca, ki je zaprta v zaščitni plašč, sliči na srednji strani okrogli medeninasti ploščici. Ta J ploščica je namazana s skrivnostno tink-1 turo, ki spreminja svetlobne žarke neposredno v elektriko. Izumitelj je to tinkturo pri svojih neštetih poskusih odkril povsem slučajno in sam si ne ve razložiti njenega učinka. Inženir in njegovi finančni pomočniki pravijo, da temu pridobivanju električne sile brez stroškov in strojev ni meje. Avtomobilski vozači bi mogli podnevi voziti enostavno s tem, da bi namestili helio-električno stanico na šipe ali na strehe svojih voziL Družba, ki financira Francozov izum, bo začela s proizvodnjo teh stanic v najkrajšem času in je svojo tovarno zgradila v Sloughu. Bandit v rokah pravice Bil je obsojen na dosmrtno ječo, pa fe pobegnil v svobodo Razbojnika Charlesa Birda, ki so ga lansko leto zavoljo težkih zločinov obsodili na dosmrtno ječo, a je kmalu potem ušel iz kaznilnice v Cleve lan du, so sedaj po dolgem pogonu spet ujeli. Priznal je 14 roparskih napadov in med temi mu je napad na neko pivovarno v Baltimo-reu prinesel 12.000 dolarjev. Birdovi starši so po sporočilu, da so njih sina ujeli, izjavili, da so srečni Popolnoma v redu je, če ga napravijo za vaelej neškodljivega, kajti stari Bird in njegova žena sta živela v stalnem strahu, da bo zločinec prelil nedolžno kri. »Sedaj, ko veva, da je spet v ječi. lahko mirno spiva,« sta izjavila reporter jem. Vsi napadene! so povedali, da je Birdu pri napadih pomagala, plavolasa ženska, Bird pa odločno zanika, da bi bila njegova žena soudeleženka njegovih dejanj. Zahteval jte, naj bi j0 poslali njegovim staršem, kjer je v reji tudi «noletni sin zločinske dvorce. Osemdesetletnik s 30 ženami Kairska policija je prijela nekega 80-letnega starca, ker se je bil poročil nič manj nego 30krat in se je hotel «pet poročiti z nekim 16-letnim dekletom. Njegovih 30 žena mu je rodilo kup sinov in ti so bili tisti, ki so se bili uprli novi poroki in obvestili policijo o starčevh namerah. Policijskemu komisarju pa je stari grelnik povedal, da je mogoče le po njegovem primeru odpraviti krizo s porokami Razen tega je državi izkazal velike usluge, kajti noben njegov zakon ni ostal brez otroka in ker so njegovi otroci večinoma sinovi, je pripravil državi sam za eno stot-niJo vojakov. Oblast, ki takšne reči drugače rada posluša, pa tokrat ni imela ušes za nesebično delovanje starega moža in ga je izročila psihiatrom, da ga preiščejo... Ženski kočijaži v Varšavi Prometni oddelek varšavske mestne uprave je pripravil javnosti poljske prestolnice precejšnjo senzacijo, ko je izdal koncesijo za kočijaženje trem »osebam ženskega spola«. V Varšavi živi še nekoliko sto kocijažev, ki izvirajo še iz ruskega časa. Navzlic temu, da so njih vozila in konji stari, se občinstvo rado poslužuje tega prometnega sredstva. Sedaj pa pričakuje moško prebivalstvo, da so nove kočijažinje vendarle mlajšega letnika in da bo to razveseljiva novota na varšavskih cestah. Za stare izvoščke bi bilo to vsekako huda konkurenca. Še preden so ženske v novem poklicu nastopile, so jih obiskali reporter ji od vseh strani, v veliko jezo starih izvoščkov, ki se z mladimi, hitrimi časi itak ne strinjajo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V tridesetih letih prošlega stoletja eo zdravniki Šesto debatirali o umestnosti in neumestnas ti zdravljenja z vodo. Na nekem sestanku zdravnikov je tedaj menil odličen strokovnjak: >Od vode nimamo pričakovati kaj posebno dobrega. 2e prva takšna kura, vesoljni potop, ni prinesel človeštvu nič dobrega, ker je vež ljudi ugonobil kakor jih aadravü« ★ Oče J® vrgel nadležnega snubca svoje hčere skazi vrata. Kmalu nato se je pojavil snubec aopet v hiši Oče mu pravi: »Kaj. Se zopet ste tukaj? Ali vas nisem malo prej dal vreči skozi vrata?« — »To je res«, pravi snubeč, »niste pa mi povedali, čemi daste hčer za ženo ali ne.« »še vedno pišeš toliko pesmi? Ali se ne moreš že končno osamosvojiti?« je vpra-Sal neki prijatelj mladega pesnika. »Kako misliš to?« je vprašal pesnik. »Nu, preprosto — kupil bi si koš za papir,« je dejal prijatelj. LAHKE TKANINE, VOLNEN FRESCO, »TROPICAL«, PLATNO i. t. d. za vroče dneve priporoča tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7. Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plašči in pelerince vedno v zalogi ANEKDOTE Molière je imel nekoč v Parizu sestanek, na katerega je prišel s celourno za-i mudo. Na vprašanje, kje se je tako dolgo mudil, je odvrnil, da je bil v predmestju, kjer je njegova igralska družina vprizo-rila predstavo. »Zelo obžalujem zamudo, ampak bila je neizbežna, ker sem moral igrati pred vrati Pariza,« se je opravičil prijateljem. »Tako, tako ... « je dejal neki Molièrov prijatelj. »Moral si torej čakati, da so ljudje razumeli tvoje šale — « ★ Lord Dubberton je bil nenavadno domišljav član londonske zgornje zbornice. Nekoč se je sprehajal po pašniku. Srečal je bika, ki se je kmalu besno zakadil proti njemu. Lord je odskočil in jo urnih nog ubiral čez travnik ter se je naposled rešil s skokom čez plot. Pred plotom je stal lastnik bika, katerega je lord nahrulil z besedami: »Kaj pa naj to pomeni? Kako morete dovoliti biku, da dirja tako po pašniku ? Ali veste, kdo sem jaz?« Lastnik bika je zmajal z glavo, nakar je lord rekel: »Jaz sem član lordske zbornice, lord Duberton!« »Zakaj pa niste tega povedali biku?« se je izmuznil nahruljeni kmet. VSAK DAN ENA Sonce vae odkrije... («Mušketo«) „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna š. S. — St. — M. — Na vprašanje nekega invalida, da-li so invalidi oproščeni plačevanja uslužbenskega davka, sono nedavno odgovorili, da jim ta olajšava pritiče. Sklicevali smo se tedaj na razpis gener. direkcije poreza od 26. III. 1928, št. 34060, ki ga objavlja slovenska izdaja zakona o ne-posr. davkih s pravilnikom in vsemi pojas-nflnimi pripombami, ki jo je bila meseca novembra 1935 priredila tisikarna Merkur, d. d. v Ljubljani. Na strani 267 stoji v posebnih pripombah k čl. 89 to-le besedilo: »Invalidi niso zavezani uslužbenskemu davku. (Razpis itd.)«. — Besedilo v tej obliki podaja glede pojmovanja bistvene določbe preozek okvir in bi lahko marsikoga dovedlo v zmoto. Zanimali smo se za avtoritativnost navedenega razpisa, ki ga pa žal nismo mogli izslediti. Tudi finansij-ska služba, ki je drugače absolutno točna zbirka uredb, tolmačenj itd. finančno, upravne stroke, ga v letniku 1928 ne navaja. Končno smo vendarle ugotovili, da so invalidi oproščeni plačevanja uslužbenskega davka v smislu § 96 invalidskega zakona z dne 4. VII. 1929 (Ur. 1. — kos 81 iz L 1929) samo glede uživanja invalidnin, invalidskih podpor itd., ki jim gredo po tem zakonu. Da invalid v splošnem glede drugih prejemkov niso oproščeni plačevanja uslužbenskega davka, naglasa tudi določilo tretjega odstavka § 99 navedenega invalidskega zakona, ki dobesedno veli: »Na pravico, prejemati invalidnino ne vpliva davek, ki ga plačujejo osebno invalidi na svoje plače, pokojnine itd., če jih prejemajo pri državni ali samoupravni blagajni« — ali z drugo besedo: invalidnine kot takšne niso zavezane uslužbenskemu davku, vsi drugi službeni prejemki iz kakršnegakoli silužbenega razmerja pa mu podlegajo. — S tem smo dokončno odgovorili tudi vsem drugim interesentom, ki so se glede tega vprašanja na nas obrnili. — MI. I. iz S. B. — Tudi za Vas velja pravkar povedano. — R. F. P. — >Hišo imate, na kateri je tudi koncesija. Gostilno vodi Vaš poslovodja, ki ne plačuje nobene najemnine, marveč ga imate zastonj, Navzlic temu Vam je oblina predpisala 10-odstotni najemninski vinar in Vam, ker ga Vaš poslovodja ne plačuje, preti z izvršbo. Izvedeti želite, da-li je občina za takšen postopek upravičena čn to tem bolj. ker za oddano koncesijo ničesar ne prejemate.« — Brez dvoma! Osnovo za omenjeno občinsko doklado ali (kakor Vi pravite) najemninski vinar tvori namreč najemna vrednost in dejansko plačilo najemnine ne prihaja v poštev. — Analogno se odmera državnih dajatev — v VTašem primeru pridobnine — nanaša tudi aia vse odobrene avtonomne doklade. — F. B. v Lj. — Vprašujete, koliko je treba plačati rent nega davka na 250 din letnih obresti, ki bi jih prejeli od brata na očetovo zapuščino in od kdaj se plačuje rentnina. Ali od dneva zemljeknjižnega zavarovan ja ali od dneva zapuščinske razprave? In kako je z dokladami? — Rentni-na znaša 15 din od vsakih sto dinarjev davčne osnove, ki se nanjo pobirajo tudi odpadajoče samoupravne doklade. Davčna obveznost nastane praviloma 1. januarja prihodnjega leta. pred katerim so nastali poboji za davčno zavezanost. Davek pa se odmeri po dohodku, dejanski doseženem v minulem letu. Zato ostanejo vsi dohodki, ki nastanejo med tem letom in ki ne usahnejo v istem letu, med letom neobdavčeni ter se obdavčijo v drugem letu po dohodku, dejansk; doseženem v minulem letu. — Se točnejše pojasnilo prejmete od davčne uprave, ki od Vašega stanovališča ni prav posebno oddaljena. — P. J. v L. — Vaš prijatelj ima pet johov posestva in mali kmečki vodni mlin na dva para kamnov. Davčnega zaostanka ima pre-<• o 3000 din. Ali je mogoče znižanje davkov odnosno njih delni odpis? — Vzemite na znanje, da je vsak odpis ali znižanje pravočasno predpisanih davkov, dokler so izterljivi, po zakonu nedopusten. Vsaka prošnja, kamorkoli naslovljena, bi bila zaman. Radi obročnega plačevanja davčnega zaostanka naj se Vaš prijatelj zglasi pri davčni upravi, ki mu bo šla v okviru možnosti in dopustnosti prav gotovo na roko. Težko pa je verjetno, da bi mu finančna direkcija dovolila odplačevanje tako visokega zaostanka v mesečnih obrokih po 25 din. — A. A. v C. — Vaš primer je bil smiselno obravnavan v št. 193 od 21. t. m. pod šifro F. A. v T. Priporočamo Vam mirno kri, da ne boste imeli sitnosti še pred sodiščem. Javite se pri davčni upravi ter skušajte zadevo z lepa likvidirati! — F. 31. M. Ustno ste se pogodili s hišnim lastnikom, da vzamete stanovanje s 1. septembrom. Dogovorili tudi višino najemnine, naknadno pa zvedeli, da stanovanje najbrže ne bo za rabo. Kaj je z aro? AS morate plačati enomesečno najemnino, če odstopite od pogodbe. — Kar se da ob sklepanju pogodbe naprej je šteti ponavadi kot znak. da je pogodba sklenjena, ali kot za zavarovanje za izpolnitev pogodbe. Ako se pogodba po krivdi ene stranke ne izpolni, sme nekriva stranka sprejeto aro zadržati. Ako se noče zadovoljiti s tem, sme zahtevati izpolnitev pogodbe, ali ako ta ni mogoča, povračilo. Najemodajalec je po zakonu obvezan, da izroči najemno stvar na lastne stroške v rabnem stanju. Ako bi najemna stvar bila pri izročitvi tako pomanjkljiva, da ne bi bila porabna za pogojeno rabo, je najemojemalec oproščen najemnine, dokler in kolikor je najemna stvar nerabna. Najemojemalec je pa upravičen odstopiti od pogodbe brez vsake odpovedi najemne pogodbe, ako je rabokupna — najemna stvar izročena v stanju, ki jo dela nesposobno za dogovorjeno rabo. Ako so v najem vzeti stanovanjski prostori zdravju škodljivi, ima najemnik tako pravico celo tudi takrat, kadar se ji je v pogodbi izrecno odrekel in celo ako je poznal kakovost prostorov ob sklepu pogodbe. Sve tujemo Vam, da se vselite v stanovanje, in če Vam ne bo izročeno v rabnem stanju, da ga nato zapustite. Stanovanje ni redno uporabno, ako teče skozi strop voda, kot tudi ne, ako se v njem nahaja razne vrste mrčes. Nikakor niste dolžni, da se vselite v stanovanje, ki ima take hibe in Vam je hišni lastnik dolžan vrniti aro in na noben način ne more zahtevati od Vas najemnine za bodoči mesec. Seveda boste morali vse te okolnosti dokazati tekom pravde, ako bi si Vas hišni lastnik sploh upal tožiti na plačilo najemnine, ozir. na izpolnitev pogodbe. R. P. St. V. Z obrtnikom sta dogovorila, da bo neko delo opravil do gotovega roka, nato je pa kar odšel in ni nadaljeval z delom onega dne, ki ste ga določili pod pret-njo, da sicer odstopate od pogodbe. — Ako sta z obrtnikom dogovorila, da mora biti delo izgotovljeno v točno določenem času, — ker bi bil sicer upravičen odstop, bi bili morali po preteku časa obrtniku brez odloga naznaniti, da vztrajate na izpolnitvi. Tudi ste pravilno ravnali, ko ste obrtniku določili primeren rok za naknadno izpolnitev in mu javili, da sicer odstopite od pogodbe. Nikakor se Vam ni treba bati, da bi v event. pravdi propadli, četudi Vam odvetnik grozi z velikimi stroški zaradi tožbe. Ob takem dejanskem stanu, kot ste ga nam sporočili — seveda boste morali tekom praTde vse okolnosti tudi dokazati, — se Vam ni treba bati, da bi pravdo izgubili. Domnevamo, da si Vas obrtnik sploh ne bo upal tožiti in da le poskuša še nekaj dobiti od Vas. A. F. M. že več kot 10 let Je Vaša žena bolna na živcih; noče služkinje, noče zdrav niške pomoči tako, da nimate ničesar od skupnega življenja in oba duševno propadata vsak dan bolj. Ali je možna ločitev? — Možna je sporazumna ločitev zakona od mize in postelje, seveda zavisi od privoljenja Vaše žene. Opisana ženina bolezen ni nikak pravičen razlog za ločitev brez sporazuma in ni tako važen razlog, da bi sodišče moglo izreči ločitev iz ženine krivde. Telesna hiba mora biti namreč trajna in taka, da od nje preti nevarnost, da se naleze. Treba bo torej potrpeti, ako bi žena ne privolila v sporazumno ločitev. V primeru. da bi ženo zlobno zapustili, bi Vas mogla ona tožiti na ločitev iz Vaše krivde. Ker hočete preskrbeti ženi popolno oskrbo in ji plačati visoko odpravnino, smo mnenja, da bo hotela privolitev v ločitev. M. K. v V. Ali je možno razveljavljenje kupne pogodbe na zemljišče. Domnevamo, da ste kupili zemljišče od nedoletnika, ker trdite, da ste morali napraviti kupno pogodbo pred sodiščem. Razveljavljenje take kupne pogodbe je možno seveda le, če v razveljavo pristane varstveno sodišče, ki je ob njenem sklepu moralo dati svoje privoljenje. Davčna uprava Vam pa takse za kupno pogodbo, ki ste jo sklenili in od katere ste že plačali vse takse, ne bo povrnila. Ako kupna pogodba še ni izvedena v zemljiški knjigi, bo njen preklic, ozir. razveljavljenje učinkovito že z izjavo pred varstvenim sodiščem. E. V. L. V civilno pravni zadevi pričakujete neugodno sodbo in vprašujete, ako bi se pritožili? — Sodnik je po svoji službeni dolžnosti moral vprašati stranko, ki ni bila zastopana z advokatom po vseh okolnostih, ki so za njo v dotični pravdi pravne važnosti. Tudi zastaranje dolga je je moral sodnik ugovarjati, ozir. svetovati stranki, da ga ugovarja. Dovolj je tudi za tak ugovor, ako je nasprotna stranka le kimala. Mnenja smo, da ne boste mogli s prizivom uspeti v primeru, da je dolg, ki ste ga iztoževali, res že zastaral. V primeru, da je mogel nasprotnik res ugovarjati zastaranje ni bila sodnikova dolžnost, da bi skušal doseči poravnavo med Vama, ker mora sodnik gledati predvsem na to, da vsako zadevo med strankama reši pravično. Vpraševale! pod M.S., A.