Ilovi titttdij aits *i,r&aa Jsrcrv-SoTO meat o *m Vol. | razglednica LETO V.-št. 32 V KOČEVJU, DNE 6. AVGUSTA 1960 Cena 15 din Vodovod bo rezultat naših skupnih naporov Proslava v Slovenski vasi Nedeljske proslave v Slovenski Vasi, ko so delovni kolektivi prosla- I vil*zaključek del nr: gradnji vodo- | Z°da. se ie udeležilo mnogo ljudi iz *>°čevja ter bližnje in daljnje oko-jlce. Na proslavi ie govoril predsednik Občinskega odbora SZDL Mir,o Hegler, prisotni pa so bili tudi fodpredsednik OLO Jože Jager, član OKLMS in okrajnega štaba mladinskih delovnih brigad, Milan Rakovič, sekretar Obč. komiteja ZK Kočevje. Ludvik Go'ob in drugi... »Po vojni je število prebivalstva stalno naraščalo,« je nadaljeval tov. Hegler, »močno pa se je razvila tudi industrija. Vodo smo morali čr-i Pati v rezervar neprekinjeno, vendar izviri niso dolgo zadoščali. Vode je primanjkovalo predvsem na Rudniku in v predmestju. 1952. leta smo pričeli sistematično obnav-,Jati stari cevovod. Istega leta smo staremu vodovodu priključili nov JE* pri Rožnem studencu. Za to j(ln° Porabili nekaj nad štiri mili-uiioL^P.ar.iev, vendar smo kmalu gotovih, da vprašanje vode še e"n° hi rešeno ...« _ so v bližini Slovenske vasi ‘gradili novo črpališče. Ta izvir ie ioi1a Približno 12 litrov vode na ekundo. Tako ie bilo vprašanje volni‘J6®6110 Za Približno dve leti- v ie“b 1957/58 pa so že morali pr:-,etl črpati vodo iz Rinže, ki nika-, °r hi bila primerna za pitje! Tre--ie bilo misliti na nov. trajen so črpati vodo Dolenji vasi, ki daje vode na sekundo vir. Sklenili pri - d 150 litrov »Ko danes slavimo našo skupno zmago pri izkopu kanala za kočevski vodovod, mi dovolite, da se vam toplo zahvalim za vaše vsestransko razumevanje in sodelovanje. Približno pred 65 leti je po ceveh novega kočevskega vodovoda pritekla prva voda, kar je bilo za mesto velika pridobitev. 250 kubičnih metrov vode dnevno je zadoščalo za takratne potrebe prebivalstva in industrije. Le dve tretjini prebivalcev je uporabljalo vodo iz vodovoda!... Tako je bilo skoraj do druge svetovne vojne, med NOB pa je bilo mesto močno razdejano, pokvarjene pa so bile tudi vodovodne naprave...« __________________ __________ pomoč tudi naša mladina. Prve dni julija ie pričela delati na vodovodni trasi mladinska delovna brigada, ki je v enem mesecu postala dvakrat udarna in enkrat pohvaljena. Brigada ie stopala po stopinjah vseh mladinskih brigad, ki so po vojni pomagale pri obnovi domovine. pri gradnji najrazličnejših objektov. Mladina pa se v brigadi tudi vzgaja, v njej se šolajo številni novi kadri. Brigada je dosegla zelo lepe uspehe tudi na kulturnem in političnem polju. imel: so več predavani. debat, tabornih ognjev in kinopredstav ... Sedemnajst brigadirjev bo ostalo v brigadi še en mesec. Vse to jasno dokazuje, da ie tudi mladina zavestno sledila željam in potrebam komune. sporlarskcm razvoju komune, dnevi, ki ste jih preživeli skupaj v brigadi, pa so še bolj pomembni za vas, saj ste se navadili na kolektivno življenje in delo .. Okrajni štab je razpravljal o delu vaše brigade. Sporočiti vam moram, da ste dvakrat udarni in enkrat pohvaljeni.« Na koncu ie komandant brigade brigadirjem razdelil diplome. 12 jih ie dobilo udarniške značke. 16 pa lepe knjižne nagrade... Po svečanem delu proslave se je pričela zabava, ki io ie okrog petih popoldne prekinilo veliko nagradno žrebanje ... f -vec »Brigadi in vsem, ki so sodelovali pri izkopu vodovodnega kanala, se v imenu Občinskega odbora SZDL najtopleje zahvaljujem,« ie zaključil tovariš Hegler, »želim pa tudi, da bi vsi osta.i sledili korakom teh, katerih imena bodo še dolgo govorila, da so kočevski vodovod pomagali graditi s prostovoljnim delom zavedni občani. Če bomo delali tako, nam tudi v bodoče ne bo nobena ovira pretežka ...« V imenu okrajnega štaba MDB je spregovoril Milan Rakovič, ki je med drugim poudaril, da so uspehi letošnjih delovnih brigad zelo lepi. _ , , . » ,. , , , . »Vaša brigada,« je dejal, »ima zelo Preden bi zaceli s konkretnim velik pomen za Kočevje, saj boste | delom za , s&tavojotena^ bodo^mo-s svojim delom sode ovali pri go- raR LEPI SO NAŠI KRAJI! MOTIV IZ FARE 7lasianitl se na LASTNA SREDSTVA Besede našim rojakom Kakor vsako leto je tudi letos u bi se pričenjal skupinski vodo- ; prišlo na obisk v domovino vccje y°u Uibnicu-Kočcvje... in nato se število roiakov. Prišli so iz raznih le pričelo! LetoSnie kritično pomanjkanje vode 1e zahtevalo hitro dežel in vsi z isto željo v srcu, da spet vidijo svoio rodno domov:no, da obiščejo sorodnike in znance, gradnio vodovoda Obrh-Slovenska da se seznanilo z bujnim življenjem in učinkovito ukrepanje, takojšnjo vas. »Volja in odločnost vas vseh,« ie poudaril govornik, »sta ublažila skrbi za sredstva, ki pa tudi niso kila majhna! 120 milijonov rabimo Sa«io za cevovod, zgraditi pa mo-rihno tudi rezervar v Blatah ter ®lstilne naprave. Da bomo lahko ^reskrbc-li Kočevje in bližnjo oko-l^i'1 * zdravo pitno vodo, potrebuje-In ,"kr°g 360 milijonov dinarjev! Pom -nvni kolektivi so priskočili na k,.. po vsej trasi so zapeli vp>i in lopate, vsakdo sc je za-"al, da dela sam zase in za skup-°st Danes proslavljamo pomemb-*Mag0 v našem boju, izpolnitev >)v,,ze delovnih kolektivov. Izko-®a,i so 1.540 metrov kanala, za kar morali nakopati nad 2.300 ku-D,cnih metrov zemlje. Organizacija Prostovoljnega dela in delovni po-ljudi ne dopuščata nobenega dvoma... Naš cilj je — VODA!« Tej masovni vsestranski akciji Naj izlcoristima to priložnost za kar najbolj ugodno počutili. V nedeljo. 14. avgusta, pa jih vabimo na prireditev, ki se bo začela ob Kakor v drugih občinah, sc tudi v ribniški oripravljajo na izde- moupravljanja in od vodilnih usluž-lavo petletnega plana gospodarskega razvoja v komuni. O načelnih bencev podjetja, da začnejo čim-stvareli v zvezi s pripravami na 5 letni p.an so razpravljali tudi na prei s tem načinom nagrajevanja, zadnji seji ObLO Ribnica. Povzeli bomo nekaj misli o perspektivnem posebno pa velja za tista podjetja, plinu te občine. kjer so temu vprašanju posvetili do- ------ ------------------—————---------------------------------------j slej premalo pozornosti. , , . i Odločneje bo treba reševati tudi kakor ,pa je pri tem odločilnega P°- stanovanjsko vprašanje. Vzroke za mena mnenje kolektiva. KoLekt:- pomanjkanje strokovnjakov v Ri-vom, ki prihajajo v Poštev za zdru-] bnici ie treba iskati tudi v tem, (Konec na 2. strani) temeljito analizirati sedanje gospodarsko stanje, ugotoviti raznejžitev, bi bilo potrebno pravilno ob-pomanjkljivosti v posameznih go- razložiti, zakaj je potrebna zdru- žitev. Tu gre za gospodarske ko-1 risti. ki bi jih tako združenje prineslo. Zmanjšal (bi -e adminlstra-i tivni aparat, večje bi bile možnosti j za vlaganje lastnih sredstev itd. in napredkom v njihovi stari do- j dveh popoldne na vrtu Kolodvorske movini Da bodo naši rojaki z našo stvarnostjo seznanjeni, jim priporočamo, da se na obisku v domovini obračajo na Slovensko izseljeniško matico. Pododbora Izseljeniške matice sta tudi v Kočevju in Ribnici. Rojaki, oglasite se tam! Njihova vloga je predvsem ta. da navezujejo stike med vami in domačini, vas seznanjajo z različnimi stvarmi, ki vas zanimajo in bi jih radi spoznali. Rojakom tudi priporočamo, da se naročijo na »Rodno grudo«, glasilo Slovenske izseljeniške matice, ki jo prejemajo že številni rojaki po vsem svetu. Izseljeniška matica opravlja zelo odgovorno nalogo v stikih s slovenskimi rojaki v raznih deželah sveta, zato bi bilo prav. da bi bilo čim več ljudi, na tudi podiet.ia kdt kolektivni člani, včlanjenih v I'z- spodarskih panogah in podjetjih. Ugotovitev, da industrijske kapacitete še daleč niso izkoriščene do kra.a, narekuje, da bo treba raz-miš jati in začeti s povečanjem proizvodnje pri obstoječih proizvajal-j Trgovska mreža je v tople pozdrave vsem rojakinjam jnjnibjgkapacitetah. Nekatera podjetja [naredila korak, rojakom, ki se mude v domovini. civfSjo še vedno le v eni izmeni, to Želimo jim. da bi se med obiskom pa nam pove. da stroii niso polno izkoriščeni, S tem. da bi .izkoristili vse že obstoječe kapacitete, bi ustvarili sredstva za nadaljnje širjenje, povečanje in modernizacijo podjetja. Z uvedbo treh izmen bi lahko zaposlili tudi večje število novih ljudi. Suha roba restavracije v Kočevju. Prireditev bo