Drobiž. 
Belokranjski pregovori in reki. 
V Adlešičih zapisal I. Š. 
Debelka (turšica) je do Vidova (15. junija) vsaki 
dan trikrat (nekateri pravijo pa sedemkrat) mrzlična, 
po Vidovu pa se ogreje i raste, t. j. do sv. Vida raste 
turšica le malo, ker je do tja navadno hladno, ker rabi 
turšica le gorkoto. 
Kada debelko tripot suša stisne, je najbolja, 
Kada je malo presada (zelnih sadik), je dosti zelja 
(ker sadijo ljudje presad prav redko, in zato so glave 
lepše in debelejše). 
Kada je v jeseni dosti os, bo huda zima. 
Iz prvega piščeta je käpun. 
Kada projde lisica čez strnišče (t. j. kadar se po-
žanjejo strni), je njena koža dobra. 
Luka puhe (polhe) zatuka (zabija) (o sv. Luki se 
poskrijejo polhi). 
Ni vsak kosec, ki koiso nosi. 
Nimam žulja na jeziku (da ne bi mogel govoriti, 
kadar je treba), 
0 križih (vnebohodu) dojde mali tovor muh, o 
binkoštih pa veliki tovor. 
Sladko je meso puhovo (polhovo), a krhko je drvo 
bukovo (na bukvi je nevarno loviti polhe, ker se bu-
kovo drevo rado lomi). 
Sušeč je rekel svečanu: Da ja morem, bi naredil 
tako zimo, da bi zmrzniloi dete v materi in tele v kravi, 
pa ne pusti solnce (ki je že premočno). 
Ukral bi nos izmed oči (da ga more). 
Zatrl se bo s korenom i kocenom (popolnoma). 
Iz belokranjskega besednega zaklada. 
V Adlešičih zapisal I, Š. 
Bodävina, e, f., bodeč, 
brcikati, po malem brcati, 
čiinišče, a, n, — čolnišče, kraj, kjer je privezan čoln, 
dihävina, e, f,, dihanje. 
dremec, a, m., drem, 
flankiriti, flankirati, 
glavätica, e, f., glavnata salata, 
gnila, e, f,, glina, 
grahar, a, m., dlesk, 
grejan, adj., pogret; grejano mleko, 
grižnja, e, f., grizenje, 
grmlje, n, n., grmovje. 
hajdenka, e, f., ajdovica. 
herav, adj., schief. 
hribanek, a, m,, hribček. 
izjedljiv, adj., izbirčen v jedi. 
kladivec, a, m,, kladivce. 
kmetstvo, a, n., kmetijstvo, 
košče, a, n,, kostje, n, coli, od kost. 
krtinje, a, n. coli, od krtina. 
kruhar, a, m,, kdor kruh je; deca so samo kru-
harji — samo jedo, a ne delajo, 
mrzava, e, f,, mržnja, 
nepodaten, adj., neradodaren. 
nihalka, n, f., die Schaukel, 
oddaten, adj., radodaren. 
odmäriti, ne marati; on je jako odmaril — ne 
mara nič, 
oješiti, okisati. 
omeljati, imp, ad omleti, 
osoh, adj., suh; osoha jesen, 
osvojeglaviti, svojeglav postati, 
päramet, a, m., barometer, 
pišiviti, črviviti. 
podaten, adj., radodaren, 
pomrziti na koga, zamrziti, 
požir, a, m., 1. požiralnik (der Wasserschlund), 
2. vrtinec (der Wasserwirbel), 
prebor, a, m., prebiranje. 
preklonci, ev, m., prostor, kjer se zemlja preklomi, 
V istem pomenu rabi tudi izraz »prevalci«, ker se 
zemlja prevali — prevesi, 
pokrivati oči komu, sramoto delati, 
prešestnost, i. f., prešestvo. 
prezraka, e, f., prepih, 
priskočen, adj., flink, 
prodat, adj., prodan, 
razdrobiti, menjati (denar), 
raztruga, e, f., raztrga, 
regracija, e, f., zabava, veselje (recreatio); to dete 
nam je za regracijo. 
sen, a, m,, senca, 
senoplet, a, m,, die Senfblätter, 
sivka, e, f., sivo proso. 
stanovec, a, m., visoka detelja, ki belo cvete in je 
podobna lucerni. 
starušljiv, adj., starikav. 
suhec, a, m., suho vreme. 
svetilo, a, n,, svečava, 
španica, e, f,, španska bolezen. 
tulinkati, po malem tuliti. 
vampav, adj., vampast, 
vetrnik, a, m., vetrih, der Dietrich. 
vešt, adj., vešč. 
vis, a, m., višina; raste v vis. 
vlačen, adj.; kruh je vlačen, kadar se vleče, ker ni 
dosti pečen. 
volüSina, e, f., velik vol. 
vriščiti, vriskati, 
zabav, a, m., zabava; s tem bodo imela deca svoj 
zabav, 
zakiseliti, okisati, 
zaklenjevati, zaklepati, 
zdravlje, a, n., zdravje, 
zbežnik, a, m., ubežnik, 
zmrakniti, zmračiti. 
zvon, a, m., zvonenje; prišel je domu o zvonu; 
ustal sem po zvonu, 
žabodernik, a, m., žaboder, 
žrboleti, žuboreti, 
žužina, e, f., žužek. 
Golobača, e, f., neke vrste goba. To besedo' sem 
že priobčil v slovarčku I, zv. »Bisernic«. Da jo še en-
krat priobčujem, napotilo me je to-le: naši goriški 
begunci iz Koblje glave pri Komnu so mi povedali, da 
pravijo tam našim gobam-jurčkom »golombe«. Beseda 
bo gotovo iz italijanščine in to iz lat. columba. Ni li 
naša goba le skrajšana beseda iz golomba?