Ž., T.A. bodo dobili odgovore šele nato, ko bodo javili svoje točne naslove. Odgovarjamo le našim naročnikom. Zdravniška Teto M. Preboleli ste običajne otroške bolezni, kasneje grižo Prišli ste skoro popolnoma ob sluh, ki se vam je izboljšal, sedaj se pa ponovno slabša. Hujšate, vrtoglavi ste. potite se, perilo imate v redu, stari ste 44 let. V blatu opažate gliste, srce vam hitro bije. — Deloma je vzrok vašim težavam mena, ki mora pri vas kmalu nastopiti. Vsaj težave so povsem slične. Druge vaše težave sličijo deloma onim, ki jih opažamo pri malokrvnosti. Svetoval bi vam na vsak način točen zdravniški pregled. Zvračati krivdo samo na oslabele živce, mislim, da ni na mestu. Leon: Vaši sestri, ki boleha že več let na srčni hibi, so pričele otekati noge. — To dejstvo samo na sebi še ne dokazuje, da je slučaj brezupen. Na razpolago imamo razna sredstva za srce. šele ako bi se stanje kljub vsemu pravilnemu zdravljenju poslabšalo, in ako ne bi srce reagiralo na nobeno sredstvo, bi bilo opustiti upanje na ozdravljenje. Svetujem torej, da peljete sestro k strokovnjaku za notranje bolezni. Slabo slišim: Stari ste 26 let in zelo slabo slišite. Kot so vam že povedali specialisti, vam tudi jaz ne morem dati nobenega upanja na izboljšanje stanja. Tolaži naj vas zavest, da je vaš položaj v primeri n. pr. s slepci, še vedno boljši. Zato ne obupajte in poskusite se prilagoditi razmeram. Paradentoza: V vaših letih (57) mislim, da ni vzrok majanju zob paradentoza, temveč je vzrok povsem naraven in fiziološki. Konzultirajte predvsem zobozdravnika.. Paradentoza je res težko ozdravljiva bolezen, ki zahteva veliko potrpljenje i od zdravnika i od bolnika in končno še ni uspeh vedno povoljen. E. š. Kranj: Vzrok, da se vam malo zvrti v glavi pri prehodu iz enega položaja v drugega je nepravilna razdelitev krvi. Za vznemirjanje ni povoda, ker je to nekaj povsem naravnega. — Glede ostalega svetujem, da se redno čistite z mlačno vodo. — V primeru, da vam je določil naočnike zdravnik za očesne bolezni, t. j. ako naočniki odgovarjajo vaši stopnji kratkovidnosti, ni povoda, da bi se omejevali pri učenju ker v tem primeru oči ne napenjate in se torej ni bati poslabšanja. Pač pa vam svetujem, da si izberete poklic, v katerem ni treba toliko napenjati oči, n. pr. poklic gozdarskega inženjerja, agronoma in slično. Išijas: Išijas vas muči leto dni. — Bolečine v bedernem živcu so pogosto samo znak drugih bolezni, n. pr. sladkorne, ud-nice itd. Zdravljenje je torej različno in vam ne morem svetovati drugega kot to, da se podvržete temeljitemu zdravniškemu pregledu, nakar se bo odločilo o nadaljnjem. I. O. K.: Iz vašega dopisa ti ne morem ustvariti jasne slike. Sigurno pa je, da ni niti govora o kaki spolni bolezni. Najbolj verjetno se mi zdi, da bodo vzrok tem izpuščajem neke vrste glivice. Pojdite k zdravniku za kožne bolezni! Ahasver: Preboleli ste težke udarce usode, odtujili ste se družbi, zaSli ste na razna stranpota in sedaj imate občutke nekake manjvrednosti. — Za svojo osebo smatram vse skupaj za navadnega mora-ličnega mačka, ki ga boste sčasoma preboleli. Pot, ki ste jo ubrali (telovadba) je povsem pravilna. Sedaj še korak naprej! Poiščite si primerne družbe, kjer boste sčasoma pozabili preteklost in postali zopet normalen, zdrav človek. Zdravila vam odsvetujem. Ves problem leži namreč v vas samih in vašem nastrojenju, in to si morate sami priboriti, brez zdravil! Srce: To, kar imate vi, ni srčna napaka v ožjem smislu besede, temveč tako zvana srčna angina, ki temelji po mojem mnenju na nervozni bazi. Vendar igrata tudi alkohol in nikotin veliko vlogo. Zato je najbolje, da se obema odrečete. Sicer pa nadaljujte z istim zdravljenjem kot doslej. A. 8. Antro: IM vaši hčerki ni stvar tako enostavna. Ne gre namreč za običajen prhljaj, temveč za posebno, vrsto bolezni lasišča. Svetujem vam, da jo daste v bolnico. A H Občni zbor svetovne šahovske federacije FIDE se je vršil začetkom avgusta v Parizu. Zastopanih je bilo samo 8 držav, pa še od teh nekatere kar po skupnem delegatu. Jugoslavija ni bila zastopana. Do posebnih senzacij na občnem zboru ni prišlo. Volitve odbora FIDE se namreč vršijo samo vsaka 4 leta, pa tokrat opozicija proti sedanjemu vodstvu ni mogla prav nastopiti. Izmed sklepov občnega zbora je pač najznačilnejša izjava, da je FIDE pripravljena sprejeti Velikonemško šahovsko zvezo kot svojo članico, če se ta za tako priglasi. Doslej je FIDE odklanjala Nemčijo kot članico radi židovskega vprašanja. — Predlog češkoslovaškega delegata, da bi FIDE finančno podprla match za svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in Flohrom je občni zbor odklonil. To je nekoliko presenetljivo, če pomislimo, da je še lani ista FIDE določila Flohra za eficielnega kandidata za svetovno prvenstvo in tudi nazna-čila višino svoje podpore za njegov match. Odklonitev gre na račun negativnega stališča, ki ga dr. Aljehin zavzema napram poskusom FIDE, da izvede tekme za svetovno prvenstvo v svoji režiji in po svojih določbah. — Bivši svetovni prvak dr. Euwe je bil izvoljen za častnega člana FIDE. V Pragi izhajajoči tednik »Sachovy ty-den« prinaša o sklepu iz Osijeka glede našega državnega prvenstva anonimno poročilo, ki je ravno v najvažnejših točkah napačno. Tako citira m. dr. sklep sam. ki ga je proglasil g. predsednik čirič. na sledeči napačni način: »Turnir v Ljubljani 5. aprila 1938 je imel edino pomanjkljivost, da v njem ni šlo tudi za oficielno državno prvenstvo. Toda z ozirom na to, da je bil to najvažnejši narodni turnir, kar se jih je v Jugoslaviji kdaj vršilo, ter se ga je udeležil tudi dr. Vidmar, ki v prejšnjih turnirjih ni igral, proglašam s tem dodatno ljubljanskega zmagovalca Borisa Kostiča za oficielnega šampiona Jugoslavije za leto 1938.« — Iz točnega poročila, ki sem ga o občnem zboru v Osijeku podal dne 14. t. m. v tej rubriki, je dovolj jasno razvidno, da je poročilo »Sachovega tydna«, ki povrh nekaterih omejitev zadevnega sklepa sploh ne omenja i po besedah i po smislu napačno in deloma celo izmišljeno. Bog ve, kakšni vzroki ali nagibi so pri vsem tem vodili »Sachovy tyden«? — Da ne bo o pravem stanju v celi stvari prav nikakega dvoma, naj citiram o odgovarjajočem mestu še izvleček iz avtentičnega zapisnika občnega zbora v Osijeku. ki sem ga med tem prejel. Tu se g)asi sklep občnega zbora doslovno: »Pobeda g. Bore Kostiča na internacionalnom turniru u Ljubljani odgovara po svojoj vrednosti pobedi na prvenstvu Jugoslavije, te če se u zvanič-nom listu prvaka uneti 1 ime g. Bore Kostiča. Uspeh B. Kostiča se time precenjuje jednak uspesima pobedilaca-prvaka na utakmicama za prvenstvo Jugoslavije. Po-bede na prvenstvtma Jugoslavije vred e samo za onu godinu, za koju so prema raspi-su osvojena i ova odluka u pogledu B. Kostiča odnosi se na god. 1938.« — Kakor iz tega zopet vidimo, v Osijeku naslov prvaka ni bil podeljen, saj to formalno pač tudi ni bilo možno. V turnirju za češkoslovaško prvenetvo je stanje po 9. kolu: Opocensky 5 in pol (1), May 5 in pol, Herman, Rohaček, Zita 5, Foltys 4 in pol (1) Spielmann 4 m pol. dr. Schubert, dr. Treybal 3 in pol. Hromad-ka 3 (1) itd. Gilg je izstop-i. V 9. kolu je Foltys porazil Opočenskega. Turnir za angleško prvenstvo v Brighto-nu je končal z zmago Alexandra, ki je dosegel 8 točk iz 11 možnih. Drugo in tretje mesto delita Golombek in Sergeant a 7 in pol, četrti je Milner Barry s 6 in pol, 5. in 6. pa Thomas in Tylor s 6. Slede mrs. Menchik-Stevenson 5 in pol, Aitken 5, Reynolds 4 in pol, Parr, Lenton 3 in pol. Mal-lison 2 in pol. Alexander je v 7. kolu porazil vodečega Golombeka, izgubil potem sicer v naslednjem kolu s Tylorjeni, toda končno le zopet pridobil naskok pol točke. 2e dolgo je bilo znano, da je Alexander najmočnejši angleški mojster; njegov letošnji uspeh v Hastingsu (2.-3. mesto skupno s Keresom) je 5e v spominu. Alexander je rodom Irec, po poklicu pa srednješolski profesor matematike. V glavnem turnirju sta znvaga'a v skupini A mojstri Klein in List z 9 (iz 11), tretji je Wood s 7 in pol, 4.-5. pa Milses in O'Donovan s 6 in pol. V skupini B sta zmagovalca Kit-to in znani šahovski novinar dr. Seitz z 8 in pol (iz 11), tretji šele je naš mojster König s 7, kar z ozirom na zelo slabo zasedbo v tej skupini ni ravno uspeh. Damsko prvenstvo je osvojila mrs. Musgrave, seveda brez Menchik-Stevensooove, ki je afKcŠla« že s moSko konkureocol Ero najraSnejie partije prreostreneg* turnirja. Damski gambit. Beli: Golombek Črni: Alexander 1. d2—d4 Sg8—16 2. Sgl—f3 d7—d5 3. c2—c4 e7—e6 4. Lcl—g5 Lf8—b4+ To se Igra mesto običajnega Le7 samo, kadar hoče črni v naslednji potezi kreniti v dunajsko varianto (d5:c4). 5. Sbl—c3 c7—c5!? Na tem mestu nenavadna poteza, ki izvira v tej zvezi od angleškega mojstra Mil-ner-Barryja. Najbrž poteza ni brezhibna, v partiji pa le doseže svoj cilj, da namreč zmede nasprotnika. 6. c4:d5! Dd8:d5 7. Lg5 :16 g7 : f6 8. a2—a3? Beli na neznani poti že zaide. Pravilno je bilo pač 8. Da4-K Na Sc6 sledi potem 9. Db4 . !, Sb4 :, 10. Sd5 :, ed S :, 11. Tel, cd4 :, 12. a3, Sc6. 13. Tdl in beli ima radi slabih črnih kmetov očividno boljšo končnico. Na 9.... Dc6 pa gre prav dobro 9. Dc2 z grožnjo e4. Beli ima potem veliko razvojno prednost. 8..................Lb4 : c3 9. b2 : c3 Sb8—c6 10. e2—e3 c5 : d4 11. c3:d4 Th8—g8! Potem ko je beli zamudil omenjeno priliko. je že v prednosti črni. Njegova dama stoji v središču zelo močno, odprta g-linija pa ovira belemu rohado. 12. Thl—gl? Če je to potrebno, je bitka pač že izgubljena, saj je jasno, da sedaj beli kralj ne pride nikdar več na varno. Poskusiti je bilo treba g3. 12................b7—b6 13. Ddl—c2 f6—f5 14. Sf3—d2 Lc8—b7 15. Lfl—c4 Dd5—d6 16. g2—g3 Ke8—e7 Čmi je tudi v razvoju za nekaj tempov naprej. 17. Dc2—d3 Sc6—a5 18. Lc4—a6 Lb7:a6 19. Dd3:a6 Tg8—c8 Oblast nad edino odprto linijo mora biti odločilnega pomena ob nesigurni poziciji belega kralja 20. Da6—d3 Tc8—c7 21. g3—g41? V »trategično izgubljeni poziciji še taktičen poizkus. Na Dh2 : naj bi namreč beli t 22. Ke2 dobil protišanso Thl. 21..................Ta8—c8! Črni se upravičeno drži najenostavnejše poti. 22. Tgl—g3 Tc7—c3 23. Dd3—b5 a7—a6l Sedaj hoče črni le vzeti na g4, pa ne bi rad dopustil šaha na g5. 24. Db5 : a6 f5 : g4 25. Da6—b5 Na 25. Se4 je imel črni krasno parado: Dc6!, 26. Tg4 : (aH 26. Sd2. Tcl+ itd.), Ta8!, 27. De2, f5! in dobi figuro! 25. •••••• •« f7—£5 26. Kel—e2 Če 26. Kfl, potem Tcl+", 27. Tel:, Tel :+, 28. Kg2, Dd5+, 29. Dd5 ed5 :. Končnica je že radi slabosti a3 in neugodnega položaja Tg3 za belega izgubljena. — Sedaj pa pride še hujše. 26. ........ Tc3—c2 27. Tal—dl Se5—c4 28. a3—«4 Tc2—b2 29. Db5—a6 Tc8—c7 30. e3—e4 Dd6—b4 Figura je izgubljena, beli bi lahko odnehal. Sledilo je še: 31. e4 : f5 Sc4 : d2 32. Da6—a8 Sd2—e4 33. Ke2—fl Se4 : g3 + 34. h2 : g3 Db4—c4+ beli se vda. V as ja Pire Nedelja 28. avgust® Ljubljana 8: Salonski trio (gg. K Novak, I. Camelli, B. Borštnik), vmes plošče. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Slovenske plošče (plešče). — 10: Prenos bojevniške prireditve z Brezij. — 11: Plošče. — 11.30: Otroška ura: T^ta Marička. — 12: Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Samospevi g. Mirka Dolničarja. — 14: Napovedi. — 17: Kmet. ura: čebelarstvo v tekočem letu (J- Okorn). — 17.30: Radijski orkester tn plošče 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naše žito. — 19.50: Radijski orkester. — 21: ** klavirski koncert. Sodelujeta: ga. IdaVa-1 jalova in ga. Osterc-VaJjalova. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trio. B ograd 16.45: Lahka glasba. — 20: Narodne pesmi in plešče. — 22.15: Lahka godba. — Zagreb 20: Pester koncertni program — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Zvočne slike. — 21.05: Orkester in oboe — 22.20: Plošče, in plea. — Varšava 21: Zabaven spored. _ 22: Zvočna igra s petjem — 22 45: Plošče. — Sofija 18: Laiika in plesna muzika. — 19.25: Sonate. — 20: Petje. — 20.45: Lahka in operetna muzika. — Dunaj 11: Dunajski fUharmoniki. — 18: Vesela muzika. — 20.10: Zabavni večer. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19 : Humor v glasbi. — 20.10: Veliki orkester. — 22.30: Vojaška godba. — Münch™ 19.40: Plošče. — 20.10:' Odlomki iz ruskih oper. — 22.40: Lahka in plesna muzika.. — Nočni koncert _ Stuttgart 20.10: Zvočna skicir- ka. _ 22.30: Mali orkester. — 24: Nočni koncert Ponedeljek. 