organizirana v njihovo počastitev. Na zadnji seji ObLO Ribnica so tej smer,; že se odborniki dalj časa zadržali v | razpravi o nadaljnjem razvoju do-Petletni plan bo dal velik po-1 mače obrti — suhe robe. Slišali udarek nadaljniemu povečanju go-' smo tudi predloge, aa bi šel razvoj spodarske moči podjetij v ribniški suhe robe no organizirani poti. Ta-občini. Pri tem bodo imeli zelo po-: ko je na primer odbornik iz Sle-membno vlogo organi delavskega j men dejal, da so na tem predelu samoupravljanja. V nekaterih pod-! vsi pogoji za organizirano proizvod-■let.lih je delovna storilnost še pre- i njo za izdelavo obodov in noso-nizka. Da je temu tako, moramo darstva. Tamkajšnja Kmetijska za-iskati vzroke v zastarelem načinu druga bi organizirala tak obrat, ki nagrajevanja, ki ne vpliva spod-; bi se bavil izključno s temi stvar-budno na delavca. Princip novega! mi. Vse izdelke bi prodajali pod-načina nagrajevanja po delu je se-; ietiu »Suha roba« v Sodražici. Take daj vsem poznan in sedaj zavisj od: obrate bi lahko organizirali tudi v kolektiva, organov delavskega sa- nekaterih drugih krajih občine. delovnih kolektivov ie priskočila na 1 seljeniško matico. Pogled na del Ribnice E” pokojninskem zavarovanju Pred kratkim je bilo v Mariboru B°svetovanje predstavnikov zvezne. ?a- republiških, pokrajinskih in nc-Katerih večjih okrajnih zavodov za s°ciaino zavarovanje. Na tem potovanju so podali več predlogov, 7* naj bi pomagali odpraviti po-anjkljivosti v sedanjih predpisih ^ pokojninskem zavarovanju. Na-*no nekatere: p^lažcvanje pogojev staža za stj °bRev pravic do pokojnine, zla-p0 v Primerih, ko se zavarovanci Po ?rckinitvi delovnega odnosa za-s°- ponovno, je pomembna zade- va, d ■ katero pričakujejo, da jo bo-J', Uredile spremembe in dopolnitve p,k°na o pokojninskem zavarova-. Udeleženci posvetovanja so nill, da je treba tudi družinskim Miom udeležencev v narodnoosv. p ;lni omogočiti ugodnejši postopek - j določanju delov, staža, ker so h ‘ tem v precej bolj neugodnem '°zaju kot udeleženci NOB. i:--,e vedno niso določene vse oko-pri ki .tih je treba upoštevati * določanju delovnega staža čla-„ X kmečkih delovnih zadrug. Zato s cakujejo, da bo tudi to urejeno k^emembami In dopolnitvami za-a> katerega predlogi bodo, ka- kor pričakujejo, prišli na dnevni red skupščinskega dela. Med nove predloge sodi tudi to, da se prizna poseben staž tudi odslužitev vojaškega roka glede na njegovo trajanje in udeležba v prvi svetovni vojni — za štiri leta sodelovanja skupno šest let delovnega staža. Več predlogov so podali tudi za določevanje pokojninske osnove. Dosedanji način izračunavanja povprečnega zneska mesečne plače za pokojninsko osnovo je obsegal triletno obdobje, tako na primer plačo od 1. januarja 1958. Ko bi to osnovo določali od 1. januarja 1959, kakor so predlagali, bi se izognili nezanesljivemu preračunavanju bruto zneska v neto in drugim sedanjim pomanjkljivostim. Nadalje so predlagali, naj bi za izračunavanje povprečne plače v gospodarstvu vzeli tarifno postavko, pri javnih uslužbencih pa osnovno plačo. Na posvetovanju so tudi omenili, da so sedanji odstotki, ki določajo višino prejemkov upokojencev, nižji, zato predlagajo, da bi jih povečali, da se ne bi zniževala njihova življenjska raven. Precej so govorili tudi o družinskih pokojninah, po- sebno o pokojninah otrok, nesposobnih za delo, če so ostali brez skrbnikov. Pri tem bi bila potrebna večja prožnost, predpise pa bi bilo treba vzkladiti, da bi kar najbolj zadostili socialnim prvinam. Prcd- Osnovno gibalo vse naše politike je, postopno dviganje življenjske ravni naših delovnih ljudi. Tega pa ne bomo mogli doseči, če ne Ibomo dvignili proizvodnje. Vse to pa je povezano s pravilnim nagrajevanjem. Zato bo treba posvetiti vso skrb razvijanju oblik nagrajevanja po učinku. Omenili bomo nekaj problemov na katere pozabljamo in bi jih lah- BEOGRAD bila na prvih parlamentarnih vo- Prcmier vlade prijateljske Indo- n'™h, v?e mandate. Makar losova nezije dr. Džuanda se je mudil na slranba in c,Prska KP sta nastopili obisku v Jugoslaviji. Visoki gost v°htvah kot zveza in si nagoto-in njegovo spremstvo so obiskali V1. v*cb 33 mandatov, koiikor jih več krajev v naši deželi. Prvi ju- pVlpada za grško narodnostno sku-goslovansko-indonezijski razgovori Pmo-so se začeli v Beogradu, nadaljeva- j isilJItl T li pa na Brionih. Jugoslovansko de- legacijo na razgovorih na Brionih ; ^ Libanonu so osnovali novo li- je vodil predsednik Tito, indone- I bansko vlado, v kateri .je 18 mi-zijsko pa dr. Džuanda. Med raz- nistro.v- Predsednik vlade Saeb Sa-govori, ki so jih vodili v ozračju lr.n' 'e obenem tudi notranji mi-medsebojnega razumevanja in za- n's^'r" Libanon ,ie tako dobil 32. upanja, so z zadovoljstvom ugoto- ! vlad1°’. odkar J® lcta 1943 postal vili — kot je rečeno — da je bil neodvisen, dosežen viden napredek na vseh . področjih sodelovanja med Jugo- MUaKVA slavijo in Indonezijo. Vlada Sovjetske zveze je poslala pismo razorožitveni komisiji OZN. LEOPOLDVILLE Politični biro kongoškega Nacio- vsem pa so opozarjali na nekatere j majo perspektive. Združevanje teh probleme družinskih članov udele- podjetij je prva stvar, ki bi jo žcnccv narodnoosvobodilne vojne. I morali boli odločno reševati. Vse- Zamenjava zemlje IN KMETIJSKI OBRATI ko že rešili. Povedati je trfeba, da nalnega gibanja je zahteval, naj v mali obrati in mala podjetja ni- vsem Kongu, vštevši Katango, ta- Sovjetska zveza sodi — je rečeno med drugim v pismu — da v sedanjem času ni smotrno sklicevati razorožitvene komisije OZN. Sovjetska vlada tudi poudarja, da je koj izvedejo, referendum pod °ku- j,jstvo naSprotij v glediščih socia-VCm Organizacije združenih n aro- dr^av na Cni in zahodnih dov Kongoska vlada je objavila, na d , strani Q vprašanjih raz. da bo nacionalizirala vsa belgu- orožitve tako veliko da 1e treba ska podjetja, ki so prenehala po- la prokiem obravnavati v Gcneral-slovati med neredi, ce ne bodo v V nekaterih krajih, predvsem v Fari, Karlovici in v Ribniški dolini, je še vedno precej zamočvirjene zemlje, ki ne daje nobenih koristi. Za melioracijo v Fari in v Karlovici ie Poslovna zveza že vložila potrebne elaborate, vendar še niso rešeni. Z osuševanjem zamočvirjene zemlje v teh krajih bodo verjetno pričeli prihodnje leto. Kmetijske zadruge imaio tudi precej zemlje SLP, vendar so te površine zelo razdrobljene. Na površinah splošnega ljudskega premoženja naj bi se ustanovili kme- tijski obrati. Za dober uspeh teh obratov pa mora biti ta zemlja združena. Tako so v Karlovici kmetje že zamenjali večji del te zemlje, kar so sprejeli z velikim razumevanjem. Arondacijo pripravljajo tudi v Dobrepolju, v Banja loki, Ribnici in drugod. V Banja loki in v Fari je tudi precej zemlje, ki io kmetje, ker je zaradi starosti in pomanjkanja delavcev ne morejo sami obdelovati, ponujajo v najem ali odkup. Zadruge bodo združile z zemljo SLP tudi te površine in na niih ustanovile kmetijske dbrate ... osmih dneh začela ponovno poslovati. BERLIN Vlada Vzhodne Nemčije je poslala ob 15-letnici potsdamskega sporazuma državam, ki so bile članice protihitlerjevske koalicije, spomenico, v kateri med drugim poudarja, da danes ne bi bilo več nemškega vprašanja, če bi bila načela potsdamskega sporazuma uveljavljena. V zahodnonemški vojski se vse bolj uveljavljajo bivši nacistični generali. NIKOZIJA Voditelja Grkov in Turkov na Cipru, nadškof Makarios in Kučuk, ki vodita politični skupini, sta do- ni skupščini. PARIZ Preteklo soboto in nedeljo so bili v Parizu razgovori med kancler-# jem Adenauerjem in predsednikom De Gaullom. Razgovori so potekali strogo med štirimi očmi in na plenarnih sestankih ob navzočnosti zunanjih ministrov, V francoski prestolnici so prepričani, da so ha razgovorih skušali odkloniti napetost med Bonnom in deželami skupnega evropskega tržišča na eni ter Veliko Britanijo na drugi strani. DUBROVNIK V tem znanem letoviškem mestu se mudi na privatnem obisku vodja laburistične stranke Velike Brita- • nije Gaitskel s soprogo. __Polje med Blatami, Rakitnico in Dolenjo vasjo je oživelo^ eavalovilo, oglasila se je pesem lopat in krampov. Tišino sončnega nedeljskega jutra je že zgodaj skalil ropot številnih avtomobilov, osebnih in tovornih, avtobusov in motorjev, s katerimi so prišli ljudje iz Kočevja, da bi kopali vodovodni kanal, prekoračili obvezo, ki so jo sprejeli delovni kolektivi. 