29. avgusta Ljubljana 12: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi.— 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naša nacionalna glasbena kultura. — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). — 20: Plošče. 20.10: Zdravniška ura: Nekaj poglavij o biologiji žene (dr. Božena Lavrič-Zajc). — 20.30: Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Stanko Prek (kitara). S ton ko Avgust (harmoni* ka) in pevski tercet Stritarjevih. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra. # • Beograd 17.05: Narodne pesmi m plošče. — 1830: Pesmi in skladbe za čelo. — Lahka glasba s plošč. _ 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Pester glasbeni spored. — Pra, ga 19.30: Kabaretni spored. — 20.15: Narodne pesmi. — 21: Orkestralna glasta. — 22.30: Komorni koncert. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored- — 22: Plošče. — Sofija 18: Lahka glasba in odlomki iz zvoč_ nih filmov. — 19.45: Nadaljevanje koncerta. _ 22: Ples. — Dtinaj 12- Orkester. — 16: Kakor München. — 18.20: VojaSka god-ha _ 20.10; Lahka glasba. 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Francoska glasba. — 20.15: Prenos z Dunaja. — 22.30: Kakor Stuttgart. — 24: Nočni koncert — München 19.15: Valčki in koračnice.— 21.20: Komorne skladbe. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. _ 24: Nočni koncert iz K Pina. — Stuttgart 19: Plesni komadi s plošč. — 20.15: Virtuozni Derpetuummobile (orkester). — 22.30: Lahka in plesna muzika. —» 24: Nočni koncert Torek 30. avgusta Ljubljana 12: Zborovska glasba (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Odnosi Karadiordja in kneza Miloša do črnogorskega vladike Petra L (Ivan Kre-sič). — 19.50: Deset minut žaba» ve. — 20: Plošče. — 20.10: Ob dvajsetletnici dobrovoljskeca gibanja TU- (g. Jakob Grčar). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: ga. Tamara Bebicka. g. Jakov Petrov in Radijski orkester. — 22: Napoved!, poročila. — 22.15: Prenos lahke glaste iz kavarne Nebotičnik. Beograd 16.45: Narodna glasba. — 17.ao: Orkestralni koncert in plošče. — 21.45: Narodni napevi. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Kon» cert solistov. — 22.20: Lahka glasba. — Prajra 19.30: Petje, saksofon in klavir. —1 20.25: Zvočne slike. — 21.05: Simfonični koncert. — 22.15: Plesne melodije. — Varšava 21.10: Kmečka svatba na Poljskem. 22.20: Lahka in plesna muzika s plošč. — Sofija 18.20: Koncert orkestra in solistov. 19.20: Pesmi in klavirske sklidbe. — 20.55: Ruske romance. _ 21 15: Lahka glasba. — 22: Nočni koncert in ples — Dunaj 12: Komorni orkester. — 16: Lahka g'asba. — 17.10: Mali orkester. — 18.15: Plošče. — 19: Pesmi in balade. — 20.10: Pester spored _ 21 15: Madžarske nwml — 21.50: Lahka glasba. — 22.?>0: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. _ Berlin 19: Prenos Beethovnove operp s-Fidelio* iz Salzburgs. 22.30: Lahka in ^lesna muzika. — 24: Nočni koncert. — München 1915: Lahka glasba s plošč. — 20 15: Nemške pesmi in balade. 21.20: Simfonični koncert. - 22.30; Plesna muzika. — 24: Prenos z Dunaja. — Stuttgart 19: Vesela muzika z veselim: scenami. 20.10: Radijski kaleido^kop. — 21.10: Kvin* let pihal. — 22.30: Lahka godba solistov in orkestra - 23: V topisemska oseba. 27. botra. 29. del obraza, 30 nepoštenjak. 32. afriška reka, 33. plo-ščinska mera, 34. slovenski knez, 36. kem. znak za radij. 37. hrvatski knez. 39. bolgarski ples, 40. mesto v Rumunijt Navpično: 2. učenje, 3. staro orožje, 4. «taki kralj, 5. država v USA, 6. tatarski poglavar, 7. osebni uimek, & geometrični lik, 10. poljedelec, 11. gora v Karavankah, 13. Smetanova opera. 15. slovenski knez. 17. eiaroelovanski bog. 19. staroslovanski bog, 21. dolina, 22. ptič, 25. azijska država, 26. posoda, 28 mohamedanski bog. 30. moško ime. 31. žalost, 34. kemična prvina, 35. kemična prvina, 37. predlog. 38. srbohrvatski osebni zaimek. Rešitev križanke št. 41 Vodoravno: Sava, 02011, os, bi, Leveč, Abel Lena, Bled, kava. žepar. ar. Ub, aika. Navpično: sova. as, Apel, osel, Ob, Niča, lemež, cesar, Blaž, Desa, Kana alba, Ra, uk. Salzburg — mesto, M me najbolj spominja ljulifjaiie krmi strehami, kl »e zde od daleč kakor ščiti nad glavami rimskih vojakov. Tak kraj je n. pr. Ampezzo. Iz Ampezza smo bili hitro na prvem od devetih gorskih prelazov, ki smo jih imeli pred seboj. Imenuje se Passo di Mauria Po kratkem oddihu smo se odpeljali navzdol in prišli mimo več manjših letoviških krajev v sloveč kraj, izhodišče za ture v Dolomite, Cortina d'Ampezzo (1224 m). Ustavili smo se v lepem hotelu Pošti, kjer smo tudi večerjali. Povsod se je poznalo, da je Cortina sloveč kraj. Videli smo nešteto avtomobilov z vseh koncev sveta Kraj sam ni ravno velik, toda skoraj ni hiše, ki ni hoteL Tudi domačinov ne vidiš, vsi služijo tujcem Ce ne drugače, so pa gorski vodniki in nosači, za katere je sredi mesta tablica, kjer je za vsakega napisano, ali je prost ali oddan. Drugo jutro smo se odpeljali čez prelaz Tre Croci k lepemu jezeru Misurina, nato pa spet skozi Cortino proti Bolzanu. Med potjo smo videli, kako so vsi hribi na-vrtani; v teh krajih so bili v vojni hudi boji. Kmalu smo prispeli na prelaz Falzare-go (2117 m), odkoder je zelo lep razgled, posebno na Marmolato (3344 m) in na Col di Lana, ki je mnogim še v živem spominu od takrat, ko so poslali Italijani v zrak cel vrh, na katerem je bil avstrijska trdnjava. V spomin neprešteti množici vojakov, ki so pri tem pomrli, stoji danes tam kapelica. Okrog poldneva smo bili že na novem prelazu, ki je eden od najvišjih, čez katere vodi avtomobilska cesta, to je Passo Pordoi, visok 2250 m. Krasen je pogled od tukaj na gorske velikane in kdor ima denar, lahko uživa kolikor hoče, ker je tukaj kar več velikih hotelov. Blizu ob cesti je tudi vojaško pokopališče, na katerem zaslediš več slovanskih imen. Po obedu v Canazei, majhnem letoviškem kraju pod prelazom, smo odšli mimo manjših krajev čez nevažen prelaz Costalunga in mimo ljubkega alpskega jezerca Carezza v Bolzano. To mesto, ki leži presenetljivo nizko (265 m) in obenem na Tirolskem ozemlju, ima zelo nemški značaj. To zelo kažejo imena na trgovinah, pa tudi nemško občevanje. Zanimivo je, da so tukaj bele nogavice prepovedane. Iz Bolzana nas je vodila cesta ob reki Isarco proti Brenerju. Peljali smo se tudi skozi Bressanone, nekdanji Brixen, sedež škofov, ki so imeli tudi pri nas posestva. Ko smo prišli na Brenner, je bila že tema. Pregled na italijanski strani je bil hiter in zapustili smo Italijo z njeno pradavno kulturo in navduševalnimi napisi na hišah, ki so nas spremljali na vsej poti. Na nemški strani smo čakali delj, vendar po mnenju izkušenih še vedno malo (mnogokrat je treba čakati zaradi množice avtomobilov nad dve uri), nato pa smo odšli proti Innsbrucku. Pozno je že bilo, ko smo ga zagledali. Odpeljali smo se naravnost v hotel večerjat in spat. Visoko nad Innsbruckom v planinah je žarel iz žarnic sestavljen kljukasti križ, v proslavo štiriletnice umora Dollfussa ... Drugi dan dopoldne smo si ogledali Innsbruck z vsemi, večji del zgodovinskimi znamenitostmi, ki so važnejše po večini le za nekdanje avstrijske rodoljube. Popoldne pa smo odbrneli čez hribe in skozi Garmisch-Partenkirchen ter druge kraje v München Ustavili smo se le v G.-Partenkirchenu, kjer smo videli mimogrede obe skakalnici. Kraj sam ni za nas hribovce nič posebnega, svetoven sloves je dosegel gotovo le zaradi reklame. Ko smo prišli izmed hribov na Bavarsko visoko ravan, se nam je začel München bližati s hitrostjo do 70 km na uro. Cesta je lepa in neprestano smo sreča vali in prehitevali hitlerjevsko mladino, ki 1 ao inedia tuS in/.ui Ehr en templi žrtvam htflerjevskega gibanja. Eno popoldne smo porabili za Izlet na Tegernsee, ki je München&tnom približno to, kar Ljubljančanom Bled. Četrti dan bivanja v Münchenu pa smo jo že ob 7. zjutraj odkurili po državni avtomobilski cesti proti Salzburgu. Med potjo smo se ustavili pri Chiemskem jezeru in si ogledali znameniti Herreninsel, na katerem stoji grad, točen posnetek versailleskega (zgradil ga je bavarski kralj Ludvik IL) Razlika je le v tem, da je ta mnogo manjši, zato pa toliko lepši. Versailles je prestal revolucijo, ta pa ni bil niti veliko uporabljen in je zato ohranjen v vsej svoji, čeprav še nedokončani, nepopisni krasoti. Za kosilo smo prišli v Salzburg, mesto samostanov, ki je v marsičem podobno Ljubljani. Kosili smo v gostilni, ki je last samostana; nadzoruje jo starejši redovnik, ki nas je strumno pozdravil: »Heil Hitler!« V teku popoldneva smo si ogledali škofovsko letno rezidenco Hellbrunn in slovite »Wasserkünste«, s katerimi so se nekoč zabavali dušni pastirji Neverjetno, kakšne vragolije so si izmišljali samo v zabavo. Na nadaljni poti smo šli skozi Berchtesgaden, pozno popoldne pa smo prispeli na Königssee, krasno jezero, podobno našemu Bohinjskemu, le še bolj divje. Po jezeru vozijo motorni čolni, seveda električni. Tudi mi smo se peljali do St. Bar-tholomäa, kjer stoji lepa cerkvica, gotovo mnogim znana iz alpskih filmov in romanov. Nazaj grede smo naprosili bro-darja, da nam je pokazal slovito mesto sredi jezera, kjer se glas sedemkrat odbije od skalnih sten. Na tem mestu nam je na trobento, ki jo ima vsak čoln, zatrobil napev, tako da smo sami slišali čudovito odmevanje. Ko smo izstopali iz čolna, se je že mračilo. Krasen je bil pogled na divje jezerce in vrhove, okrašene z oblaki. V trdi noči smo se pripeljali v kraj Zeli am See, pravi začetek slovite ceste na Veliki Klek. Kraja nismo več veliko videli, ker je bila pač tema, vseeno pa smo šli nekateri k jezeru, kjer nas je začudilo čudno premetavanje rib, ki so v tropah skakale po vodi. Naslednji dan, bil je na žalost zadnji dan potovanja, smo se odpravili na Glock-nerstrasse. Ko smo prešli prvo kontrolno postajo (pozneje so menda še tri), se je začel vzpon po numeriranih serpentinah, ki so naravnost virtùozno izpeljane. Vso pot smo imeli krasen razgled na ponosne hribe, ki so nas gledali kakor užaljeni, češ: preklemani človek, ničesar ne pustiš kakor je bilo ustvarjeno, vse onečediš s svojimi rokami! Prehiteli smo mnogo avtomobilov, ki so bili prej hitrejši od nas. Močni motor našega Saurerja in previdna roka našega izvrstnega šoferja sta nas počasi, a varno pripeljala najprej do prelaza Hochtor, kjer doseže cesta 2504 m, hi pozneje do konca Glocknerstrasse (2369 m). Tukaj Je obširen, a vedno zaseden prostor za parkiranje, odkoder je krasen razgled «ta ledenik Pastirico, na Velild Klek In z» ostalo gorovje Vožnja navzdol je skoraj težja kakor navzgor, vendar smo varno prikolovratfH po serpentinah v vas Svete Krvi, kjer smo prebrali v cerkvici legendo o blaženem Bricciusu, ki je prinesel iz Carigrada Gospodovo kri. Videli smo tudi v cerkvici spravljeno originalno sveto kri in tri žitne klase, ki so opozorili mimoidoče, da leži pod snegom bi. Briccius (od takrat namreč, ko je na poti iz Carigrada v snegu opešal). Po kosilu smo se odpeljali iz Svete Krvi po ne preveč zanimivi, a vendar lepi dolini proti Koroški. Od daleč smo videli slpalio izhodišče Uenz ki že smo bczeB Gdč. Nevenka Vizjakova, ki je dovršila IV. a razred na državni realni gimnaziji v Celju, doma pa je iz Trbovelj, je dobila kot vidovdansko nagrado »Jutra* 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v koči pri Triglavskih jezerih. Svoje lepe počitnice nam je takole opisala: Pravkar sem se vrnila z letovanja pri Triglavskih jezerih, ki mi ga je naklonilo »Jutro« kot nagrado za razpisano nalogo o 20-letnici Jugoslavije. Za to Vaše izredno priznanje se Vam najprisrčnejše zahvaljujem. S posebnim veseljem Vam na kratko opišem vtise in doživljaje iz tega prelepega dela naše ljubljene domovine. Vesela sem prišla s šolske ekskurzije v Jelši domov. Nisem se še dobro odpočila, ko mi Je pokazala mamica pismo v »Ju-trovi« poslovni kuverti, katero Je prispelo ravno tega dne. Takoj sem zaslutila, kaj bi lahko bila vsebina tega pisma. Vendar tako lepe nagrade res nisem pričakovala. Vrtin tega pa so bila Triglavska jezera ie davno moja vroča želja. Težko pričakovani dan odhoda Je kmalu prišel. Vkljnb strašni nočni nevihti in oblačnemu jutru sva z mamico določenega od zadnjih sončnih žarkov. Krog in krog pa so mogočni gorski vrhovi in grebeni, ožarjeni od sonca. Polagoma se je začelo večeriti. Sonce je zadnjikrat oziatilo okolico in mrak je počasi in težko legel na zemljo. Drugo jutro sva se že pred sončnim vzhodom odpravili proti cilju. Bilo je še hladno. Zato sva hitro hodili. Tudi nosač je svoje breme danes lažje nosü. Saj je pustil v hotelu velikanski kovček, M so mn ga naložile pri »Zlatorogu« zagrebške »frajlice«. Vedno bliže smo bili cilju. Sonce je že vzšlo. . . Lahna megla je padla Nebo pa je bilo popolnoma jasno. Dolgo smo že hodili. Hipoma pa se je pokazala koča in pred njo jezero, na katero Je sijalo prvo jutrnje sonce. Bilo je pol osmih. V koči nas je že pričakovala vesela družba in nas takoj seznanila s prijazno oskrbnico gdč. Ivanko. Bila sem vesela, da bova z mamico v krasni pokrajini in prijetni dražbi znanega planinca gospoda Bega in njegove rodbine preživeli 14 dni Gospod Beg nama Je razkazal vso okolico in nas je vodil vsak dan na kakšen Izlet. Tako sem spoznala, zopet precejšen del svoje domovine. Bila sem pri vseh 7 Triglavskih jezerih. Spoznala sem vse Y dhjl dne odpotovali. Med wfiuju Je čas deževalo, čim bflže pa sva MU dlja, tem bolj se je vedrüa. Ko pa ae je avtobus ustavil