2e okrog sedmih se je človeško mravljišče raztegnilo od Blat do dole- In tako je povsod. Delo spremljata smeh in dobra volja, kanal pa se vztrajno poglablja. Sonce, ki ves ta direndaj začudeno opazuje, ie priplavalo že precej visoko in neusmiljeno žge vse pod seboj... Okrog enajstih zaključijo z delom in se z avtomobili odpeljejo domov. Ostane samo sonce, ki do večera pripeka na razkopano zemljo in MMl, IWH. MOPED... njevaških njiv. Po vsej trasi, po travnikih in koruznih, krompirjevih in pšeničnih njivah, so se razdelile delovne skupine ln se spoprijele z zemljo in s pekočim soncem________nad glavami. Trasa Je bila dolga več sto metrov, vendar je bila za to množico, ki se je zbrala na delovišču, malenkost... Geslo več kot osem sto ljudi, ki so se udeležili prostovoljnega dela, je bilo: »Voda, voda...« .. . Ura je bila menda osem, ko sem preko Blat prišel k________________________________________________________ vodovodni Črpalki pri izviru Obrh. V romantičnem kraju ob vznožju Velike gore izvira voda izpod mogočnih korenin in se nabira v velikem tolmunu, v katerem se že stoletja spogledljivo ogledujejo košate jelke, smreke in bukve, se iztezajo nad njim in ga hladijo. Včasih je bil tam mlin, vendar ga je zob časa že vsega oglodal. Ledeno hladno vodo obkroža gosto grmičevje, na desni strani pa se v dopoldanskem soncu beli vodovodna črpalka in, krepko privezana na žice električnega voda. oglušujoče ropota. Na klopi ob zidu sedi v objemu toplih sončnih žarkov čuval, prisluškuje ropotu in gleda preko njiv in travnikov proti Zobčevi žagi in Rakitnici, katere hiše, raztresene po hribp. se kopljejo v bleščečem jutranjem soncu. Včasih zdrvi po cesti v daljavi avtomobil in dvigne oblake prahu, skozi katerega se potem v •dolgih snopih prebijajo sončni žarki... Stopim k čuvaju in ga vprašam, kako se kaj tu počuti. Pove mi, da mu ni nikdar dolgčas, samo da je sonce. Kadar ie_ dež, je seveda drugače ... Razkaže mi tudi črpal-nico, črpalko, ki potiska vodo V ribniški vodovod, prostor in aparate za kloriranje in drugo... Nedaleč od črpalke, v bližini Zobčeve žage, dela skupina prostovoljcev z Rudnika. Prikopali so se že skoraj meter globoko. Nekateri kopljejo s krampi, drugi pa izmetavajo lepljivo, razmočeno prst. Kanal se vidno poglablja, obkrožajo pa ga vedno večji kupi zemlje. Ponekod je na dnu že nekaj vode, vendar rudarjev, vajenih takega dela, to. preveč ne moti. Dolga je vrsta, kanal se vleče v daljavo, do ceste in še naprej. Nekateri so se prikopali že tako globoko, da jih ni več videti, ob vrsti pa venomer hodijo vodonose! in kričijo: »VODA, VODA ..« »Kje je voda? Sem z njo!« se oglaša od vseh strani. »Ah, kako prijetno de... « In pijejo v dolgih požirkih, ta ali oni pa si polno zajemalko hladne vode zlije po kosmatih. prepotenih prsih ... Nekje v sredini delajo brigadirji. »Danes zaključimo,« pravi brigadir iz globine.« Popoldne gremo še v Slovensko vas, jutri pa pride druga brigada ... Da, lepi so bili dnevi, ki smo jih preživeli tu. na trasi in nam bodo vsem ostali v neizbrisnem spominu. Seveda je bilo včasih tudi težko, posebno v začetku, vendar ie že tako, da človek težke trenutke hitro pozabi, vsega lepega pa se spominja še dolgo...« Poleg brigadirjev delajo delavci iz Tekstilane. Ze od daleč me pozdravlja prešeren smeh. »Ti si prava REKLAMA ZA JOGURT, tako bel si.« pravi neka ženska čr-nolascu, ki pa se le smeje. Nekdo prične pripovedovati, kako je pri niih v Trenti. »Tam,« pripoveduje, »morajo imeti na plugu zavore, kokoši pa imajo vrečke, da se jajce ne štrki j a v dolino ...« jubilej Hotelskih upokojencev 1fosforna se na LASTNA SREDSTVA Upokojenci kočevske občine so pred kratkim praznovali desetletnico obstoja podružnice. Ob tej priliki so priredili družabno prireditev v gostišču »Pri lovcu« v Kočevju, ki je zelo uspela. Prireditelji se zato vsem, ki so kakorkoli sodelovali ali pa kako drugače pomagali, toplo zahvaljujejo. V gostišču, kjer so imeli jubilejno prireditev, se je spomladi 1950. leta zbralo na pobudo učitelja Mirka Trošta in davčnega kontrolorja Zdravka Štolfe okrog 100 upokojencev. Za predsednika je bil izvoljen Martin Lorbar, za tajnika Jakob Dev jak in za blagajnika Miha Kovačič. V letih 1951-57 je bil predsednik podružnice Jože Rankel, blagajniške posle na je prevzel Leon Helmih, ki jih vodi še sedaj. Zadnja leta je predsednik podružnice Društva upokojencev Peter Čero, tajnik pa je bil vseh deset let Jakob Devjak. Leta 1957 si ie društvo s pomočjo kočevskih podjetij in z dohodki darovalcev zlatih in srebrnih žebljev nabavilo lep društveni prapor. Prapor. ki je stal okrog 35.000 din, je zelo lep in spremlja umrle člane društva na njihovi zadnji poti. Sedaj šteje podružnica Društva upokojencev v Kočevju 716 članov. V posmrtninski ustanovi je 373 neposrednih članov. 156 pa je posrednih. Ob smrti člana izplača Zveza upokojencev Slovenije 9.00© din kot pomoč za pogrebne stroške. Podružnica svoje člane vsako zimo tudi obdari, kar ji omogoča predvsem dobrohotna pomoč naših podjetij. Upokojenci prirejajo že nekaj let vsako poletje izlete z avtobusi. Izleti so vedno dobro uspeli, člani društva pa si vedno lahko ogledajo nov, nepoznan del naše domovine. Svojim članom tudi pomagajo s posredovanjem pri nakupu premoga po znižani ceni. na nekaj sto metrov kanala... Popoldne pridejo vsi na veliko proslavo in NAGRADNO ŽREBANJE V SLOVENSKO VAS V idiličnem senčnatem gozdičku, nekaj sto metrov od vasi, se v neposredni bližini izvira ponovno zberejo. Prišli so ljudje iz Kočevja, Ribnice, Dolenje vasi, Dolge vasi, Starc cerkve, iz vseh bližnjih in daljnjih krajev, da bi se poveselili, naplesali in preizkusili SREČO ... Poleg slavnostne tribune so v posebnem paviljonu razstavljeni dobitki, kolesa, radio, likalniki, električna peč, otroški voziček, pozornost vseh pa pritegne lep, rdeč moped Colibri s številko 165, ki se šopiri privezan visoko nad glavami gostov. Po svečanem delu proslave se prične prosta zabava. Ljudje posedejo k mizam, na trati in v gozdu, in še primanjkuje prostora. Oglasijo se poskočni plesni zvoki, množica zavalovi ih se strne na plesišču, med mizami pa hodijo prodajalci srečk. Od vseh strani se oglaša vesel klic: »MOPED BO MOJ!« Po zvočnikih poziva Ocepkov glas goste, naj kupuieio srečke, ker bodo prodajo zaključili že ob štirih... Kmalu po četrti uri. ko zaključijo prodajo, se prične zbirati množica ljudi pred tribuno. Vsak po svoje komentirajo razburljivi dogodek, vsi drug drugega prepričujejo, da bo moped njihov, da se na svojo srečo lahko vedno zanesejo. Le malokdo se še zmeni za ples, vsi napeto pričakujejo veliki dogodek... In kmalu po peti uri se ZAVRTI BOBEN in prvi srečni dobitnik že hiti po dobitek. Boben pa se vrti in na veliki tabli se pojavljajo vedno nove številke . ., »Tole pa je nekaj za mlade zakonce! Imetnik sr Ike je dobil otroški voziček!« Iz množice pred tribuno plane smeh in od vseh strani se oglasijo klici: »Tukaj! Moj je!« — Žrebanje se nadaljuje, dokler ne pride na vrsto SREČKA, ŠTEVILKA 206, ki je zadela moped Colibri!... Napovedovalčev glas postane razburljiv, prične govoriti hitreje, nato pa zavlada tišina. Vsi gledajo srečke, če ni mogoče doletela ta velika sreča njih. Gledajo stisnjenih ustnic in marsikateremu se tresejo roke. Množica otrpne, na plesišču, na trati, pred tribuno, nato pa iz vseh plane otožen, skoraj jezen vzdih: »Ah, nič!...« Nekateri imajo več srečk in jih drže kot karte, starejši možak pa se je utaboril kar pod grmom, razgrnil pred seboj srečke in mrmral: »Nič. spet nič! Vraga, taka sreča!« Pozno v noč se prično razhajati, nekateri veselo, noseč s seboj dobitke, drugi razočarani. Veselični prostor počasi tone v temo, hrup postaja vedno rahlejši, hrib že istega dolge sence po dolini... Jutri bo nov dan, podoben vsem prejšnjim in prihodnjim. Jutri bo nov dan... F. Grivec (Nadalj. s 1. strani) Najpomembnejše elemente, ki naj bi bili osnova petltenega plana, bi lahko strnili v tele zaključke: 0 Do kraja bo treba izkoristiti že obstoječe kapacitete podjetij; 0 Investira naj se tam, kjer se bedo investicije hitro vračale; • Mala pojetja naj se združijo; 0 Za širjenje in modernizacijo podjetij se bo treba nasloniti predvsem na lastna sredstva — v obliki kooperacije naj bi se povezali s sorodnimi podjetji v sosednjih občinah; • Proučiti in preurediti bo potrebno organizacijo dela v podjetjih; 0 Plačevanje "o delu mora postati edino merilo razdeljevanja osebnih dohodkov; 0 Organizirati bo treba čim bolj racionalno potrošnjo surovin; 0 Posvetiti bo treba vso pozornost pravilnemu razdeljevanju sredstev za osebne dohodke; Na področju ribniške občine je okrog 40 % zamočvirjene ravninske zemlje. Z regulacijo in melioracijo bi to zemljo spremenili v rodovitno. O tem so že precej razpravljali. Začetna pot regulacije Bistrice je obstala na polovici. O vzrokih zastoja smo že poročali in je to ljudem v teh krajih več ali mani znano. Regulacijska dela so vezana z melioracijami. Ljudje želijo, da bi nadaljevali z regulacijo in da bi začeli z melioracijo. Prav tako tudi vedo. da regulacija in melioracija ne bosta stekli, dokler ne bodo ustanovljene melioracijske skupnosti. 0 Delavsko samoupravljanje mora dobiti tisto vlogo, ki mu pripada; 0 Reševati je treba vprašanje strokovnega kadra; 0 Podjetja in občina naj v 5 letnem planu zajamejo sistematično gradnjo stanovanj; 0 Kjer so le možnosti, da bi razna velika podjetja odprla v ribniški občini svoje obrate, naj se to rešuje čim hitreje. V petletnem planu gospodarskega razvoia komune zavzema zelo pomembno mesto kmetijstvo. Omenili bomo samo nekaj značilnosti. Nadalje bo treba posvetiti več možnosti socialističnim odnosom na vasi. Ta naloga ie v prvi vrsti v ro- ( kah zadrug. Da bodo zadruge lahko kos nalogam, se bodo morale razviti v višio obliko proizvajalnih zadrug z veliko proizvajalno zmogljivostjo. Za vse to pa bo potreben ki bi bila iztrgana močvirju z družbenimi sredstvi? Da se razumemo: melioracijske skupnosti skrbijo, da se nova pridobljena obdelovalna zemlja pravilno izkorišča, tako da bodo vložene investicije rentabilne. Temu pa posamezni kmetovalci ne bi bili kos. Člani teh skupnosti bodo tudi vnaprej lastniki svoje zemlje. Lastninskih pravic jim ne bo nihče kratil. strokovni kader, ki ga primanjkuje. Pri uveljavljanju novih socialističnih odnosov na vasi in v zvezi s tem izboljšanje kmetijstva, bo potrebno veliko političnega dela. pa tudi odborniki GbLO bodo morali z lastnimi vzgledi storiti v tem pogledu več ... Novi 5 letni plan razvoia kmetijstva v občini bo moral usmerjati kmetijstvo v tiste panoge. ki imajo na tem področju najboljše pogoje. V novem 5 letnem planu ne smemo pozabiti tudi na turizem in obrt, ki predstavljata pomemben element gospodarstva v občini... Velik odkup živine Poslovna zveza v Kočevju je letos pri odkupu živine zabeležila zelo lene uspehe. Odkup traja že približno od aprila. Kmetijske zadruge odkupujejo živino na zadružnih do-gonih za plemensko živino, PZ pa potem posreduje pri prodaji. Letos so odkupili že okrog 500 glav ži- j vine. Največ so jo prodali slovenskim zadrugam, nrecei pa tudi v ' ostale republike in v Grčijo. Odkup in nove odkupne cene vedno boli vplivajo tudi na rejo plemenske živine, saj je pri cenah med rodovniško in nerodovniško živino do 30 % razlike! Na zadružnih dogonih odkupujejo v glavnem samo mlado plemensko živino... Do konca leta bodo Kmetijske zadruge odkupile še okrog 250 glav živine, kar bo precej več od preteklega leta! Tudi v naših krajih se vedno bolj uvaja selekcija med rodovniško in nerodovniško živino. Tako imajo približno 36 % krav v kontroli, rodovniške živali pa tudi tetovirajo (letos so tetovirali okrog 600 telet). Povprečna molznost na našem področju ie 3200 litrov letno. racijo. Sedaj nihče več ne verjame, da bo ob zemljo, če jo bo obdeloval v sodelovanju z zadrugo. Vsako zavlačevanje ustanovitve in dela melioracijskih skupnosti je samo v škodo. Da bo ta zelo pomembna akcija stekla, naj bi prvi pokazali pot kmetovalcem s pristopom v članstvo odborniki GbLO. člani zadružnih svetov pri KZ ter odborniki političnih organizacij-Njihova naloga pa je tudi, da te stvari med ljudmi pravilno tolmačijo. Ljudem je treba odkrito povedati, da so melioracijske skupnosti osnova za nadaljnji razvoj kmetijstva. Ko bodo te skupnosti začele z delom, bo omogočeno tudi najetje kreditov za regulacijo in melioracijo. Prepričani smo, da GbLO ne bo treba pod vzeti posebnih ukrepov za nadaljevanje teh del, če bi kmetje tudi naprej trdovratno odklanjali članstvo v melioracijski skupnosti. Ljudje bodo naposled le razumeli, da gre za stvar, ki bo predvsem njim v korist. S pravilnim tolmačenjem med ljudmi bomo zaprli usta tistim, ki vsako novo stvar ljudske oblasti tolmačijo nepravilno. Tudi druga košnja bo dala lep pridelek Sodražica se razvija v industrijski kraj ZAKAJ SO POTREBNE MELIORACIJSKE SKUPNOSTI Vsa stvar se je torej zataknila I Da skupnosti niso zaživele, je tre-pri melioracijskih skupnostih. Druž-1 ba iskati vzrok v neutemeljenem bena sredstva morajo biti varno j strahu kmetovalcev, češ da bodo ob naložena; kdo naj bi garantiral, če | zemljo, če se vključijo v meliora-teh skupnosti ne bi bilo. za zemljo,; cijsko skupnost. Najbolj nejeverne Tomaže bi spomnili na noddben strah, ki so ga imeli pred koope- edavno sem že opisal našo pot in obisk v Oranu — Alžiriji in takrat sem zapisal, da smo v mraku drugega julija tonili v Giblartarskem zalivu. Jutro naslednjega dne nas je že našlo v bližini evropske celine, ki se z rtom Giblartarjem zajeda v Sredozemsko morje. Seveda so nam morali najprej Angleži dati s signali dovoljenje za vstop v zaliv. Opoldne smo se vsidrali v španski luki Algeciras. Z ladje smo lahko opazovali močno pozidano Giblartarsko pečino, ki se podaljšuje v mesto pod angleško upravo na španskem ozemlju! Oblasti so nam dovolile kratek ogled mesta, ki pa nas ni preveč zanimal. To je tipično obalno mestece s kaldermo, malim trgom, ter praznimi lokali. Velik plakat, ki ie vabil na bikoborbe v Se vili ji, nas je nekoliko razvnel. Začutili smo, da smo v Španiji, deželi bikoborb... V mraku in lučeh smo ob zatemnjeni strani Giblartarja, ki ga Angleži ponoči ne kažejo radi radovednežem. zdrseli v preliv. Na drugi strani so nam luči v Tangerju kazale Afriko, od katere smo se vedno boli odmikali. Za Dan borcev smo bili že na Atlantiku. Pogovarjali smo se z mornarji, ki so 4. julij zelo lepo proslavili, zvečer pa sem se udeležil njihovega sindikalnega sestanka, na katerem so med drugim tudi izvolili nov delavski svet. Tedaj sem tudi spoznal sina narodnega heroja Rade Končarja, ki se je te vožnje udeležil kot praktikant iz Pomorske šole v Bakru. Povedal mi je marsikaj o življenju svojega očeta, obujal pa je tudi prijetne spomine na brigadirsko delo na avtocesti na Dolenjskem. Onstran Biskajskega zaliva, ki smo ga prepluli v miru In tišini, smo že zapluli v dolgi kanal La Manche. Pred Doverom je prišel na ladjo angleški vodni pilot, ki nas ie zapeljal v Temzo ter po njej proti Londonu. Vožnja po Temzi nas je navdušila, saj smo lahko opazovali morje visokih žerjavov, malih čolnov, vlačilcev, številne tovarne. katerih dim je skoraj zakril sonce. .. Opoldne smo vozili skozi Greenwich, Skozi katerega poteka poldnevnik 0. Po dveh urah vožnje smo se vsidrali ob velikem West Indian doku v Londonu. Veliko, devetmilijonsko mesto nas je močno zanimalo. V Londonu smo ostali devet dni, tako da smo si ga lahko vsaj delno ogledali. Seveda ie z besedami zeio težko MARJAN TRATAR: POREI KA HII (MOR JIH m IPE (Nekaj slik iz popotnega dnevnika) opisati vse, kar smo videli... Veliko število vozil, avtobusov, trolejbusov. podzemske železnice, vse to nas ie v začetku spravilo iz tira. Porabili smo nekaj dni. da smo se ješ in pri tem krmiš številne ptice, ki so zelo domače ... Presenetilo nas ie tudi veliko število črncev, ki opravljalo različne javne službe. Zapostavljanja pri tem nismo opa- na to človeško mravljišče vsaj malo navadili. Pričeli smo hoditi po ulicah bolj pogumno in brezskrbno, saj vsi vozniki zelo pazilo na pešce, vendar smo se morali tudi mi držati reda, vrste in discipline!... Iz-nenadila nas je mirnost in tišina vozil, zato pa smo bili mi toliko bolj hrupni, kakor smo vajeni doma... Navaditi pa smo se morali še na marsikaj. Železnica je že precej stara, vendar imajo moderne vagone. Opazili smo tudi, da so mladi ljudje proti starejšim zelo ustrežljivi, kar smo tudi sami prijetno občutili... Londonska posebnost so veliki parki, kjer se lahko mimo