pri hotela »Zlatarognc ab Bohinjskem jezeru, je bilo že najlepše vreme, S tem večjim navdušenjem sva po obedu krenili proti Komni. Med potjo sem opazovala, kako hitro se spreminja Oara. Cim bliže sva bffl. Kamni, tem več nepoznanih cvetic sem našla. Najbolj pa mi je ugajal j-ododendron s svojimi nežno rožnatimi cve tovi. Kmalu sva bili na cfljn, pred krasnim planinskim hotelom na Kamni. Pred večerom sva si ogledali ofcoöoot Pod nama Je ležalo prelepo Bohinjsko jeseni oteevano pianta» Laza tn uajviajj jimiliii) lOtórflot Izlet v Lax Jb Ul zned najlepStrni. SB omo preko Sdnariee tn globokih knnt, kjer smo ae po snega apaSCaH v dnltoft. Med potjb sem si natrgala nekaj krasnih limihik. Videla sem bei in rmnen gorski mak, poteg njih za ▼ živi modri band ewtoüe gorska spominčice. V bSSnjem zuSja ao « vitki gamsi. Pil izleta na Bogatin sem spaznsfla no triglavsko nžo, Jjope rožnate lihg.tiilu> so pokrivate Skala % vrfta je bfl krasen razgled po na&h in sosednjih Alpah. Kbd potjo me je marsikaj opozarjala imprart» mladosti lastno hHo, a pred tremf Iett al Jo kupil na trga pred cerkvijo trgovsko UÈcv ki vdaj v potni meri ustreza njegov trgovini. Že dolga leta je naročnik »Jutra*. Jubilantu toplo čestitamo k jubileja in mt želimo ie mnogo zdravih in aspešnih leL Spominu Ivana Tomaflča Središče, 22. awgasta. lOdjsta noB ln dan so groba *vata. --X Smrt je nepričakovano iztrgala iz naše srede blagega našega Ivana Tomažiča, dolgoletnega župana občine Vitanja, odnosno Koga, ter znanega prosvetnega deìawra. Pretekli torek smo ga ob ogromni množici öodsfcwa spremljati na kraj veaiega počitka pri S*. Bollenka na Kogu. Krfc» bi si mogel misliti, Ivan, da boš moral Ti, ki si »e nedavno na primiriji OTQj.ec* nečaka Dušana tako žeto veselil da>ftviB da je ta dosegel svoj saželjem cilj, da boš Ti, kot krepak mož. čez 14 dni po tej slavnosti moral zapustiti svojo ekitao iena, svoja dobra otroka, znance ki prija» teQe! Da, tmfl prijatelje, katerih število ni bilo majhno, zakaj kot dolgoletni župan nisi bfi tn» samo ▼ svoji domači občini in boBemrfd župniji, marveč »i bil čislan tmfi ▼ krajih izven domačega kroga. Kdor Te je spanisi Te je moral zaradi Tvoj© dctorosriL costi spoštovati in vzljubiti. Setj si svoje dobro «ee kazal ofc vsaki prQfkL Vsafcams «i nad pannerai rad astrerei, že si te ina. BeveS Te bodo močno pogreSafi, xasto fahrjejo sedaj bres vzrafca po dobcem kakor so Te spfa&oo lurujmB ki sa Tis -«aa>» eE teko ustreči, kakor h§ mu b£H ufi. Ob c obdeloval, ssnjaj £4i vsi pa. ki si sam bS ohasaSt v Hagem spooxsn. Dva ptfiora s Imune «ifcufifa? jwftimiill obra jedila iti zabava. Za. obilen obisk •ab imo. » 20111-18 Preselitev Dobro znana, gostilna »pri Kmetu« r Šiški, se - preselila t gostilno »Stara šoji.«, aa. C-lovski cesti št. 99 fc>ri »tax. mitnici) Cenjenim gostom sc priporoča za ■padajj oi obisk. 20091-18 Bobi, potičke Skure ia piike na Komarjevo 'nedeljo pri Raxii v šiški. 20169-18 Danes pridite vsi V guertilno k Panju, Vegova. ul. 10. Točimo izborili dolenjski cviček. tzx lina štajerska sorti-sana vina ob vsakem Sašu razna topla ln miz Sa Jedila, danes ln vsak večer igranje klavirja, petje ln še druge doma poslovalnicah Jutta. 20065-2 Mlad fant vojaftčin* proat Ml mesto Bluge ali k«! «ličnega. Pon. na ogL oddel. Jutra pod »Priden ln poöten«. 30116-2 Absolventka abit. tečaja korespandira slovensko, srbehrv-, nemško, ttal.. franr.. z znanjem slov. in nemške stenografije, išče primerne službe pod »Ambicija« na ogl. odd. Jutra. 20122-2 Natakarica pridna, poàtena, verzirana želi službo v LJubljani, na Gorenjskem ali Štajerskem. Reflektlram samo na dobra mesta. Ponudbe n» ogl. oddel. Jutra pod »Prlkupljlva 773«. 20145-2 Prodajalka mei stroke,vajena kuhinje idi službe najrajše v okolici Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20103-2 Samostojna vdova želi službe kot gospodinja pri samostojnem gospodu ali pomoč r gospodinjstva. Naslov r vseh poslovalnicah Jntra. 20064-2 Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, iz-očen v trgovini z mešanim blagom, priden in zanesljiv, išče službe. Prevzame tudi metto skladiščnika. Nastopi takoj. Ponndbe na podružnico Jntra Trbovlje pod »Agilen«. 20061 Šofer — vrtnar išče službo popolnoma zanesljiv. Pogoje pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 19078-2 Kuharica z daljšimi spričevali, želi premeščenja. Ponudbe pod značko »Perfektna« na podružnico Jutra Ljubljana VII. 20168-2 Gospodična s 1000 din kavcije želi zaposlenja v gostilni ali buletu v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 777« 20204-2 Gospodična vešča nemščine in sloven ščine, išče mesto k otrokom. Ponudbe pod šifro »1. september« na p druž-nico Jutra Maribor. 20545-2 Vsled skrčenja obrata iščemo nameKenja za našo kores-pondjntko,, popolnoma sa-jaoatojao moč, perfektno v slovenJčni, nemščini in srbohrvaščini, z dolgoletno prakso v industrijskem podjetja ia v tehnični pisarni, z najbolj&ni referencami. Ponndbe na ogi. odd. Jutra pod »Jabonaa moč«. 20162-2 Za našega slugo zelo po&enega. marljivega in vestnega delarca, izurjenega šoferja in mehanika, zmožnega karcije v nepremičnini, iščemo službo. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 20163-2 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober tel alter delavec z znanjem nemščine — išče službe z& takoj. Nastopi lahko 1- sept. Mohor Perdo, Boh. Bistrica 19971-2 Inteligentna vdova v gospodinjstvu vse stran ako verzirana^ išče mesto domačlce. k finemu starejšemu gospodu. Na stop 1. do 15. septem bra. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna — varčna«. 19972-2 Trgovski pomočnik mlad, perfekten železnl-niar, špecerist, deloma manufakturist tn galan-terist, žeil premen Iti s 1. oktobrom mesto. Ponudbe na ogl. odd. J1*-tra pod šifro »Perfektna moč.« 19964-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, želi službo pod »September« na podruž »Jutra« v Ptuju. 20067-2 Gospodinja varčna, dobra kuharica Išče aaposlttve za čez dan. Gre tudi za postrežnico. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 38«. 20071-2 Postrežnica Išče delo za ves dan aH pol dnevno. Primem ra, vsako delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Urna«. 20070 2 Šofer — tehnik z dobro prakso ln odličnimi lapričevaM. Sče službo. Govori angleško ln nemško. Pon. na ogi. odd. Jutra pod »Pošten šofer«. 20069-2 Šiva ja se obrača na dutM tfce, ki bi posodilo Str. stroj da bi mogla otrokom kruh služiti. Pon. na ogl. odd. Juira pod šlf to »Hvaležna-« 20004-2 Inteligentna gospodična 18 let stara z mal" motim» perfektna v nemškem, francoskem ln hrvatskem Jeziku želj me sto v pisarni ali k otrokom. Ponudbe pod £lf ro *Bolj*a^ ru cjl. '-! ' Ji"- 2 UvOi-Ž Šivilja prvovrstna, sedaj prosta gì e na dom za navadno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okus« 20086-J 500 din dam tistemu, Kateri mt preskrbi službo skladiščnika ali kaj primernega za stalno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20046-2 Šivilja sprejema delo na dom. Dela lepo ln poceni. Na slov v vseii posloval. Ju. tra. _ 20036-9 Mesto plačilne natakarice iščem za 15. september. Reflektlram na boljši lo-kal ali dobro ldočo gostilno na. račun Imam osebno pravico. Po zahtevi položim kavcija na sigurno mesto. Pon. na ogL odd. pod »Plačilna«, _ 20006-2 Strojni tehnik mlajša, moč, a 12 letuo prakao v kovinski ln ope kamiéki s»~okl, »če slui be za take J ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen sa mostojnega vodstva ob-brata« 20226-2 Graver 23 M star voJadCbM prost vešč plastičnega la štančnega graviranja s r>rav dobrim spričevalom išče službe takoj &.U pozneje. Ponudbe na ogL odd Jutra pod Šifro »Graver« _ 20231-a Iščem službo luge. skladiščnika aB kaj sT.cnega. — Naslov Franc Kraéevec, Celovška. c. 34, Ljubljana. 20189-3 Absolvent strojne delovodefce Acte izučen strojni klJttčavM čar vojaščine prost išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvente 20281-2 Gospodična trgovsko naobražena, čedo^ zunanjosti, z znanjem nekoliko nemščine, išče kakršno koli zapos..tev. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prikupljiva, poštena i« hvaležna«. 20240-2 Vsako delo mesto sluge, dostavljale«, raznašalca ali karkoli sprejme strokovno kvalificiran korespondent, perfektno iz-izvežban v slovenski, srbo-hrvatski, nemški in italijanski korespondenci, slovenski stenografiji in strojepisju, tako da bi zalegel tudi za dobro pisarniško moč. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 202364 šofer mehanik in siguren .da ze lo ugodno Oton Paar. Jesenice, Gor. 20196-10 Kapital Motorno kolo znamke AGS 350 ccm po nizki cenj prodam. Tržič, Glavni trg 8 20199 10 WMHZ3 Kolesa Pri nakupu novega ko lesa si oglejte našo za jogo v Novi trgovini na Tyréev-l cesti 36 Prvo vrstna kvaliteta, nizke cene. 18747 U Več koles najboljših znamk popolnoma novih pr?v poceni na prodaj pri »Prometu«, nasproti Križanske cerkve. 19855-11 Kolesa, šivalne stroje Globoko Br| «ne cene prvovrstnih znamk prodaja Triglav, Resljeva c. 16. Rabljena kolesa in stroje vzamem v račun. 20134-11 Eleganten bicikel ^koro nov, pariške znam ke Aiglon. slonokoščene barve, ostali deli kroma ni. nove gume. odlična luč. kilometrski števec, itd, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20031-11 Moško dvokolo znamke »Puch«, solidno in dobro ohranjeno, prodim za din 700. Ogled v sredo 31. avgusta pri Dr. Bleiweisu. Trdinova 5. 20165-11 Moško kolo in otroški tricikel v zelo dobrem stanju prodam. Knavs, Zvonnrski tli. 13. 20210-11 4-sedežni avto mali, dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19825 10 Tovorni avto 3 5t-onski, šasija v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pošljite na Franca Žnidariča, mehanična delavnica. Gornja Radgona. 19932-10 Avtomobile ovorne osebne in avte ■>uae dobro ohranjene 'sen jaKostj Kupite na, :eneje Dri O Žužek irupp zastopstvo Ljub lana Tavčarjeva U 20234-10 Paradižnika svežega, popolnoma dozorelega kupi vsaKO množino Slamič, Liuoliana 19315-27 Pisalne mize malo rabljene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 12.600«. 19780-7 1000 m tračnic profil 60, 65 mm in tisoč metrov litoželeznih cevi 10 do 20 mm luči, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Tisoč metrov«. 19898-7 Pisarniško opravo kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Pisarna«. 20102-7 Kupim motor DKW. do 200 ccm Pon. s ceno na ogl. odd. Ju tra pod »Takoj plačam. 20156-10 Osebni avtomobil dobro ohranjen kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd Jutra pod »Avto prodam«. 20112-10 Chrysler 5 sedežna limuzina, 8 cilindrov, rabi 18 1 ben cina, teža 1725 kg, syn-hron, temnomodre barve, vožen 38.500 km, ra di bolezni ugodno prodam. Za pojasnila in ogled kličite telefon št. 3074. 20030-10 Avto-akumulator 12voltnl 60 amper, rab ljen, toda v doorem sta nju, kupim. Pon. pod: »Ekspres« na ogl. oddel. Jutra. 19992 10 Tovorni avto potrebujem za prevoz raznovrstnega blaga. — Zaslužek dober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20178-10 NSU 350 ccm, model 1937 kot nov, kompleten, prav malo vožen, prodam za 9000 din Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20332-10 Zamenjam ali prodam novo klavirsko harmoniko za malo rabljeno motorno kolo. Harmonl ka ima 96 basov, 34 tipk. Naslov v vseh posi Jutra. 20232 10 Tovorni avto Ford 1 tonski v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Garaža I. Rebolj Ljubljana, Vegova 8. 20257-10 Ariel 500 ccm s prikolico, dobro ohranjen, v brezhibnem stanju in labko ftrikolico za 3^0 ccm poceni prodam. Poljanska cesta 46 Vrhovec.-20238-10 Hrastovino, jasenovir.o, orehovino. bukovlno, žagano kupujemo vsako količino za gotovo ceno Ponudbe z izKazom in ceno pod »Export« na Publicitas, Zagreb. 20028-15 Pohištvo POHIŠTVO ta stanovanta. hotele, pensione. dobavlja »OPRAVA«. Celovška cesta 50 Spalnice ie od dio 14v0. kuhinje od 700 din. Vsa naročila izvršimo "očno in -ud' po lastnih načrtih. Pohištvo novo ln že rabljeno, ki 4a želite prodati aH sa eno dati » shrambo sprejmemo v posebni od ieiek v Komisijsko pro ìajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je » cem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo oreskrblmo sami S po ^ oči te nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohi Veva v naš Komisijski Kideiek presKrDimo sa ml Ivan Ma t h lan Ljub Jana. Tyrseva cesta 12 79 12 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrov* certi 40 kopi takoi in plača naj-boiic iranilne Knjižic« bank in Oranilnic vrednostne capine: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute »seh držav. Prodan srečk državne f*i-tedne loterije 18327-16 Kompanjona ali finansirja k novemu a dobroidočemu podjetju v Liubliani, s kapitalom do 500.000 din — spreimem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Svoji k svojim«. 19793-16 Ureditev dolga porom sodnib in izvensodnih puravnav. Nasveti » Konkurzmb za jevah in vseh drugih trgov ,ko obrtmb poslih. Stro •iovne kniigovodske tevi »ne. Sestava in iprobaciu-bilanc. Preskroe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog m plasiranje istih. Vs' posli Kmečki zaščite. Edina soncesioniraoa kotrerciaina pisarna. LOJZE ZAJC Liul ina. Gledališka 7-TELEFON 38 18. Ì20-U S hranilno knjižico lahko kupite vse vrste pohištva : spalnice, ledilnice, kuhinie — prvovistne izdelke po ugodni ceni. — Erman & Arhar, tovarna pohištva, — St. Vid nad Ljubljano. 304-16 Do 5°!o Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite pri nas. Mislite na bodočnost in začnite vlagati tudi Vi. Za vse naše obveznosti jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana. 19908-16 Posojilo na vknjižbo, poroke, hipoteki rno po 7 odst. oliresti na 5 ali lOletno odplačilo nabavljamo. — Pojasnila daje Central. Zagreb. (Bregovita) To-mičeva ul. 7. 19685-16 120.000 dinarjev vložim v do-broidočo trgovino ali podjetje z event. soudeležbo. Starost 29. soliden. vešč vsakega posla in treh jezikov. Plačom alodonosen nasvet Piši te na ogl. odd. Jutra pod »Neoženjen.« 19842-16 Briljanten zaslužek se nudi osebi, ki razpolaga z gotovino 25 do 50.000 din. Izguba izključena. Obrat prične takoj poslovati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez konkurence«. 19945-16 Družabnika ? n dobro trgovino ▼ ne I stu spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina osemdeset« 20322-16 Obrt Spalnice, jedilnice. kuhinjt oo danih ln lastnih na irtlh po jako ugodni ce al. Strojno mlzarstvc O Lancoš Wolfova 12 219 K 15442-12 Spalnice, jedilnice kuhinje lahko v veliki izbiri kupite in plačate tudi s hranilno knjižico pri Erman & Arhar, tovarna pohištva. St. Vid nad Ljub liano. 304-12 Hrastovo spalnico malo rabljeno, poceni prodam (tudi posamez ne kose) : Rožna ul. 29. I. nadsir. 20128-12 Pohištvo za stanovanja, hotele penzljone ln trgovske opreme, dootte najhitrei« je v največji zalogi po hištva »SAVA« -spalnice že od 1600,— Omare 400 — 1'ostelje 160.— Kuhinjske oprave 750,— Kuhln.1. kredence 450 — Otomane 500.— Mad raci 190.- Mreže 85 — Sprejemamo naročila pr r.rcdli.žnnih iti naših n» *rtlb Rožna dolina. Pred J am ska ul Trgovina Gajeva. Nebotičnik 20277-12 Spalnice orehova politirana, oreh imitacija, kuhinja priznano solidna Izdelav«, nudi najceneje komisijska zaloga pohištva Fr. Lajevic, Stari trg 6. 20282-12 INSERIRAJ V „JUTRU"! Avtobusno podjetje a več progami in avtobusi ee zaradi bolezni ugodno proda- Cena je izredno nizka ter ugod ni plučllni pogoji. Pon. in visa pojasnila dobe le resni reflektanti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča te čaka«. 19895-3C SALON STEZNIKOV trebušnih pasov ln mo-derčkov po meri. ANA HÜTT ER, se priporoča cenjenim damam. Gledališka 7-II. 20002 30 Koncesijo za prodajo drog. kemikalij, fotomateriala itd-. odam v izvršev anje po do govoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Droge-rija«. 20005-30 Stròfi Mizarske stroje znamke Kirchner, Lipsko (Leipzig) pol novo dikte-rico 700 mm, naravnalni stroj 500 mm, tračno žago 800 mm, rezkalni stroj, vrtalni stroj, cirkular, in brusilni stroj za nože, vse na krogli lčnih ležajih, pri vsa kem strotu elektromotor 110 voltov prodamo kompletno ali posamezno z_ ali brez motorjev. — Vprašati' Rikard Royko, Zagreb, Vla-ška ulica 40. 19476-29 18 šivalnih strojev koles m otroških vozičkov, prav poceni na prodaj pri »PROMET«, nasproti Križanske cer kve. 19852-29 Singer šivalnih strojev oogrezljivlh in raznih drugih po prav nizki ceni naprodaj pri »Pro metu« (Nasproti Križ«n >ke cerkve). 19854-29 Vlogo 30.000 din aii manj, od »Kmečkega hranilnega in posojilnega doma« in 20.000 dinarjev od «Mestne hranilnice« v Kamniku prodam najboljšemu po nudniku. Istotam prodam lepo ln lahko kočijo. Naslov v vseh posi. Jutra. 19934-16 40. let samski s 60 do 80 tisoč din pristopi kot kompanion k gostilni, menzi. slaščičarni ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak 777«. 20097-16 Sodružabnika s primernim kapitalom za čisto ln sigurno rentabilno obrt iščem. Tudi sodružabnlco , ki je labko vdova ali ločenka. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Foto obrt«. 20143-16 Trgovsko kompanjonko iščem v dobro vpeljano trgovino, nekaj kapitala potrebno. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Resni«. 20110-16 Din 100.000 ali več Investiram v zdravo trgovino ali Industrijo s sedelovanjem Priženitev Ima prednost Ponudbe Je poslati pod »Trgovsko naobražen29« na ogl. odd. Jutra 20223-16 25.000 din posojila potrebujem nujno za do bo 1 leta ln vknjižbo na drugo mesto nove eno nadstropne vile na prometnem kraju ob progi na deželi. Na prvem me stu din 10 in 15 tisoč. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Takoj I« 20295-16 50.000 din vložim kot kompanjon k dobremu podjetju. Ponudbe pod »Sodelovanje pogoj« na ogl. odd. Jutra. 20260-16 Perfektno frizerko sprejmem kot družabnico. Dopise pod »Lepa bodočnost« na podružnico Jutra Maribor. 20351-16 Al. Planinšek trg. ag. za bančne posle Ljubi lana. Beethovnova 14. tel. 35-10 lzpoeljuje vse bančne in kreditne posle, nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev obveznic itd stalno najkulantneje. 31016 Pisalni stroj rabljen, kupim. Pon. z n?.vedbo cene na oglas, odd Jutra pod »Rab ljen«. 19912-29 STROJE o 40.000« na ogl. odd. Jutra. 20318-20 Na pobočju Črnuč (.nad transf orma torj em ) s krasnim razgledom na Ljubljano ln okolico, ugodno prodam eno večjo ali d-.e manjši stav-beni parceli z vrtom Pojasnila pri iPosest« v LJubljani. 20132-20 Enonadstropno hišo podkleteno. novo. na lepem kraju LJubljane, prodam. Vzamem tudi parcelo v račun. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20033-20 Prodam dve stavbi v Ljubljani, prva parna pekarna, druga dvostanovanj-ska manjša hiša. Ponudbe : »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25. 20172-20 Ugodna prilika 4000 kv. m sveta poceni prodam pri novi šišenski cerkvi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcelacija urejena«. 20177-20 PRODAMO: VTLO èttrtstamovanjsko, novozidano, vrt, netto donos 38.000 din. cena 480.000 din. Sv. Krištof. HISO tiri stanovanjsko, novozidano., vrv net-todonos 17.000 din, za ceno 220.000. Mesto. VILO trjstanovanjsko, komfortno, vrt. Cena 220.000 din, hipoteke 70.000 din, Šiška, ob tramvaju. HIŠO enodružinsko 3000 kvdr. m zemljišča. Cena 100.000 din. Severna Ljubljana. Razen tega vsakovrsten dru^e hiše, posesti a ln parcele. Brezplačne informacije daje A. Adamič realltetna pisarna Ljubljana, Gosposvetska 7. vis a vis Slamlča. 20083-20 Stavbna parcela na Mlrju ugodno naprodaj. Poizve se v Bohoričevi 8. 20077-20 nserirajT V •-JUTRU" J Enosob. stanovanje podpritkčno, suho, solnčno, za dve odrasli osebi, oddam za takoj. Dalmatinova št. 5. 19925-21 Moderno stanovanje 4 velikih sob in pritiklin. I nadstropje, v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, iaieo* drova 6. 19946-21 Trisobno stanovanje s pritiKliELami odaam z» termin november Jegll-čeva 22. Ogled dnevu« od 13. do 15. 19S96-21 Stanovanje z dvema sobama in t», hinjo oddani. Noelov v podr. Jutra na Jesenicah. 19890-21 m V suterenu nove vile na Mirju (*%■ dam enosobno solnčno, prostorno 1 suho stanovanje s kopalnico in arrogimi pritiklinami. Even. tuelno oddam istotam dve veliki soinčnl so« bi po cca 30 kvdr. m. pripravni za lahko obrt pisarno ali atelie. Pon. na ogl. odd. Jutra pod -Mirje«. 19350-21 Lepo stanovanje 3 sobe. predsoba, kuhinja. poselska soba, s pri tiklinami — oddam n» Blelweisovl cesti s 1. nov. >"aslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19915-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami, oddam Za 1. oktober. Naslov v vseh poslovai. Jutrs- 19848 21 Stanovanje ena soba in kabinet s k»- palnico se takoj odda. Poizve se pri Mauriču, Bežigrad 1. 20095-21 V mansardi oddam solidno sobo, koli in j o s plinom, za november boljši 06ebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20147 21 Stanovanje »oba. kuhinja, popolnoma re novi rana oddam samo 2 osebam. Naslov v vseh posloval. Jutm. 20153-21 Dvoosb. stanovanje s pritiklinami oddam s prvim novembrom na Mirju družini brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno 777«. 20104 21 Dvosob. stanovanje oddam ® 1. ofetobrom. Cena 500 PodmiA- ščakova 4. Ogled od 9. do 12. ure. 19999-21 Lepo stanovanje sončno, eno ali dvosobna oddam v Novih Jan-Ü M 20035-% Eoosob. stanovanje s kabinetom, čisto, v mestu, oddam samski o. sebi event. dvema goti '»'fnaDia. 20v) 11-21 Lepo stanovanje dveh sob, prltikiin, od dam tik šišenskega trga • 1 r.ovembrora. Naslov w vseh posloval. Jutra. 20022-21 Stirisobno stanovanje oddam popolnoma renovi-rano, z veliko kuhinjo, kopalnico in postranskimi prostori za takoj. Pred Škofijo k. 15, J. nadstr. 20164-21 Dvosob. stanovanje komfortno s kabinetom, oddamo v najem 1. novembra t. I. v sredini mesca. Stanovanje ima vse pritikline, centralno kurjavo in plinski štedilnik. Podrobnejše informacije daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 1? vsak delavnik med uradnimi urami od 8 .do 14. ure. (Tele/on 25-21 in 25-22). 20174-21 'Trisob. stanovanje lepo, sončno, zračno in čisto, n-a mirnem kraju eredi -vrtov oddam v najem. Naslov v vseh po-eloval. Jutra ped =Mir-a '-1. Jutra. 20021 53 Oddam poceni sobo za 1 ali 2 osebi, takoj, tudi dijakom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20023-23 Sostanovalca sprejmem v lepo podstrešno solnčno sobo na Krekovem trgu 11. 20019-23 Lepo sobo opremljeno ali prazno v centrumu. oddam. Nasi. v vseh posloval. Jutra. 19983-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Rožni ul. 15. 20007-23 Sobico podstrešno, prazno, takoi oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20175-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom. oddam s 1. sept. Naslov v Voe! posi v j! Jutra. 19873-23 Sobico s posebnim vhodom za nebotičnikom oddam 1. septembra. Beethovnova 15.-HI, levo. 19910-23 Oddam spalnico lepo opremljeno z dvema posteljama. Oddam 1. septembra. Vprašati : Slomškova 5, pritličje, levo. 20237-23 Dijakinje mlajše, sprejmem. Dobra oskrba, nadzorstvo, nemška konverzacija. Poljanska 15, VI. stop. 11. vrata. 20244-23 Sobo stroeo ločeno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20241-23 Veliko prazno sobo solnčno, s štedilnikom, — takoj oddam. Ogled od 11. do 12. ure. Križevniška 11, 111. nadstr. 20246-23 Toplo sobo opremljeno, s posebnim vhodom oddam 1 ali 2 osebama. Bolgarska 17. 20249-23 Lepo sobo z dvema posteljama ali eno sobico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 20248-23 Opremljeno sobo lepo, oddam na Resljevi cesti 26, pritličje. 20252-23 Separirano sobo solnčno, opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20250-23 Lepo sobo opremljeno, veliko, svetlo, oddam 7 uporabo kopalnice v novi hiši. Tržiška cesta 17, II. desno. 20258-23 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama z uporabo kopalnice, posebnim vhodom visoko pritličje oddam poleg gorenjskega kolodvora Medvedova 5a. 20307-23 Prazno sobo veliko in sonino, s posebnim vhodom, takoj oddam v bližini sodniie. Primerna za pisarno. — Naslov v vseh posi. Ju tra. 20142-23 Prazno sobo oddam boljši osebi v Slomškovi 23. 20161-23 Sobo s štedilnikom oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. * 20081-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v mirni hiši oddam, Mencingerjeva 31. Kolezlja. 20082-23 Lepo solnčno sobo vhod iz stopnic, prazno ali opremljeno, oddam. Gradaška 8-1. Nosan. 20073-23 Opremljeno sobo lepo. oddam po nizki ceni. Miklošičeva c. 22a. III. nadstr. vrata 31. 20072-23 Prazno sobo v centru ali bližini išče uradnica. Plača točno, r'onudbe pod »Stalno 333« na ogl. od. Jutra 20329-23 Separirano sobo z nso oskrbo oddam takoj. Ogledati pri Rozmanu. Dvorni trg 3-II. 20152-23 Prazno sobo solnčno, s souporabo kopalnice v komfortnem stanovanju oddam. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 20140-23 Za 15. sept. oddam lepo, veliko ln solnčno sobo. Oprema moderna. Centralna kur java in kopalnica. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 20136-23 Snožno sobico poceni odclam pošteni, ves dan v službi zaposleni gospodični. Ogled med 10. in 14. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20087-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno, parket, elektrika poceni oddam solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20150-23 Dvem gospe dičnam boljšim, oddam lepo so bo s kopalnico, s 15. seotembrom, pole? sed niie Naslov v vseh P' Jutra. 20036-23 Sobo zračno, prazno ali opremljeno. v centru, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20016-23 Sobo opremljeno, lepo in solnčno, oddam 1 ali 2 osebama Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20273-23 Opremljeno sobo lepo park, z elektr, 10 min od glav. pošte strogo separiran vhod oddam, Razpotna ul. 8 pri izlivu Gradaščlce v Ljub ljanico. 20220-23 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam simo boljšemu gospodu Wolfova ul. 10.-I 20225-23 Opremljeno sobo v centru poseben vhod oddarn en; ali dvema oseb? ma Križevniška. ulica 5-1. 20222-23 Prazno sobo lepo, sončno, veliko v novi vili na Mirju oddam. Naslov v vseh posi Jutra. 20229-23 Lepo opremljeno oddam 2 boljšima gospodoma najraje s celo orehrano. Žiberto-va 30-I. nadstr. 20230-23 Sostanovalca sprejmem v sobo s posebnim vhodom. TrakO" ski nasip 10 20211-23 Lepo solnčno sobo opremil eno s sou porabo kopalnice oddam solidni osebi. Gerbičeva ul. 40 20209-23 Opremljeno sobo solnčno. ne previsoko po stopp'cah, išče mirna gospodična za 1. ali IS sec-tember v centru event. bližin: mesta. Donise na osi. odd. Tutra pod šifro »Solidna stalna oseba«. 20316-23 Lepo solnčno sobo oddam od Resljevi cesti boljši osebi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2C364 2? Solnčno sobo lepo opremljeno oddam dvema osebama po SO din za osebo mesečno Trnovo, Cesta na loko 22. 20197-23 Veliko prazno sobo oddam Novi trg 5-III — nadstropje. Stary. 20213-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 gospodičnama. Gradišče 14. — A. Zvonec. 