odpočiješ, žili!... V Londonu smo opazili ljudi različne polti, narodnosti in noš. res. pravi muzej! Ob Temzi smo videli mnogo zanimivosti. Ogledali smo si številne spomenike kulture in znanosti, skrite v galerijah in muzejih. Precej je tudi spomenikov različnih generalov, ki so osvajali kolonije, vendar ti spomeniki danes niso več aktualni. Ogleda ie vreden tudi velik narodni muzej, v parlamentu pa smo celo prisostvovali zasedanju Nižjega doma ... In še in še... Veliki živalski vrt, muzej voščenih lutk. kjer smo med drugimi znamenitimi ljudmi videli tudi našega Maršala... S težkim srcem smo zapustili ladjo Rijeka in se preselili na Zadar, ki nas je vozil od Londona naprej po zapadni Evropi. Spet smo se znašli na morju, tokrat na Severnem morju in ob znanih Frizijskih otokih. Nemški pilot nas je zaneljal v veliko reko Laba-Elbe, proti večeru oa smo se ustavili v Hamburgu, velikem severnoevropskem pristanišču. Tu smo se zadržali samo en dan. Po mestu smo se vozili z avtobusom, da bi čim več videli. Med vojno močno porušeno mesto so že precej pozidali. Zgradili so nad 300 tisoč stanovanj, kakor nam je povedal vodič. Zanimiv ie bil tudi ogled podvoza pod reko Elbo. kamor s posebnimi dvigali spuščajo vozila in ljudi, ki potem nadaljujejo pot 20 metrov pod rečnim dnom na drugo stran mesta ... Iz Ham burga smo odšli z najlepšimi vtisi. Zopet nas je vzela noč in drugi dan smo se že vozili ob nizozemski obali, obdani s številnimi nasipi z znamenitimi mlini na veter. Ob sončnem zahodu smo že pluli po nizozemski reki Maas mimo številnih kanalov, travnikov, nasadov u-lipanov in ob majhnih hišicah, od koder so nas pozdravljali prijazni Nizozemci, proti veliki luki Atlan-tika-Rotterdamu. Velike čistilnice nafte svetovne znamke Schell so v neštetih lučeh kazale svojo moč . ■ • Za ogled Nizozemske smo imeli tri dni časa. Prvi dan smo si ogledali glavno mesto Haag, kjer smo videli znano palačo miru, galerijo nizozemskih slikarjev, nato pa smo se odpeljali v svetovno znano kopališče Scheweningen, kier je med drugimi vihrala tudi naša zastava. Naslednji dan smo se odpeljali v Amsterdam, Benetke Severnega morja. Vozili smo se po številnih kanalih, se povzpeli na zvonik neke cerkve in se ustavili pred hišo. v kateri je živela Ana Frank... Zadnji dan smo si ogledali Rotterdam, ki nanj ie bil še najbolj pri srcu. Prijazni Nizozemci so nam pripovedovali o njihovi veliki borbi za osvoboditev, povedali pa so tudi, da dobro poznajo narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov. , Zopet smo bili na morju in 25-dan potepanja po morju in Evropi smo zapluli še v zadnjo reko šelbo-ki nas je popeljala do belgijskeg mesta Anvers-Antverpen, kjer smo se poslovili od naših mornarjev 1 nadaljevali pot skozi Bruxelles Nemčijo. Potovali smo skozi Mu chen. Salzburg in Dunaj in se 34 dneh vrnili v domovino. P01 nepozabnih vtisov ... Stran 3 Prvi del tekmovanja podzvezne košarkarske lige končan V tem letu je bila na pobudo komisije za košarko v Ljubljani ustanovljena podzvezna košarkarska liga. ki nai bi uvajala košarko tudi na podeželje. V ligi sodelujejo naslednje ekipe: TVD Kočevje, TVD Ribnica. TVD Kamnik, TVD Trnovo. KK Komet, KK Domžale in Košarkarski klub Svoboda II. Iz našega območja sta sodelovali dve ekipi — TVD Kočevje in TVD Ribnica. V tekmovanju je imela ekipa TVD Ribnica kar lep uspeh, kl jub temu, da skoraj ves čas tekmovanja ni imela lastnega igrišča. Ekipa Kočevja kljub vsem možnostim ni odigrala Ribniški strelci bodo tekmovali V nedeljo, 7. avgusta, bo Strelska družina »Jelenov žleb« iz_ Rjib-hice organizirala veliko družinsko strelsko tekmovanje. Sodelovali bodo člani, članice, mladmcd m mladinke ter pripadniki pred vojaške vzgoje. S tekmovanjem bodo začeli ob 8. uri zjutrai na dvorišču TVD »Partizan« v Ribnici. Najboljši dve ekipi bosta dobili pokale, ostale pa priznanja oz. diplome. Strelska družina vabi vse mladinske aktive iz območja Ribnice, da se prijavijo k tekmovanju. Vsaka ekipa naj bo sestavljena iz petih članov oz. članic, vsak aktiv pa lahko prijavi tudi po več ekip. Za orožje in ostalo bo poskrbel prireditelj. Pred začetkom tekmovanja bo °r vseh ekip, po končanem tek-t ?.v®niu pa bodo objavljeni rezul-, 11 tekmovanja ter podelitev po-«aioy in diplom. SD Ribnica bo SDrejeingia prijave še pol ure pred Petkom tekmovanja. L. F. kar štirih tekem, kar je vredno graje. V pomladanskem delu tekmovanja je pripadlo I. mesto Košarkar-karskemu klubu Domžale z 10 točkami, na drugem mestu je Trnovo (z 8 točkami), tretjem mestu Svoboda H (6 točk), četrtem Ribnica z istim številom točk. petem Kamnik (4 točke), šestem Komet (2 točki) in na zadnjem mestu (prav tako 2 točkama) Kočevje. Najboljši strelci so bili: Štirn (Komet) 122. Kmet (Ribnica)i 100, Verna ver (Trnovo) 92 košev ita. Jesenski del tekmovanja se bo začel zadnjo nedeljo v avg^tu Obe naši ekipi imata precei možnosti za uspeh, predvsem pa Ribnica. Kakor smo že poročali, je Avto-moto društvo Ribnica 17. VII. orga-niziiralo ocenjevalno vožnjo, ki je močno razgibala ljubitelje tega športa. Že istega dne so člani izrazili želio, da 'bi bila kmalu podobna prireditev. Vlagali so tuda prijave. Zato se je upravni odbor AMD odločil, da bo 7. avgusta ponovno organiziral tekmovanje mopedistov. motoristov in avtomobilistov. Vsekakor bo to za vse ljubitelje tega športa spet lep dogodek. PROGRAM TEKMOVANJA JE PREDVIDEN TAKOLE: Ob 9. uri dopoldne bo ocenjevalna spretnostna vožnja za vse avtomobile in sicer pred železniško postaio v Ribnici, Tu bodo avtomobilisti pokazali svojo spretnost pri proračunski vožnji, zavijanju, ga-ražiranju, -hitrosti in podobno. Po opravljeni oceni avtomobilistov bodo nastopili mopedisti in motoristi, ki bodo med drugim pokazali tudi »polževo vožnjo«. S tem, bodo I pokazali, kdo zna najpočasneje v o- MOTO DIRKE v Ribnici žiti. Proga bo potekala od železniške postaje proti Zadružni hranilnici, kjer bo cilj »polževe vožnje«. Prepričani smo. da bo spretnostna vožnja nudila vsem vozačem, posebno pa gledalcem, obilo zabave in smeha, zato vabimo vse prebivalce Ribnice in okolice, da tega ne zamudijo. Po končanih spretnostnih vožnjah bo ocenjevalna vožnja. Proga bo potekala iz Ribnice preko Stare cerkve — Male gore — Strug — Dobrepolja — Rašice — Velikih Lašč — Žlebiča do Brega, kjer bo cilj kot pri zadnjem tekmovanju.^ Objava rezultatov bo pri »Spič-ku«. Tu bo tudi preskrbljeno za veseli del zaključka tekmovanja. Najboljši trije mopedisti, motoristi in avtomobilisti bodo prejeli lepe pokale, ostali tekmovalci pa sjoo-minske diplome. Poleg domačih članov AMD vabimo na tekmovanje tudi nečlane ter lastnike motornih vozil iz drugih krajev. Lahko se prijavite tudi še -pol ure pred začetkom tekmova-nia v društveni pisarni. L. F. IZŽREBANCI POZOR! Upravni odbor NK Kočevje obvešča vse dobitnike, katerih srečke so bile v nedeljo na javnem nagradnem žrebanju v Slovenski vasi izžrebane, naj dvignejo dobitke v trgovini -»Tehnika« v Kočevju najkasneje do 15. avgusta 1960. V kolikor se do tega dne dobitniki ne bodo javili, bodo dobitki prešli v last NK Kočevje. Po 15. avgustu dobitkov ne bomo več izdajali. Dobitek Izžrebana srečka Foteli Steklenica pelinkovca Električni likalnik Toaletno milo 2 prm drv Motikice-sekalo Košarica dobitkov Moške hlače Pe resnica Cekar dobitkov 300 cigaret Voziček premoga 14.957 14.807 7.187 12.364 11.415 40 11.202 2.712 4.638 14.525 11.076 14.799 Cvetličnjak 2 pekača in smetišnica 10 kino vstopnic Vrtljiv stol 2 nočni svetiljki 180 cigaret Cutarica sljivovke Mlinček za orehe Srnjak 5 zavitkov napolitank 2 kuhinjska stola Električni likalnik 400 cigaret Namizna svetiljka Cutarica Plinsko olje (50-1) Zenska torbica Budilka Moška srajca Moško kolo Blago za žensko obleko Jedilni pribor Kuhinjske dobrine Kuhinjske dobrine Moped »Colibri« LETOVANJE v FARI 8.592 1.769 6.965 2.817 8.486 31 13,568 8.506 3.575 14.3-25 14.842 3.947 12.395 4.955 12,935 14.994 8.732 7.357 7.680 10.308 1.093 314 13.300 2.225 206 V ozki dolini, kjer se med polji vije reka Kolpa, leži Fara. Ta lepa dolina je bil naš cilj, ko smo 1. julija sedli v Kočevju na avtobus. Bilo nas je 33. z nami pa so bili tudi naši vzgoiitelji, ki so tri tedne skrbeli za nas. Po enourni vožnji smo se ustavili pred veliko stavbo, ki se je Z Ml II IDI M S lil • NENAVADNA SMRT DIVJEGA ZAJCA Delavka Marija Mohar iz Malega loga se je peljala s kolesom iz službe proti domu. Tedaj je nenadoma prišel zajec in hotel prečkati cesto. Pri tem je skočil tako visoko, da je priletel dekletu naravnost v glavo in padel na tla — mrtev. Dekle je dobilo le lažje poškodbe na obrazu. + V DEVETIH TEDNIH JE UMORIL DEVET LJUDI Italijan Morandino, star je 44 let, je pred sodiščem hladnokrvno priznal, da je v devetih tednih ubil devet ljudi. Morilec velikega kalibra je opravil svoje gnusno delo pozimi 1955/56, njegova dejanja pa je policija odkrila šele pred kratkim. Ubijalec je priznal, da je najprej umoril svojega bratranca, 8 dni pozneje je požgal neko kmetijo i in pri tem ubil kmetico, njeno Tam smo se sončili in igrali vse j hčerko in vnukinjo. Kmalu nato je rinn it irorJo m 5#3 n 1 CtYWt CTY1P— ..«.21 _ 1_Lwv.vir« nOUn popoldne, v v-odo pa še nismo smeli, ker je bila še premrzla. Domov smo se vrnili šele proti večeru. Hrano smo imeli celo dobro, saj med nami ni nobenega, ki se ne bi zredil... Domov smo se vrnili zdravi, zagoreli, pridobili smo si nove prijatelje in spoznali smo nov Upravni odbor NK Kočevje ROJAKINJE IN ROJAKI IZ ZAMEJSTVA, POZOR! , V nedeljo, 14. avgusta ob 14. uri "° na vrtu Kolodvorske restavra-v Kočevju v okviru Izseljeni-ske8a tedna prireditev s programom, ki bo prirejena v počastitev r°jakov iz zamejstva, ki se mude na obisku v domovini. Pododbor Slovenske izseljeniške matice Kočevje vabi vse rojake, ki se mude na obisku v Kočevju in v ostalih krajih, kakor tudi ostale prebivalce, da se udeleže prireditve v čim večjem številu. Pododbor Slovenske izseljeniške matice Kočevje OBVESTILO Obveščamo nabiralce malin, da maline odkupujemo v Rogu ali v Kočevju po 110 din kilogram. Prenočišča in topla hrana preskrbljena. KZ KOČEVJE Gibanje prebivalstva DOLENJA VAS KINO Umrla je Cimerman Marija, pre-nžitkarica iz Dolenje vasi 49, stara 00 let. KOSTEL Poročila sta se: Rauh Anton, Uslužbenec iz Delača 4, star 26 let in Jakov a c Dubravka, delavka iz Broda na Kolpi, stara 22 let. LOŠKI POTOK Rodila je Knavs Danijela, gospodinja s Hriba 33 — dečka Danijela. DRAGA Umrl je Malnar Ivan iz Črnega dotoka 3, star 90 let. KOČEVJE Poročila sta se: Rami jak Tomislav, delavec iz Salke vasi 9. star ‘4 let in Sašek Alojzija, uslužbenko iz Salke vasi 9, stara 26 let. Rodili sta: Kirašič Katarina, godrnja iz Klinje vasi 2 — dečka g kina in Škrajnar Rozalija, go-j Otiinja iz Kočevja, Novomeška c. 1 deklico Branko. .Umrla sta: Meglen Ivana, roj. Mesojedec, preužitkarica iz Poti-skovca 12. stara 89 let in Selič Ja- Jzdaja in tiska CZP »Kočevski usk« v Kočevju. Urejuje uredniški odibor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in Ubrava v Kočevju. Ljubljanska oosta 14 a, telefon uredništva in Uprave 3-89. Naročnina je 500 din, dolletna 25-0 din in jo je treba dlačati v naprej. Za inozemstvo JL°°0 din oziroma 3 ameriške dolarje. "ekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 “Mni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje kov iz Kočevja. Reška c. 13. star 54 let (umrl je na Golniku). JADRAN, Kočevje: od 5. do 7. avgusta angleški barvni cinema-scopski film »Obtožujem«. 7. in 8. avgusta ameriški barvni film »Dolina nasilja«, od 9. do 11. avgusta jugoslovanski barvni film »Zvezda potuje na jug«, od 12. do 14. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Reka brez povratka«. RUDNIK: 6. in 7. avgusta angleški film »Hamlet«. 13. in 14. avgusta ameriški barvni film »V senci vešal«. RIBNICA: 6. in 7. avgusta jugoslovanski film »Osma vrata«. 13. in 14. avgusta jugoslovanski film »Črni biseri«. SODRAŽICA: 6. in 7. avgusta jugoslovanski film »Lažni car«, 13. in 14. avg. nemški barvni film »Stotnik iz Kopenicka«. LOŠKI POTOK: 7. avgusta sovj. film »Rodil se je človek«, 14. avgusta ameriški barvni film »Rihard Levjesrčni«. DOBREPOLJE: 6. in 7. avgusta francoski barvni film »Francoski Kan-kan«. 10. avgusta ameriški film »Najhitrejši strelec zmaguje«. 13. in 14. avgusta ameriški barvni cinemasc. film »20.000 milj pod morjem«. PONIKVE: 11. avg. ameriški film »Najhitrejši strelec zmaguje«. VELIKE LAŠČE: 6. in 7. avgusta ameriški barvni film »Med nebom in zemljo«. 13. in 14. avgusta ital. film »Zapeljivec« KOČEVSKA REKA: 6. in 7. avgusta ameriški barvni film »Tajin-stveno močvirje«, 10. avg. češki film »Peto kolo«, 13. in 14. avg. amer. barvni film »20.000 milj pod morjem«. PREDGRAD: 6. in 7. avgusta argentinski film »Andaluzijska ljubezen«, 13. in 14. avgusta poljski barvni film »Petorica iz Barske ulice«. BROD NA KOLPI: 6. in 7. avgusta ameriški barvni film »Princ študent«, 13. in 14. avgusta ameriški film »Poletje življenja«. OSILNICA: 7. avgusta janonski film »Vrata pekla«. 14. avgusta francoski film »Rdečelasa Julija«. PRODAM Prodam Fiat 600 v dobrem stanju s prtljažnikom. Deržek Valter, Breg 3 pri Kočevju. belila med drevjem Vzgojitelji so nam povedali, da je to Dijaški dom, kjer bomo letovali in preživeli del naših počitnic. Med- bivanjem v Fari smo oblezh skoraj vse bližnje hribe in vrhove, od koder smo občudovali lepo okolico. mogočne hribe in strme pečine. ki ponekod obdajajo dolino. Večkrat smo se sprehajali tudi ob zeleni Kolpi. Pri Slavskem lazu smo preko visečega mostu ali s čolnom hodili na hrvaško stran, kjer smo nabirali jagode ali borovnice, ki pa jih seveda tudi na naši strani ne manjka. Na teh izletih pa nismo spoznavali samo lepote teh krajev, ampak smo se naučili tudi tovarištva, premagovanja samega sebe in si pridobili lastnosti, ki jih mora imeti vsak pravi pionir. Bili smo ko+ ena družina!... Vsem bo ostal v najlepšem spominu enodnevni izlet v Kuželj, kjer smo obiskali tabor »Rod svobodnih gozdov«, ki so ga postavili kočevski taborniki na majhnem otočku sredi Kolpe. Doma sta bila samo dežurna. ostale pa smo srečali s hrvaškimi taborniki na poti. V taboru nam je naša kuharica pripravila čevapčiče, ki so vsem zelo teknili. del lepe Kočevske. Zato se zahvaljujemo vsem. ki so nam omogočili letovanje. Kljub temu. da smo si po treh tednih zopet zaželeli videti svoje domače, je bilo slovo zelo težko!... Tekmovanje traktoristov ubil nekega kmeta in njegovo ženo, v začetku leta 1956 pa še 3 člansko družino nekega lastnika tobačnega nasada. Zanimivo je, da je imela policija prvotno umor očeta in treh žensk za nesrečo. Šele potem, ko so se umori nadaljevali, so osumili Mo-randina. Kot onravičilo svojih zločinov je morilec navedel »krvno osveto«. Policija pa je ugotovila, da je morilec vse svoje žrtve izropal. i VEDNO MANJ ŽENSK Ali verjamete, da je v Evropi vedno manj žensk? O tem nas prepričujejo statistike evropskih držav, kjer je navedeno, da število ženskih porodov pada. Medtem ko je zadnjih osemdeset let vladal presežek žensk, ki se je z izgubami v obeh vojnah še povečal, se zdaj stanje spreminja. V skupini od 18 do 25 let starosti živi trenutno v Zahodni Nemčiji 2,9 milijona moških in samo 2,4 milijona žensk. Podobno je tudi v Franciji, Belgiji, Nizozemski in drugih deželah. V Angliji pride po najnovejši statistiki 106 mladih moških na 100 deklet. Vrednost žensk torej narašča! Zanimiva je tudi ugotovitev, da narašča tudi njihova telesna višina. Povprečna višina evropskih žensk se je v zadnjih 60 letih dvignila za 4 cm. Današnje Evropejke merijo sedaj povprečno 164 cm, verjetno pa bo ta višina še naraščala. Poslovna zveza v Kočevju prirej a v nedeljo. 7. avgusta, na Mlaki izbirno tekmovanje traktoristov. Tekmovalo bo trideset traktoristov s področja bivšega okraja Kočevje. Najboljši tekmovalci bodo šli kasneje na okrajno tekmovanje. Traktoristi bodo tekmovali v kvalitetnem oranju in v spretnostni vožnji. Tekmovanje si bodo ogledali tudi člani zadružnih svetov, ogledali pa si bodo tudi Kmetijsko posestvo Mlaka. Pet najboljših traktoristov bo nagrajenih, pet do sedem pa jih bo šlo na okrajno tek movanje traktoristov v Zadobrovo pri Liu-bljani. Tekmovali bodo s traktorji Ferguson 36. Preorati bodo morali štiri are zemlje, proga pri spretnostni vožnji pa bo dolga okrog 150 metrov. fll III Časopisno založniško podjetje KOČEVSKI TISK Kočevje sprejme v službo novinarja s prakso ali začetnika, ki ima smisel in veselje za novinarsko delo. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. oktobrom ali po dogovoru. Ponudbe s krajšim življenjepisom pošljite na upravo podjetja do 31. avgusta 1.1. FRANCE TRAMPUŠ menn m mm Poceni prodam kuhinjsko kredenco. Košir, Ljubljanska cesta 6, Kočevje. KUPIM Kupim motorno kolo znamke BMW ali DKW 250 ccm z do 20 tisoč prevoženimi kilometri. Naslov dobite v gostilni »Pri Spičku«, Breg pri Ribnici. IZGUBLJENO Pred enim mesecem sem nad Zeljnami pri Kočevju izgubil kobilo rjave barve, z malo liso na čelu in samarjem. Kdor o izgubljeni kobili kaj ve. naj proti nagradi 10.000 dinarjev sporoči na Gozdno upravo v Kočevju. NAJDENO Na cesti v Dolgo vas je bila najdena denarnica iz polivinila z denarjem. Lastnik naj se zglasi na upravi lista. PREKLIC Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Rački Mariji, gostilničarki iz Banja loke št. 10. štajdobar Ana, Banja loka št. 2 p. Nova sela Zunaj šole sem jo komaj kdaj videl. Izpustil nisem nobenega filma. Irene pa nisem videl v kinu še nikoli. Omenil sem ji to nekoč, ko ni bilo v bližini nobenega sošolca: »Zakaj ,pa ne greš nikoli v kino? Saj to je tako kot knjige. Ko bi videla nekaj dobrih filmov, bi tako rada. kot sedaj bereš, hodila v kino.« Skomignila je z rameni. »Hm, ali ne smem imeti svojih muh?« 'skušala se je nasmehniti, a ji je Ikri butnila v lice. »To ni pameten odgovor in ne odkrit...« I »Pustiva to!« In obrnila se je drugam. ! »Ali ti branijo doma?« Ne vem, Ikai sem hotel še povedati. Obsedita me je bila neizprosnost. Takoj mi je bilo žal. Zadel sem občutljivo mesto. Zardela ie še bolj in odšla do svojega sedeža. Tisti dan nistva več govorila. Jezil sem se nase ves dan, zvečer sem premetal vse svoje knjige, dolgo nisem zasnal in ponoči sem se nekajkrat ves prepoten prebudil. čeprav je bilo v sobi hladno, da so okna pokrivale debele ledene rože in je bur i a zavi jala krog vogalov. Med prvim odmorom naslednjega dne je brisala tablo. Vlekla je ravne proge od zgornjega do spodnjega roba. Stopil sem k njej. »Irena, oprosti za tisto včeraj. Zares mi je žal. Trpim, če ti je hu- do. Pozabi. Ne vem. kaj me je obsedlo ...« Pogledala me je. Še nikoli tako. »Hotela sem se opravičiti, da sem se včeraj tako držala. Nisem prav ravnala. Zadel si, doma mi ne dovolijo. Hudo mi je. Ne govorim rada o tem.« Moral sem ji seči v roko, ki je bila še mokra od gobe. Ne vem, kako sem to storil. Pridržala in krepko je stisnila mojo desnico. Še pogled — in povedano je bilo več, kot bi si kdajkoli mogla izreči z besedami Nisva bila več le sošolca in znanca. Odslej sva se razumela. Za bežnimi razgovori v razredu je bila skrita najina ljubezen. Pomembna je bila vsaka beseda. Sneg se je tajal, ko so predvajali v mestu pravljični film Kameniti cvet. Tega bi ji domači ne mogli braniti. Slednjič sem le zbral toliko poguma in jo povabil. Po dolgem oklevanju je obljubila. Ko sva sedela v dvorani, sta se dotikali najini rameni. Potem sem položil dlan na njeno roko. Pogledala me je, a je ni umaknila. Po predstavi je rekla, da se ji mudi. Ni bilo še tema. a sva se po snežni brozgi le težko izogibala naivečjih luž. Pred njenim stanovanjem sva si želela lahko noč. Drugo jutro sem se v razredu zaman oziral proti vratom. Ni je bilo. Tudi naslednji dan, bila je sobota, ni prišla. Pričelo me je skr beti. Je bolna? V ponedeljek je vstopila v raz- red vsa spremenjena: z rdečimi očmi. upadlih lic. bleda, vsa drobna in preplašena. Ko je sedla, sem šel k njej in hotel izvedeti kaj je bilo. »Ali si bila bolna?« Po kratki pavzi je pritrdila: »Tudi.« Zvonec naju je prekinil. Moral sem oditi v svojo klop. Profesorica je prišla in razlagala s svojim monotonim glasom, ki me je drugikrat uspaval. V tej tišini med drsenjem svinčnikov in peres po papirju, sem danes vznemirjen mislil na Ireno in se oziral v njeno klop. Pisala je. Enkrat sta se najina pogleda srečala. Med odmorom ie. ko sem šel k peči. odšla k oknu. Stopil sem za njo. »Irena, kaj ml nič več ne zaupaš?« V glas sem hotel položiti zaupljivost. »Pravzaprav ti moram povedati čeprav mi le težko. Doma so še tisti večer izvedeli, da sem bila v kinu — s tebo' Prej jim nisem povedala, da poidem. Sam veš, da me ne pustijo, zato sem se zlagala. da se bova z Nado skupaj učili. Babico ie razjarilo, da sem šla s teboj. Ne mara vas. Zmerjala je tvojega očeta. Da ti ne moreš biti boljši, je rekla. Nikoli več me ne sme najti s teboj. Morala sem obljubiti. da ne bom več govorila s tabo. Mama me je udarila.« Kot da je povedala preveč, je odhitela ▼ svojo klop. (Se nadaljuje) A 4 lili IZ NA5IH h krajev 31. JULIJ v Loškem potoku Krajevni praznik — 31. julij — ] žrtve. Italijani so ustrelili 14 ljudi bo v Lož kem potoku letos zelo lepo 1 iz Travnika. Kljub Vsemu terorju proslavili. Letošnja proslava je j in nasilju, veliko ljudi so Itali jani imela še globlji pomen, ker so od- I internirali v raznih taboriščih, so krili spomenik 57. padlim borcem se krepile sile narodnoosvobodi.ne-NOV iz Loškega potoka. Med ga gibanja. v njimi je tudi 15 neznanih borcev, ki so padli na tem predelu in so tu tudi pokopani. Na svečanosti ob odkritju spomenika je bilo nav™čih okrog 500 ljudi. Proslavi so dali še večji poudarek gostje — ljudski poslanec Matevž Hace, predstavnik Okrajnega odbora Zveze borcev NOV, predsednik Obč. odibora ZB Loška dolina ter gostje iz Ribnice in Kočevja. Leo je bil pogled na gasilce in gasilke v uniformah s praporom, pionir je.. Slovesnost je pričel predsednik ZB za Loški potok, Filip Pajnič. V spominskem govoru je poudaril pomen 31. julija za Potočane, ki se tega dne spominjajo najhujših dogodkov. ki so se odigrali v tem kraju pred 18 leti, ko je podivjani okupator moril in požigal. Tovariš Pajnič je orisal pot narodnoosvobodilnega gibanja v Loškem potoku. Ze leta 1942 je odšlo veliko Potočanov v partizane. V času NOB sta največ pretrpeli vasi Travnik in Potem je predsednik ZB NOV Loška dolina izročil spomenik v varstvo ZB NOV Loški potok. Pri tem je spregovoril nekaj besed in med drugim dejal, naj bo spomenik v opomin in spomin vsei mladi generaciji. Pred spomenik so položili vence predstavniki množičnih organizacij ter delegacije ZB iz sosednjih občin en venec pa je posebna delegacija odnesla k spomeniku v So dolu. Vod vojakov iz garnizona v Velikih Blokah je v počastitev padlih borcev in žrtev fašizma izstrelil častno salvo. Na slovesnosti pri odkritju spomenika je govoril tudi predstavnik OO.ZB NOV, ki je med drugim poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti na velike žrtve, ki so bile dane za svobodo domovine. Pevski zbor KUD Ivan Vrtačnik je zapel žalostinko. Sledile so recitacije, pel je pevski zbor. Popoldan je bilo v Travniku ljudsko rajanje. Srečali so se stari Bela voda. Obe vasi sta bili po-! borci in aktivisti in obujali spo-žgani. pa tudi človeške žrtve so mine na težke, a slavne dni ne-bile velike. V Sodolu so klonile1 davne preteklosti. LEPO JE BILO NA GRMADI Gozdna uprava v Podpreski je od Kmetijske zadruge v Dragi 15. III. letos prevzela v upravljanje bivše zadružno posestvo. Posestvo se sedaj bori z začetnimi težavami. V začetku niti niso imeli dovolj prostora za vskladišČenje sena, vendar so kasneje dobili prostor za okrog 160 ton sena. Letos bodo nakosili približno 200 ton sena! Košnjo so v glavnem opravili priložnostni prostovoljni delavci iz okoliških vasi, deloma pa delavci s posestva. Precej trave so pokosili z motorno kosilnico, na pobudo delovodje Izi dorja Zbašnika pa je sindikalna podružnica na Gozdni upravi 24. julija organizirala prostovoljno akcijo, da bi pokosili še ostalo travo, ki je zaradi neprimernega terena niso mogli pokositi z motorno ko silnico. Akcije se je udeležilo 42 koscev iz Lazca, Podpreske in Drage. Vsak kosec ie delal povprečno 6 ur. Delali so tudi uslužbenci Gozdne uprave, precej žensk pa je grabilo. In uspeh akcije? Nakosili so približno 15.000 kilogramov sena. kar bi brez prostovoljne akcije težko dosegli. Na ta način bodo poskušali pospraviti seno tudi v Dragi, Srednji vasi in Travi. Udeleženci akcije so obljubili, da bodo v podobnih primerih vedno radi priskočili na pomoč. Zadnjo nedeljo so organizirali podobno akcijo v Srednji vasi, katere se je udeležilo približno enako število ljudi iz Drage, Srednje vasi in Trave. Pokosili so približno isto količino trave kot prvič. Vsem udeležencem akcije se vodstvo obrata za pomoč najtopleje zahvaljuje. F. K. Požar v Retjah Pred kratkim je v