20333-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom pri Po-lianski gimnaziji, oddam oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 20256-23 Solnčno sobo s posebnim vnodom in dobro domzčo hrano, oddam 1—2 osebama Sprejmem tudi dijake iz boljše hiše. Stari trg 28. 111., levo. 20284-23 Sobo oddam gospodu ah dvema visokošolcema. Cesta 29-oktobra 5, II. (Rimska). 20317-23 Lepo sobo z uporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20309-23 Veliko prazno sobo lepo, 25 kv. m, v strogem centru, oddam za september.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20276-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, takoj oddam na Šmartinski cesti 10. 270259-23 Stalen gospod išče strogo separirano — opremljeno sobo v bližini Tabora za 1. september. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«. 19917-23a Konservatoristka išče sobo s klavirjem in popolno oskrbo. Kutin, Maribor, Maistrova 19, II. n. 19874-23a Opremljeno sobo separirano, event. z vso oskrbo, išče boljša uradnica. — Ponudbe z navedbo cene pod »Stalno »obo« na ogl, odd. Jutra. 20265-23a Dijaikt tob* Dve dijakinji najrajši nižješolki, sprejmem v popolno oskrbo. Stanovanje zdravo in zračno, hrana dobra, strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20371-2 Dva srednješolca sprejmem v popolno o-skrbo ln nadzor. Ponud be na Kocjan. Celje, Kralja Petra c. 13. 19669 22 Dijaka ali dijakinjo nižjih razredov srednjih aH trgovskih šol sprej mem na dobro hrano, stalno strogo nadzor stvo ln pomoč pri uče nju. Gerbičeva ul 5-1. Kolezlja. 18754 22 Eno, dve dijakinji sprejmem Velika solnčna soba, stalno topla kopalnica, dobra hrana, nemška konverzacna, klavir in velik vrt na razpolago. Verstov-škova ul. 27, Mirje. — Tramvaiska postaja : Langu-sova ulica. 19844-22 Solnčno sobo oddam s celotno oskrbo dvema nižješolcema v bližini vseh šol. Pomoč pri učenju, klavir ter strogo nadzorstvo. Cena zmerna. Poizv se v vseh poslovalnicah Jutra. 19756-22 Konzervatorist išče sobo s klavirjem in popolno oskrbo. — Albin Perne, Tržič. 19744-22 Dijaka nižješolca samo lz boljše hiše v strogem centru, sprejmem na zelo dobro hrano, s souporabo kopalnice. pomoč pri učenju k drugošolcu alj k sinu sedmoèolcu. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 19907-22 Mirno sobico s strogim nadzorstvom, popolno oskrbo, upora bo klavirja ln kopalnice iščem za dijakinjo klasične gimnazije. Ponud. z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod »Torek* 19900-22a Sobo lepo ln popolnoma mirno Iščem za 1. september v neposredni bližini centre. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Soba«. 19933-23a Sobico s hrano poceni iščem, ali pa bi pomagala v zameno v prostem času pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 777«. 20160-23a Prazno sobo skromno, z štedilnikom, iščeta mati ln hči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalne«. 20034-23a Sobo s popolno oskrbo in zelo dobrim klavirjem v centru mesta iščem Pon be na ogl. odd. Jutra, pod »Resna 21«. 19984-23a Dijaka sprejme v vso oskrbo u-gledna družina blizu vseh šol. Pomoč pn uče nju. Nemška konverzacija, klavir. Kruffič v Ljubljani na Rimski cesti (Cesta 29. oktobra) št. 18 1. nadstr. levo. 19339 22 Profesor išče v vsestransko skrben dom dijaka nižješolca v popolno oskrbo. N.xslov v vseh posloval. Jutra. 19833-22 Osmošolec išče stanovanje z vso oskrbo pri nlžješolcu pro ti instrukclji in doplačilu po dogovoru. Nasi, v vseh pesi. Jutra. 19866-22 V Celju sorejmeir, dijakinjo ali dijaka nižježol-ca v vs-^ oskrbo. Naslov v vselr posloval. Jutra. 19950 22 Profesorska družina v Mariboru sprejme nižješolca (ko) v vso o-skrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh posloval. Jutru» 19953-22 Srednješolec in konservatorist iščem sobo z vso oskrbo in s klavirjem pri boljši rodbini, po možnosti sam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19942-22a Gimnazijca prvošolca sprejmem v popolno oskrbo 5 minut od Bežigrajske gimnazije. Stalna pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20056-22 Mirnega srednješolca r dobro oskrbo in pomoč pri učenju kot tovariia drugemu sprejmem za 400 din mesečno. Pred škofijo 19-1. dvorišče. 20106-22 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v lepo čisto sobo z prvovrstno oskrbo in vestno nadzorstvo. Miklošičeva 15.-IV. desno. 20114-22 Uradniška vdova spiejme srednješolko kot sostanovalko v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20109-22 Dve dijakinji sprejmem, dobra oskrba, lepa solnčna soba, klavir, pomoč pri učenju, ev. oddam sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20089-22 1—2 dijaka sprejmem na hrano ln stanovanje zraven in. gimnazije. Naslov: —V. Skok. Prekmurska ul. 6 20320 22 Dijak ižče soho. event. z vso oskrbo, v bližini tehniške srednje šole. Pon. z navedbo cene na oglas odd. Jutra pod »Drugi letnik«. 19998-22a Dijaka najraje šestošoica m. drž. gimnazije, sprejme učiteljska rodbina v dobro oskrbo. Seliš kar, na Bleiweisovl 48-n nadstr. 20041-22 Dijaka (-injo) vzamem v vso oskrbo ali oddam sobo. Cesta 29 okt. 18. pritličje levo. 20096-22 Dva dijaka citžješolca sprejmem v vso sokrbo. Kopalnica. Pomoč prt učenju. Naslov v vseh poelov. Jutra. 20119-22 Dijakinji sprejmem v dobro oskr. bo. Naslov v vseh posredoval. Jutra. 20120 22 Iščem stanovanje z vso oskrbo v bližini I drž. gimnazije event. z inštrukci-jami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nižješolec«. 20107-22a Dvema dijakoma oddam lepo in sončno sobo z vso oskrbo ln souporabo kopalnice. — Poizve se v ogl. odd. Jutra. 20151-22 Za dva dijaka oddam sobo z vso oskrbo. Zračna soba b prostim vhodom ln dobra hrana. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 19980-22 Dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Nemščina, francoščina, matematika in klavir v hiši. Vestno nadzorstvo. Cena zmerna. — Clgoj učiteljica. Gosposka ull ca 10, I. nadstr. 19979 22 Nižješolca najrajše s klasične gimnazije k domačemu sinu, — sprejmem v vso oskrbo po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20181-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Polzve se na Kongresnem trgu 3-IV. pri g. Pogačnik. 20010-22 Eno ali dve dijakinji najraje nižješolki v pr-\ ovrstiao oskrbo sprejmem v lepo solnčno sobo nasproti gimnazije na Poljanah. Kopalnica nadzorstvo ln vzgoja. Po nudbe pod »Vestna O-skrba* na. ogl. odd. Jutra. 20138-22 Dva dijaka (-inje) sprejmem v lepo sončno sobo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20078-22 Dijakinjo sprejmem v vgo oskrbo kot so9tanr>vaiKo. Štrukelj. šmartinska 8. na dvorišču. 20080-22 2 dijaka sprejmem na vso oskrbo. v bližini ni. drž. gimnazije. Nasi, v vseh nosloval. Jutra. 20045-22 Uradniška vdova v bližini Zvezde sprejme v oskrbo dijaka prve ali druge gimnazije ali di-Jakinlo trgovske šole Nemška konverzicija. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra. 20047-22 2 dijaka(inji) sprejmem v lepo sobo z vso oskrbo. Center. Na slov v vseh posi. Jutra 20224-22 2—3 dijake(inje) za 1. »U 2. meščansko šolo v Domžalah sprejmem v popolno oskrbo Dobra hrana, skrbno nad zorstvo. pomoč pn uče-n1u. Informe.clJe v nar. šoli. 20219-22 Dijaka sprejmem v bl-Zini bežigrajske gimnazije. Solnčna soba, kopalnica, — Dobra vestna oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20272-22 Dijakinje sprejmem. Velika solnčna soba, kopalnica, dobra in vestna oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20275-22 Uradniška družina sprejme dijakinjo k svo Ji hčerki osmošolkl v oskrbo, ki Ji bo tudi v pomoč pri učenju. Naslov v vseh posi. Jutra. 20200-22 Dijake(inje) sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh po-&lov. Jutra. 20202 22 Tri dijake sprejmem. Naslov r rseh poslovalnicah Jutra. 20059-22 Sostanovalca dijaka, sprejmem. — Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20268 22 Dijake niSJešolce z ev. lnstruk cijo sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Cena zelo ugodna. Antonija Bitenc, Gosposka ul 10. 20233-22 Dva dijaka sprejmem n« stanovanje in oskrbo v centru. Naslov v vseh posi. Jutra. 20289 22 Osebo z 25 do 30 tisoč din sprejmem na dosmrtno oskrbo Ostalo po dogovoru. Pon. na podruž. Jutra v Celju pod >De-nar siguren«. 19708-14 Ptičar temnonijava psica. 7 leti stara, izvrsten nos. dobro dresirana. povsod urorab-lliva, naprodaj. — Franjo Kalan. Celje. 19804-27 Ptičarje nem kratkodlake, z rodovnikom, krasne bele z ruja-vimi lisami, dva meseca stare, od prvovrstnih staršev ima naprodaj — Ivan Savnik. Kram. 19761-27 Trgovcem špecerije in lesne trgovine, se naznanja, da vzamem špecerijsko blago proti odiemu lesa in vstopim kot član za kakšno firmo lesne trgovine v nakup lesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jesen« 19982-27 Ptičarja dveletnega, rodovnik, lz vrstno dresiranega ter polletno pslčko. že uporabno za lov. proda: Ivan Stular, Vrhnika. 19996 27 Volčjega psa pravega, hudega prodam Josip Omahen, Dolenjska cesta 35. 20298 27 Izgubljeno Umetno zobojve se je zgubilo. Pošten najditelj se naproša, da p» odda v ogl. odd. Jutra. 20123-28 Akumulator za motorno kolo sem izgubil na cesti Medvode Ljubljana. Najditelj naj ga odda proti nagradi ra policijski upravi v LJubljani. 19976 28 Mlad pes volčje pasme »Tomi« se 'e Izgubil. Odda l ga pro ti nagradi v Grajski kleti. Maribor. 20355 28 Dve dijakinji višje gimnazije ali trgovske šole, snreimem r bližini li-ceia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20235-22 Dve dijakinji (dijaka) sprejmem v solnčno sobo, z oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20247-22 Profesorska rodbina spreime dva dijaka v lepo. veliko sobo in dobro oskrbo, blizu poljanske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30334-22 Informacije Informacije privatne, poizvedbe itd. vrši Informacijski zavod LJubliana. Kolodvorska ul. 41, poleg palače »Ljubljanski dvor« 19499 31 Informacije privatne, poizvedbe Itd. vrši Informacijski zavod v Ljubljani, Kolodvorska ul 41. poleg palače »Ljubljanski dvor« 19499-31 Preklic Podpisani preklicujem da nisem plačnik za dol-rrove, katere bi napravila moja žena Ivuna Pernuš, na moj račun. Josip Pernué. stn-v beni podjetnik v Kranlu. ^^ 19838-31 Izjava Kotnik Peter, lt| je podal preklic dne 21. Vn. 1938 glede g. More K .irli. železničar j« v LJubljani. Je železničar lz Ljubljane, Nove Jarše 72 in ne iz Rožne doline. 20127-31 7 V Žužemberku bo 3. septembra 1938 ob 10 uri na lavni dražbi pro-dana enonadstropna hiša ob glavni cesti 62 z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem, pripravnim za obrt, njivami in godi ter pritlič-njivami in gozdi ter pritlič-nitev 108.000 din 19760-32 r/j/ Prijateljico elegantno, brezhibne zunanjosti, išče dobro situiran poročen gospod. Dopise po možnosti s sliko na ogl. oddelek Jutra pod značko »Strogo tajno«. 19901-24 Gospodična želi znanja z nemško osebo v svrho lzpreho-dov zaradi nemške kon-vensacije. Pon. z naslovom na ogl. rdd. Jutra pod »Prijateljstvo . 2C029 24 Štiri gorenjke! žele spoznati gospode od 25 do 30 let. Našlo. 1 v v »eh posloval. Jutra. 19963-24 Mlad trgovec želi znanja z mlajšo gospodično, najraje Ljubljančanko. Dopise na ogl. odd Jutra pod šifro »Vesela me boš«. 19090-24 Mucika PISI Hotimlrova ul 35. LJ. 7. Muck. 20356-24 Dama samostojna, srednjih let želj sprva samo doplsova ti z resnim, značajnim gospodom starim nad 40 let. Dopisi pod šifro »Uradnik« na ogl. odd. Jutra. 20370 24 Gospodična srednjih iet, dobra kuharica, šivilja z lafetnim stanovanjem ln gotovino želi poročiti državnega uslužbenca event. upokojenca.. Ponud. na ogl. odd Jutra pod šlf vo »Rasrni«. 19781-25 Gospodična iz dot -e obitelji, 35 let stara, dobra gospodinja, želi spoznati v svrho že-nltve državnega uradnika 40 do 48 let starega. Vdovci z enim otro-kom niso izključeni. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Vse je slučaj«. 19829 25 Gospod jOtih let, trgovsko naobra-žen, s prihranki 50.000 din se želi priženiti k dobro icioči trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s polnim naslovom in sliko pod šifro xKesno in takoj«. 20261-25 Gospod 30 let star prijetne zunanjosti, mir nega ln poštenega značaja s finim poklicem ter stalno službo z lepo mesečno plačo, išče znan stva s simpatičnim in poštenim dekle'om ali z vdovo brez otrok z nekaj premoženja. V slučaju vzajemne simpatije. bi sledila čim prejšnja ženitev. Samo resne ponudbe pod »Srečen zakon 777« na ogl. odd. Jutra. 20101-25 Trgovec bi se takoj poročil, pred nost trgovsko naobraže ne. Ponudbe pod šifro: »Sreča v zakonu« na ogl. odd. Jutra. 19985-25 Simpatičen učitelj s premoženjem, nameščen v mestu, želi spoznati zaradi žienhve oo-tro in gospodir.js-to de kle z manm premoženjem. staro do 24 let. Pjo. pošljite po mai-nofti s sliko, ki se diskretno vrne. ne podruž. Jutra v Cel>u pod »Dom v pomladi«. 19949 25 Vdovec bi se poročil z gospo-cääno, ki ima nekaj gotovine. Imam posestvo na deželi. Ponudbe na oglasni Odd Jutra pod »Dom«. 19923 25 Gospodična stara 32 let želi takoj poročiti gospoda, ki ima stoino službo, starega do 45 let. Vdovec z dvema otrokoma ni izključen. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Takoj poroka«. 19630-25 381etna vdova z 2 otrokoma želi znanja s starejšim upokojencem. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod vDobm goepodinja*. 19920-25 Gostilničar srednjih let. dobro vpeljan. z lastno hišo. želi znanja z boljšo gospodično aH vdovo z imetjem. staro 35 let, katera ima veselje do trgovine. Natančne pon. na ogl. odd. Jutri pod šifro »Udobno clvljenje«. 20000-25 Približa se jesen in zima a mnoge gospodične, gospe ln gospodje niso preko poletnih počitnic napravili na kopališču, "etovlšču In na weeken-du ženitbeno poznanstvo. zato zah'evajte takoj, z nakazilom 10 din v poštnim znrmkah. informacij fke prospekte za sklepanje zakonov, katere ra pošilja na j vestne je reelno ln diskretno zavod zi sklepanje zakonov: » REZOR«, Zagreb Porta3. 19988 25 Sistem Wertbeim ZANRSLJTV i VARUJE VASO IMOVINO DOBIVA SE POVSOD. znaša mesečno odplačevanje za znameniti ?rig. »ARDA« otrošKl voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdeto-vaica. — Prevoz do vas plačamo ml. »AUDA« - Beograd, Palmotičeva 12. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo I zato jo pustite redno : kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. P EICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svedolikaimo T95Ì ü Bežne plašče (balon svila, vetemi suknjiči, j ! obleke, perilo itd. | si nabavite najboljše in najcenejše pri Preskerju, lilmšm NAPODNA IIS&ÀSNA UUBL3ANA KNAFLJEVA 3 IZVRŠUJE VSB VRSTE TTSKCJVUi PREPROSTE IN NAJFINBJ&B t t Umrl nam je naš ljubi oče, stari oče, tast, gospod JOSIP KNORKE TKALSKI MOJSTER Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. avgusta ob 16. uri iz hiše žalosti v Pekrah št. 87, na farno pokopališče v Limbušu. ŽALUJOČI OSTALI Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod BREZNIK FRANC sin posestnika in pekovskega mojstra v Ormožu po dolgotrajni in mučni bolezni v 27. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 27. avgusta ob 2. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. avgusta ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v mestno župno cerkev, nakar se bo truplo po končanih mrtvaških opravilih preneslo na mestno pokopališče k večnemu počitku. ORMOŽ, dne 27. avgusta 1938. BREZNIK FRANC, oče; FRANC, sin; isREZNIK FRANČIŠKA, mati; ADOLF in EMIL, brata; ŠEF ANICA, zaročenka. ZAHVALA Sprejmite najsrčnejšo zahvalo vsi, ki ste kakorkoli pokazali svojo sočustvovanje ob smrti moje drage mame in jo spremljali na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 30. avgusta ob 7.30 uri v farni cerkvi na Viču. LJUBLJANA-GLINCE, 27. avgusta 1938. MARICA OBLAK por. Klemenčič «Sfe TjT B» ado sfadd oentf Ceniki tranlud R IMfllim UDBLMltt, faMb cesta 4. Maribor, A1' * "m irtnrra carta 28. A/OVITI d°paccin1 IZ CIICACA. je //VOJIM /ENZACIJONALMin PRE. PARATOM.POVRNUL ŽEMJ AKTIV. no/t in MLADO/t. Za žene od 40 let naprej flORANA HORMON AKTIV KREMA» dim.60-,vrne ženi AK. tivmo/t in mlado/t. od 30-40 let tlOPANA HOR. MON KREMA- ( iz mi/jih 2lez) dinar a 50 - od 18-30 let «hO PA NA VITA. MIN KREMA'(vi/okih60i?a)dim40: Te . e novitete takoj oo/tranijo gube. MLAHAVO KOŽO, nerede KOtO mlado/TMOMAPETOZ bar2una/. tim tenom. •nORANA LEPOTA RA/TLINJC KI PUDRI'vv/eh ni jan/ah din.25". /PLIT F ZE premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. Privoz št. I3j Ljubljana telefon 36-92. Največjo izbiro blaga za stanovanjske opreme tako n. pr.: krasne svilene in klotaste odeje, volnene in flanelaste posteljne odeje (deke), zastore in pregrinjala za postelje, blago za prevleke pohištva, tekače, preproge, gradi za postelje, kokosove tekače in predpražnike, platno za rjuhe in prevleke, platnene in frotir brisače, namizne garniture, belo in barvasto blago za namizne prte, servete, kakor tudi vse vrste perila za gospode in dame, nudi po izredno ugodnih cenah v svoji špecijalni trgovini s perilom in stanovanjskimi opremami tvrdka Ljubljana, sv. petka cesta 30. Oglejte se našo razstavo na velesejmu v paviljonu E. jimiumiiiitim:iummwiimimi»itniuiiimiiniiiitii»»iiiiiu!»i"im«himi:uiiiiitiiiuumiiiimuihiwiiiinuiimiaiiaiiii Celuloidu! ščit, pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih -,«. V. Privoz 13, Ljubljana — tel. 36-92. Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. SMUSflnunMnDmammiinumiinniiiiMim^^ N A G L U cr< mE <5 V1BRAFHON, nov pripomoček za sluh, > praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez baterije, ni-kake pritikline. — Zdravniško preskušan in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO Dva dobra aranžerja Izložb sprejme večje industrijsko podjetje. — Pismene ponudbe posdati na Publicftos d. (L, Zagreb, ffica 9, pod „ARAN2ER". Hotel »Triglav« v Sevnici ob Savi se odda s 1. januarjem v najem. Tik kolodvora, 18 popolnoma opremljenih sob za tujce in letoviščarje, vodovod, avtogaraža in ostalo gospodarsko poslopje, lep senčnat vrt za goste, lep ter velik zelenjadni vrt, ves inventar kompleten, tudi ves kuhinjski pribor. Ponudbe sprejema do 30. septembra 1938. lastnik Kari Zupane, valjčni mlin v Sevnici, Lepo deželno glavno mesto Štajerske vabi na veliko gospodarsko razstavo, ki vsebuje poljedelstvo, Industrijo, obrt ln trgovino. Posebne razstave malih živali, ribaistva ln vrtnarstva. Povečan yeselični prostor z raznovrstnimi razstavami ln zabavami. Direktne zveze z brzlmi vlaki: Beograd — Zagreb — Maribor — Gradec, Ljubljana — Maribor — Gradec. — Pojasnila daje potovalna pisarna »Putnik«, Beograd, Zagreb, Ljubljana, Maribor ln vse ostale podružnice. STRANSKI DOHODEK za mladega zdravnika ali magistra farmacije ki stanuje t LJubljani, kot znanstveni sotrud-nlk m propagando ln prodajo farmaoevtókUi speclalltet. Ponudbe na »PuibUicttaSc d. d. Zagreb, Bica 9 pod »315<. Glasba, kot jo je Predstavljamo nov spored RADIONE 1939 slišal skladatelj »Radfonec motorizirani veliki super »Motoselect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Antomatično pravilna nastavitev postaj. Prv4 aparat na gumbe je bil aparat Radione! In sicer ie leta 1936! Pokazal s tem novo smer, ki so jo povzele letos vse večje znamke. Tipa 6039 a Din 9.000.— »Radione« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkamL Tipa 539 A Din 5.400— »Radione« razkošni oktodnl super z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in magičnim očesom. Tipa 439 A Din 4.200,— »Radione« oktodnl baterijski super z regulatorjem za selektivnost, koncertnim zvočnikom, izredno štedljiv v obratu. Tipa 439 B Din 3.900— ZhHTEVHJTE BRE5PLACNI P0DUÙHI CENIK NAJPOPOLNEJŠIH GLASBILA A)VEC)E DOMAČE STROCNE TVRTKf F.5CHNEIDER KR. DV0R5KI DOBAVITELJ ZAGREB NIKOLIČEVA 10 »Radione« mali super, pravi štirielektronski super za vse valovne dolžine s kvalitetnim permanentno dinamičnim zvočnikom. Tipa 5039 Din 3.400.— »Radione« potovalni super za 6 voltai akumulator (avto ali motorni čoln) ter izmenični tok (dom ali hotel). Din 4.500.— Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa; tri valovne dolžine; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno delo. * RÀDIO družba z o. z LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CISTA 7 Tel. 3190 iNSERIRAJ V „JUTRU" ! ZQK&TIfar wta)rfti Javnih nameščencev želi kupiti večjo količino drv butorm ecpamixx od ppotowjalcc*. Faimdfoe ha poslovnega upravitelj» Filipa Go-rupca. Zagreb, Ljubljanska 17. Mesarski in prekajevalski mojster išče službo poslovodje, nakupovalca živine ali siično. Položi kavcijo v znesku 15. do 20.000 DINARJEV, ali iste vloži v rentabilno podjetje. Več po dogovoru. — Naslov v vseh poslovalnicah »JUTRA« »SLAVIN« domače čistilo z modro deklico na ovitku je naše pravo čistilo, ki Vam brez kakih drugih pripomočkov osnaži prav vse! — Zahtevajte v bodoče pri svojem trgovcu samo domače čistilo »SLAVIN«! Obiščite nas na velesejmu — paviljon H! ■■■■■■MM! Podjetje za prodajo šolskih potrebščin z dobro sortirano zalogo, v centru Zagreba, donosen in odlično vpeljan obrat, mesečni dohodek din 20.000.—, naprodaj po ugodnih pogojih. Potrebno cca 150.000 za prevzem. Proda se zaradi odpotovanja v inozemstvo. — Resne ponudbe na »Interreklam«, Zagreb, Masa-rykova 28 pod »Unosan K-4513«. INSERIRAJTE V „JUTRU" APARATI VEBRAPHON (Dep. 12.) Zagreb, Boškovičeva 3 čitafte in širite »J U T R 0 (f Ram Likerji Pelinkooec Cognac Jajčni konjak Vermouth vino Malinovec $ o.sip (fòctumctn veležganjarna, izdelovalnlca rama, konjaka, likerjev in sadnih sokov St. Mi pri Wlarißotu Pristna. sliDovka. Pristni brinjeoec Sadno žganje Drožen ka Vinski kis Špirit 96°/0 GRADL ZA M AD RACE, platno za rjuhe in prevleke, blago za prevleke pohištva, za zastore in pregrinjala, preproge in tekače (tepihe), kokosove tekače in predpražnike, svilene in klotaste odeje, volnene in flanelaste odeje, v najnovejših vzorcih, namizne garniture, blago za namizno in kuhinjsko perilo, inlete, perje m puh, morsko travo in žimo, peresa za žimnice in motvoz dobite najceneje v špecijalni trgovini za posteljnine in perilo F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 30. Paradižnika svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana Čevlje kupujte le v trgovinah, kjer dobite tudi SANOPED prašek za čevlje. Povzroči dolgotrajnost obutve in nogavic. Stane 2.— Din. OSTANKE štofov za moške obleke in posamezne hlače, razne ostanke volnenega blaga za damske obleke in kostume, za plašče, kakor tudi vse vrste manufakturno blago razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v nov lokal tvrdka F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29._ INSERIRAJTE V „JUTRU*! Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni „TOČILNICI" gostilne „WilSON" Maribor, Aleksandrova c. 53 — Telefon 24-37 po najnižjih e e n a h Prvovrstna štajerska vina lastnega pridelka! .;•■•■• ■ ..•..^•.-v* - v c *..* .. . ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Franca Gnezda višjega kontrolorja drž. železnic v pokoju, smo prejeli mnogo dokazov Iskrenega sožalja ter se tem potom vsem naj-iskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zlasti g. župniku Cegnarju za zadnjo tolažbo, g. direktorju Faturju, pomočniku g. direktorja, gospoda ing. Kavčiču, g. načelniku stroj. odd. ing. Fincu, g. šef zdravniku dr. Tičarjn, g. dr. Dolencu, g. načelniku Benediku, g. superijorju p. Datetu, g. svetnika Žemlju, predsedniku društva strojevodij g. Klembasu, vsem g. strojevodjem in slednjič vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na poslednji poti. Ako smo koga pomotoma prezrli, prosimo blagohotnega oproščen ja. Nadalje se zahvaljujemo darovalcem lepega cvetja, zlasti pa druStw strojevodij za krasen venec, pevskem« društvu Krak ovo-Trnovo pa za ganljive žalostinke. LJUBLJANA dne 27. avgusta 1938. MARIJA — žena, JOSIP GNEZDA in ostalo sorodstvo. '•'./ftv. , — brat rajski jesenski sejem Najpopolnejši pregleò celotne òomace podjetnosti. — Uelika udeležba tujih Oržau. - Deset držau organizira suoje kolektivne razstave. — Uelika čržauna ribarska razstaua. — Televizija - prvič v "Jugoslaviji. Popust 50% na železnicah in parobroòih. IO. — 19. septembra 1938. Pojasnila òaje: uprava Beograjskega sejma, Beograd, Sajmište Telefon 28-526, 28-8Q2 PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE! Življenj« moremo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ondravttl. slabotne ojačltt, nestalne učvreUO ln nesrečne napraviti srečne! Kaj Je vzrok vsaki bolezni T Oslabljeoje Mvcer, potrtost, tegoba, dobrih prijateljev aH svojih bližaj Iii, razočaranje, streli pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo Je najboljši sdravnlkl ao pod, ki Te morejo bevesti. do dobrega razpoloženja, oäivttl Tvoj značaj, napolniti Te e aovim upanjem; ta pot Je pa opisana v razpravi, ki Jo more vsakdo, KI Jo aahtevi dobiti takoj tn povsem brezplačno t V tej maC priročni knjižici Je raztolmečeno, kako morete t kratkem času ln. brez ovire med delom ojatttt živce ln mlšioe, odpraviti slabo razpoloženje, tradnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo ln nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. PoStno zbtr&MSče: Ernest Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplate 13, Abt. 87 PARILN1 z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kot'om KOTLI ZA ŽGANJ2KUKO vaeh sistemov, kakor tudi p. alni kotli, bakreni in aluminjasti kotli sa sadne soke, tovarniške naprave itd. — najceneje pri tvrdki dr. z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, TeL 37-92. Zahtevajte prospekte! „Kotlarka' VSAKI KUPEC AXO KOLESA je zavarovan proti nezgodi za Din 10.000.- Oglejte si tepo zalogo modemih, lepo ln solidno izdelanih AXO koles prt H. SUTTNEK, LJubljana, Aleksandrova 6. 2k.hfrvajte'brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji! NKURS za pri]em (S) diplomiranih luži-fijara za ciitovnicke pripravnike* Na osnovi tačke 2 člana 24 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice primiče se 8 diplomiranih inženjera: (5 inženjera hemije ili inžinjera tehnologa, 1 gradevinski inžinjer fli arhitekta, 1 mašinski inžinjer 1 1 elektromažinski inžinjer) na jednogodišnju pripremu kod Zavoda »Obiličevo« u svojstvu činpripravnika VHI položajne grupe, a po uspešno završenoj pripremi biče postavljeni za aktivne tnžinjer-poručnike artilerisko-tehničke struke. Kandidat treba da ispunjava sledeče uslove, Sto 6e dokazati dokumentima i to: 1) da je državijanin Kraljevine Jugoslavije; 2) da je regulisao vojnu obavezu; 3) da nije oženjen; 4.) da na dan isteka konkursa nema više od 34 godine starosti; 5) da je svrSio odnosni otsek tehničkog fakulteta u zemlji ili na strani; kandidat koji je svršio fakultet na strani ima predhodno nostrificirati diplomu; 6) da je dobrog vladanja; 7) da nije sudski kažnjavan, pod sudom ili krivičnom istra- gom: 8} da nije pod starateljstvom, stečajem ili produženom očni- skom vlašču; 9) da je telesno i duševno zdrav za službu aktivnog inžinjer-cficira (stanje zdravi ja utvrduje se lekarskim pregledom u najbližoj armiskoj odnosno Glavnoj vojnoj bolnici); Kandidati podneče svoje molbe koje imaju biti propisno taksirane i snabdevene svima gore navedenim dokumentima tako, da iste budu u Upravi Zavoda »Obiličevo« — kod Kruševca naj dalje do 1 oktobra 1938 godine. Izabrani kandidati biče postavljeni na čin. pripravnike VH3 položajne grupe, a preko nadležne opštinske vlasti pozvače se na dužnost. Molbe sa dokumentima onih kandidata koji ne budu izabrani, vratiče im se preko žre opšcinske vlasti. Br. 7177 — Iz kancelarije Uprave Zavoda »Obiličevo« 23. avgusta 1938 godine. »Obiličevo« kod Kruševca. Brezplačno VaSo usodo vem bo prorokoval ta TeäJln AtouUitt òlo^eètwu, popularno znam raziskovalec na področju Mrtroiošklh Trd, ki napoveduje bres.p!ačno velika, ln gnAAttrm. pro rokorvanja vaše usode, ki teEimj > v wem svetu nečurvesno senzacajo. On vam bo pomogel ln v* b». ;te srečni, prorokoval vam bo raabisrtJlFe reči, ki bedo spremenile potek vašega življenja, pomogel vam bo do dobMkov ln vsakega aaželjencga uspeha, D.iàel ln očrta» vse glewne cmarnloe vašega bodočega življenjskega pota. kajti vsi prebivalci tega piar neta zaslužijo srečo ln blnsostanje. potrebno je le potazatl vsakomur jra-vo pot. po ktiterl mora hoditi. Prorokuje vsakomur bodočnost, prošloot, srdanjost, uspeh ln erečj v kari j eri, vedi, službi, politiki, bogastvu, ljubeani. zakonu, loteriji, pcrtor.anju, nr.fdedstvu, zdravju, doti, špekulacijah, nenadnih dobitkih, tolmači vaše značilne sanje, odkriva trajne namero vaših prijateljev ln sovražnikov, predvideva sodne razprave, razne nevarnosti, nesrečne primere ln silèno. Daje strokovne pismene nasvete, ki bodo vsakomur koristili vse življenje. Odgovarja tudi na vsa ostala zainteresirana vprašanja. Mnogobrojne Izjave hvaležnosti risapeva, j o vsak dan iz vsega sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točno prerokovanje. Pošijite svoj ročno čitljivo pisan in točen naslov, spol, dan, met.ee in leto svojega rojstva ln 10 din v denarju po nakaznici aH 15 din v znamkah na račun stroškov. Naslov: Astrološki biro Radosavljevlé, Sopot, Dunavska banovina, Jugoslavija. KaSESEÖBE^ZES Vas stane posamezna številka »Jutra«, ce si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika ZA SKLADIŠČE IN EKSPEDIT mlajšega trgovskega pomočnika Prednost žele^ninar. Samo resni, pošteni, natančni in samostojnega dela vajeni reflektanti pridejo v poštev. — Ponudbe z navedbo referenc in sliko pod »Zmožen in vesten« na oglasni oddelek »Jutra«. monaDannanana^ c več plešavosti - javne zahvale Moj osemletni sin je postal po bolezni popolnoma plešast in nobena zdravila mu niso pomagala, toda Vaša čudodelna voda »MORANA« mu je popolnoma povrnila lase. Franjo Krajšek, Vitanje. Moji lasje so mi zopet zrasli in to se imam zahvaliti samo Vaši vodi »MORANI«. Hvala vam lepi! čedna Grljušič, Gušče. Izvršil sem kuro z »M ORANO« in vse se je izpolnilo, kar stoji v navodilih. Izginil je prhljaj, ponehalo je izpadanje in lasje so zopet porasli. »MORANO« priporočam vsakomur. Mario Romi6, Vlasenice. Sporočam Vam, da mi je »MORANA« odpravila prhljaj, da mi lasje več ne izpadr.jo in da so mladi zopet zraslL Marija Prpié, Leskovao. Čudo vode, Vaša »MORANA«, mi je odpravila prhljaj in Hšaj z glave, a lasje so mi zopet porasli. Vdani Vam Dimitrije Dič, Prilep. Nimam besedi, da se Vam zahvalim, ker mi je Vaša MORANA odstranila prhljaj in lasje so porasli. Djordje Aieksič, Pirot. Z zahvalami nadaljujemo dne 4. septembra. »MORANO« pošljemo po povzetju s pošto in omotom. — Cena veliki steklenici Din 50.—. »MORANA« — SPLIT. aradiznika svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljasa Sprejem inženjerjev Uprava Vazdohoplovno tehničnega zavoda v Kraljevu bo sprejela v službo 8 strojnih in 2 elektro-strojna inže-njerja, v svojstvu duševnih delavcev-dnevničarjev po dnevnicah od 80-120 dinara, s tem, da se bodo kasneje lahko namestili kot Kontraktualni uradniki z letnim honorarjem do 48.000 din in sicer po natečaju, ki se bo še objavil. Pravilno taksirane prošnje za sprejem je treba vložiti do 15. septembra t. 1. z življenjepisom ter podatki o dosedanjem delu. PLETILNI STROJI najnovejše konstrukcije poznano kvalitetno delo. Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov ADOLF FÜHR LJUBLJANA Masarykova c. 19. TeL 20-60 zahtevajte esesplaCni cen,« »JUTRO« ZAVARUJE! Navadno opazimo prepozno! _____— Ko začutimo sončne opekline, je fe prepomo! Zato k morate poprej namazati s kremo Nlvea aH z Hjem Nlvea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. Brszp/acen zxxj* v ,yror>jo: PROMETNA 3A © 9 lahfevajfe brezp/ačen cenik! HE1MEL» HEROLD d.zjj. z. za/, r^orn/ce g/asbi/ MARIBOR st 101 STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA n FRANC KREGAR & CO. Vižmarje 57, St. Vid Farkefe vseh vrst Izdeluje in dobavlja po nizki ceni Leo Paulin tovarna parket in furnirja, parna žaga. PoŠta: Straža pri Novem mestu. KLISEJE ENO VECBAßVNE JOGOGKAFIKA Si «TUA NASIPA Cunje rrojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volna govejo dlako (aravco). — rupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Diavska ni. 15. Novi naslon frančiškanska uL S. FORTUNA Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH NAŠIH KONKURENTOV! Din 6 — V LJUBLJANI K3 JE IZPLAČEVALA VES CAS DENARNE KRIZE STARE IN NOVE VLOGE BREZ VSAKE OMEJITVE, SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, KATERE IZVRŠUJE NAJUGODNEJE. — NAKUPUJE IN PRODAJA TUJI DENAR PO NAJBOLJŠEM TEČAJU. — DAJE TRGOVSKA POSOJILA. — VLOGE OBRESTUJE PROSTE PO 4%, vezane do 5%. .*V. Vr Za vso Vojvodino IŠČE ZASTOPSTVO dobave zmožne lesne industrije za žagan in tesan stavbni materijal v vsej Vojvodini dobro vpeljana lesna agentura LEO HAJON, Novi Sad. ZAPOMNITE SI ! Najugodnejši nakup manufakture NA OBROKE! Vedno najnovejši vzorci: Ogromna izbira! — Obrnite se tozadevno na našo pisarno NARODNI MAGACIN SV. PETRA C. 27/L NARODNA liSK&nm L3U5UANA KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSS VESTE TISEÜVUB 9REPROSTB IS SAJFTNEJŠS CELO LETO lahko trajno pripravite MOŠT (sira) tz grozdja kakor tudi vse sadne sokove BREZ STROKOVNIH PRIPRAV BREZ IZGUBE CASA BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV s pomočjo NIPAKOMBINA A j IL Odlična Iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Iiigijenično! Odobreno od ministrstva za poljedeljstvo. Navodila in cenik poSlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova Klica t JfìDUfìNSHfì PLOVIDBffßm -TsITšah] Brza parobrodna služba lz Benetk ln Sušaka v Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 17. url. — Turistovske proge iz Sušaka (in Benetk) v Dalmacijo ter lz Sušaka (in Trsta) v Grčijo po zmernih pavšalnih cenah. — Dnevno večkratna zveza z vsemi kopališči ln letovišči jugosL obale — Prospekte in navodila daje direkcija na Sušaku ter vsi uradi »Putnika« ln družbe »Wagons-Lits« (Cook). Mizaij.. ...i X. MIRTlč, Novo mesto, nam sporoča : Vsak teden si več mizarjev ogledi moj stroj »Fortana« in »e ne morejo dovolj načuditi veliki priročnosti in zmožnosti istega. Se vsak je izjavil, da ga bo takoj naročil in sem Vaio tvrdlco, ki razpolaga z najnovejšimi stroji, priporočal kot najzanesljivejšo in solidno. PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo ]eSa LJUBLJANA, Tyrseva 36. F -Em ■ ■ t. rsi i-v ' B ìij'fe- a I f, vi-^Xi. 1SI Tš v ÖF - . ' >>> Vt Za O i r- Rl r. L Q mm 'v ■ wmm J tsowo &es 45300-2304 Za lepe dneve najcenejši in najpri-kladnojši otroški platneni čeveljčki z gumastim podplatom, št. 27—34 48322-646 Otroški čeveljčki iz gume, praktični za šolarje, ki imajo daleč v šolo, za vežbanje v šoli in tudi izven nja. Podloženi so s toplo flanelasto podlogo 3762—68801 Visoki čeveljčki iz močne kravine z neraztrgljivim in nopremočljivim gumastim podplatom. Neobhodni za šolarje po dežju, blatu in snegu. Od 31—34 din 39.—, od 35—38 din 49.—. Ž223-4S809 čeveljčki iz močnega usnja z neraztrgljivim gumastim podplatom. Najpri-kladnejši nemirni deci za àolp in igro. 4624-64624 Dekliški čeveljčki iz močnega usnja z zaponko in usnjenim podplatom. Najprikladnejši z.a štrapac. ŠPORT 8—, 9.—, 10.—, 13.—. Priljubljene nogavice. Deca jih ima rada, ker so praktične, a matere, ker strganih kolen ni treba krpati. Imajo elastično podveznico, ki dobro drži in ne tišči nog. NajlepSe Zavese •amo ▼ trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 poBie 4.—, 5.—, 6.—, 7.—. Trpežne bomba žaste patent-nogavice. V sukančevi izdelavi stanejo din 7.—, 9.—, 10.— in 12.—. 4464-6727 Dekliški čeveljčki iz črnega diftina t okrasjem iz laka preko rista. 4624—44648 Fini dekliški čeveljčki na zadrgo. Podajo se kostumu. Posebno prakladni za sprehod in izlete, ker so udobni in imajo nizko peto. ZAHVALA Vsem, ki so našega najdražjega soproga, očeta in brata, gospoda IVANA ŠALAMUN ŽELEZNIČARSKEGA URADNIKA V POKOJU spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje in so z nami ob tej težki izgubi sočustvovali, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini ▼ Vurbergu in Celju, nadalje celjski železničarski godbi, številnim stanovskim tovarišem in prijateljem, ki so ga spremili v njegov zadnji, tihi dom. CELJE, VURBERG, dne 25. avgusta 1938. ŽALUJOČI OSTALI Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka itd., gospoda ALOJZA ZALÖKARJA TRGOVCA IN POSESTNIKA staH ob strani, nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje, darovali prelepe vence in cvetje, se udeležili v tako velikem številu njegove zadnje poti, se iskreno zahvaljujemo. Naša posebna zahvala veljaj gg. zdravnikom in čč. sestram v bolnici za nad vse požrtvovalno nego in pomoč in zadrugi Priporočamo našega nepozabnega rajnika v molitev in blag spomin! V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1938. ŽALUJOČI OSTALI fiv\ %W'èti^W^^^mm ZAHVALA Vsem. ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, nepozabne MEIDE POJ roj. RAUBER SOPROGE ODVETNIKA Jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti — naša prisrčna zahvala LJUBLJANA, 28. avgusta 1938. Dr. FRANC POJE in hčerka MIA in ostalo sorodstvo .i/ v ZAHVALA Vsem, ki so naši ljubi, nepozabni mami IVANI BALA s sočustvovanjem lajšali trpljenje v zadnjih dneh njenega življenja V prvi vrsti domačemu preč. g. župniku Janezu Kovaču in ostali duhovščini. Vsem, ki so jo od blizu in daleč prilli kropit, jo spremili na njeni zadnji poti in se je spominjali v molitvi: Bog vsem povrni! ŠT. VID PRI VIPAVI, 25. avgusta 1938. ŽALUJOČI OSTALI ................................................................n,j:,iimi,...........................................................,.»mm.,..,».„,.,.............. ,.,„ 11. do 17. septembra 1938 TEHNIČNI SEJEM DO 18. SEPTEMBRA POMEMBNE VOZNE OLAJŠAVE. S sejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji, ko pokažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnemu prometu. Vsa pojasnila in sejmske izkaznice po 50.— din dobite pri WIENER MESSE — A. G., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani : Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Tyrševa cesta 11; Zveza za tujski pomet V Sloveniji »Putnik«, Hotel Metropol, in njene podružnice. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! prvovrstno v balah, iz komisijske zaloge proda Javno skladišče TÜRK, tel. 30-73 [azglas 3 licitaciji Občina Jesenice »rez Radovljica razpisuje v skrajšanem roku za oddajo prve skupine del za mestno zavetišče na Jesenicah, I. javno pismeno ponuäbmo licitacijo na dan 10. septembra 1938 ob 11. uri dopoldne pri podpisanem občinskem uradu. Ponudbe je ločeno ali skupno vložiti za naslednja dela: težaška, zidarska in železobetonska dela, tesarska in krovska dela, instalacija za hladno vodo in sanitarne naprave, kleparska dela, centralna kurjava in električna instalacija. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nabavnih stroškov med uradnimi urami v občinski pisarni. Podrobnosti razpisa so razvidni iz razglasa o licitaciji, ki Je nabit na uradni deski pri občini Jesenice in iz »Službenih novin«. JESENICE, 20. avgusta 1938. OBČINA JESENICE. ZAHVALA Ob priliki nenadne in težke izgube iskreno ljubljenega in blagega soproga, brata, strica, nečaka in svaka, gospoda r. ph. BOGOMILA OROŽNA LEKARNARJA V PTUJU smo prejeli toliko izrazov prijateljskega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posamezniku zahvaliti. Pred vsem se zahvaljujemo g. dr. Okolo-kulaku iz Vurberka za požrtvovalno zdravniško pomoč, č. g. zlatomašniku Svetu za poslednjo tolažbo in čč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, »Sokolu« v Ptuju za častno stražo in udeležbo pri pogrebu, g. dr. Šalamunu za ganljive poslovilne besede, združenemu pevskemu zboru »Glasbene Matice in »železničarjev« ter mestni godbi v Ptuju za v srce segajoče žalostinke. Enako se zahvaljujemo čč. duhovščini v Kamniku za spremstvo, g. fin. nadsv. Skalarju sa prijateljske poslovilne besede, 1. slovenskemu pevskemu društvu »Lira« za lepo poslovilno petje pred hišo, v cerkvi in ob grobu ter prijateljskemu Završanovemu kvartetu za ob grobu zapeto pokojniku najljubšo pesem »Planinsko rožo«. Iskreno se zahvaljujemo neštetim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, s katerimi so okrasili pokojnikovo krsto, dalje predstavnikom oblasti, »Klubu lekarnarjev« v Mariboru, zastopnikom »Sekcije apotekarske komore« v Ljubljani in vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti v Ptuju in Kamniku. Vsem še enkrat naša najiskrenejša hvala! V PTUJU, dne 28. avgusta 1938. Mr. ph. NADA OROŽEN, soproga in sorodniki Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.