Retjah v Loškem potoku gorelo. ~ žar je nastal okrog ene ure ponoči. Gospodinja je pozno v noč kurila svinjski kotel. Zaradi vročine se je vnelo nad hlevom seno (svinjak je bil prizidan k hlevu). Kljub hitri intervenciji domačih gasilcev požara niso mogli preprečiti. Na srečo ni bilo vetra, ker bi sicer lahko imel požar katastrofalne posledice za gosto naseljeno vas. Poleg domačih gasilcev so prišli na pomoč tudi gasilci iz ostalih krajev Loškega potoka. S skupnimi napori so požar lokalizirali in obvarovali sosednja poslopja pred uničenjem. Pogorela sta dva hleva. Pri gašenju se je najbolj izkazal Jože Ruparčič, gasilski podčastnik. Zanimivo je. da je nastal požar na istem kraju in ob istem času pred 56 leti. Takrat so povzročili požar otroci, pogorelo pa je 50 hiš. GASILCI V MALEM LOGU BODO RAZVILI PRAPOR Gasilsko društvo v Malem logu je sklenilo nabaviti društveni prapor. Ker sami nimaio finančnih sredstev, so se obrnili s prošnjo za pomoč na podjetja, organizacije in društva. Izvolili so tudi poseben odbor za proslavo 25-letnice delo vanja Gasilskega društva Mali log. Proslava bo 14. avgusta skupno z razvitjem prapora. Po uradnem delu proslave bo veselica, kjer bo preskrbljeno z vsem, tudi z dobro muziko. Prizadevni maloški gasilci vabijo na proslavo gasilce iz so sednjih društev in ostalo prebivalstvo. Silil Splošno gradbeno podjetje »Zidar« je pričelo konec maja urejevati zadnji del Seškove ulice od gostilne »Lovec« proti postaji. S podjetjem »Slovenija ceste« so napravili pogodbo, da bodo cesto asfaltirali. Asfaltiranje ceste od Kočevja do Livolda bo verjetno končano še ta teden, nato pa bo prišel finišer v Seškovo ulico. Lahko torej pričakujemo, da bo ulica asfaltirana v nekaj dneh! — Prvotno je bi,a v načrtu dvostezna cesta, vendar so morali zaradi pomanjkanja denarja od tega načrta odstopiti. Ureditev ulice, namenjena bo le p«.šcc.«i im kolesarjem, bo stala približno pet milijonov dinarjev ... Del Seškove ulice med urejanjem (Foto Božič* Za gostilno »Rog« (Cinkel) bodo zgradili novo naselje. V načrtu je gradnja štirih osemnadstropnih stolpnic. Tri bodo pričeH graditi že letos, četrto pa prihodnje leto. Ena bo stala v bližini tržnice, ostale pa bolj zadaj, ob Itinži. Letos bodo tudi podaljšali Seškovo ulico proti Rinži in novemu naselju, drugo pa, ki bo povezovala center mesta % obvozno Tomšičevo cesto, bodo pričeli graditi prihodnje leto. Speljana bo od Činkla do Kemične tovarne, kjer se bo priključila Tomšičevi cesti. Nove ulice in novo naselje bodo povsem spremenile središče mesta... VDOR V GARAŽO V noči od 29. na 30. julij je v Kočevju nekdo ,vdrl v garažo, v kateri ima avtomobil fotograf' Albin Božič. Potem ko je vdrl skozi okno, je zrezal vse štiri gume, razbil radio. krmilo, predstave, menjalnik in hladilnik. Organi Ljudske milice so naslednji dan pregledali avtomobil, vendar niso našli nobenih prstnih odtisov. Preiskava je v teku. Scugu izmena užili smo se tudi svežega zraka, ki nam je vsem zelo prijal. Dom na Grmadi je v bližini dobrepoljskih vasi, vendar se Dobrepolje in Kompolje od tam ne vidijo. Razgled brani drevje, ki raste okrog vrha. Menimo, da ne bi bilo nobene škode, ko bi drevje, ki za pira razgled, posekali. Tudi pot iz Kompolj do doma bi bilo treba urediti. Za zaključek pa še tole: Vsa čast in poh’-'la graditeljem doma na Grmadi in kmalu zopet na svidenje. VREME Vreme bo deloma sončno s kra- Obrtno podjetje »ŽIČNE TKANINE IN PLETENINE« Ribnica sprejme za takojšnjo zaposlitev POMOŽNEGA DELAVCA za tkalsko stroko. Možna je tudi priučitev. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. Rok za prijavo je 15. avgust na naslov podjetja. SPREJEM DELAVCEV Takoj sprejmemo na delo večje število delavcev-cestarjev za vzdrževanje cest in ulic. Osebni prejemki od 12.000 do 16.000 dinarjev. »KOMUNALA« KOČEVJE Otvoritev Turističnega doma na Grmadi (3. julija) in veselo razpoloženje. ki je bilo takrat, nam je ostalo v lepem spominu. Včasih so rekli, da je za malo denarja malo muzike, na Grmadi pa je bilo za malo denarja veliko muzike ... Na- Umrl je France Škul Globoko nas je pretresla vest, da našega stanovskega tovariša in lovca Franceta Škul a iz Žlebiča ni več med nami. Nit življenja mu je pretrgala zavratna bolezen 28. julija v bolnišnici v Ljubljani. Njegovi posmrtni ostanki so našli zadnji dom na pokopališču ob vznožju zelenih gozdov na Žalah. Žalostno jc jevnimi plohami, okrog 10. avgusta bilo zadnje slovo od priljubljenega bodo večje padavine z ohladitvijo, lovca in gozdarja. Naj mu bo lahka Po 10. avgustu bo bistveno izbolj-slovenska zemljica. Sanje vremena. cdbobobcdbcdbobobobcdbobobobobobobobobobocdbobobob Dolenja vas, torek, 2. avgusta. — Mračilo se je že. ko sem prišel k brigadirjem. Na odbojkarskem igrišču so trije »novinci« metali kroglo, za vogalom pa se je razlegalo navdušeno vzklikanje. Dve skupini brigadirjev sta sedeli na j betonskih temeljih bodoče šolske telovadnice in metali karte, drugi, ki so stali okrog njih. pa so jih vzpodbujali. Nekje je zvočnik hrošče bruhal divje mehiške meiodil6-Poiskal sem komandanta Marjana. »Precej novih obrazov vidim tu!« »Da,« ie odgovoril, »včeraj se ie brigada izmenjala. Prišli so novi. starih na je ostalo še 17. Ta sedemnajsterica tvori sedaj jedro brigade. Prepričan sem, da se bodo novinci mnogo laže privadili na brigadirsko življenje in na delo, kot smo se mi prejšnji mesec. ■ -Kar poglej, kako živahno je okrog" šole! Prišlo je tudi nekaj štipen-2. avgusta je bila v Kočevju. distov. učiteljiščnikov in študen-kraiša intimna slovesnost ob otvo- j tov... Danes sem bil na trasi kar ritvi Kolesarskega servisa. Otvo-1 presenečen, tako so vsi delali! ritvi so prisostvovali predseInikl po Sjo tako naprej, bomo te mesit Občinskega odbora SZDL Miro He-! napravili še več kot julija ...« Nova pridobitev za Kočevje sumeh ut tLabta aclftx — »LJUBEZNI« JE KONEC Med vama je torej konec ljubezni? Da, vrnil sem ji dva zmečkana petstotaka in io odpravil, kot da je 10.000 din. Tudi prijatelje, ne samo ljubice, ofmažim na podoben način. — NI ENAKE — Moja žena Franca je taka, da ji ni zlepa para. Tudi čevlje mi se- kdaj pa, kadar prideš iti v zuje. — Hip, domov?« __ Ne, kadar nameravam gostilno. — TOŽBA »V časopis sem dal oglas, da išče samostojen moški tovarišico, ki bi mu nudila svetlobe in toplote v življenju, pa sem dobil ponudbo od plinarne!!« gler, načelnik Tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve Obč. LO Stane Ocepek in drugi gostje. Novi obrat Stanovanjske skupnosti — Kolesarski servis, je odprl član Izvršnega sveta Stanovanjske skupnosti Kočevje, tovariš Vodušek. V krajšem nagovoru je poudaril pomen novega obrata, ki je bil Kočevju že dolgo potreben. Med drugim je tudi dejal, da se Stanovanjska skupnost v Kočevju trudi, da bi bilo v mr* - čim več usluž-nostnih servisov, da bi bilo tako ustreženo potrebam prebivalstva Kočevja in okolice. Po otvoritvi so si vsi nrisotni ogledali prostore Kolesarskega servisa. Le-ti so sodobno urejeni. Zaenkrat dela štiričlanski kolektiv, ki pa se bo kmalu povečal. Kako je bil potreben tak servis, nam najbolj ilustrira primer, da imaio v delavnici že sedal, ko so kom": začeli z delom, v popravilu dvokolesa. Kot že ime servisa pove, bodo tu popravljali dvokolesa in tricikle. Opravljali bodo tudi drobne ključavničarske usluge. Brigada ie že menjala delovišče. Kanal do Jasniceso skopali, sedaj pa delajo na odseku med Dolenjo vasjo in Blatami. Najprej bodo še dokončali kanal, ki so ga v nedeljo pričeli kopati prostovoljci. Ponekod se ie v izkopanem kanalu nabralo precej vode, ki io bodo morali izčrpati. da bodo lahko z delom nadaljevali. Tudi kulturno m politično delo bo sedal mnogo lažje steklo, saj je bil prejšnji mesec za vodstvo brigade dobra šola. Na žalost se je brigadirski pevski zbor močno okrnil, Ko so šli zjutraj na delo, so poskušali zapeti, vendar še niso bili vsi dobro vpeti-. No, kmalu bo bolje! — Ker je prišel sedaj v brigado tudi študent Višje šole za telesno vzgojo, tudi jutranja telovadba ne bo prevelik problem! Razgovarjal sem se tudi z nekaterimi »starimi«, ki so prejel, v nedeljo v Slovenski vasi udarniške1 značke. Dejali so mi, da so zelo zadovoljni in da bodo napeli vse sile. da bi postali še enkrat udarniki ... OBOBOBOBCOBOBOBOBOBOBOBOBOIOBOBOBOBOBOBOBOBOBO ZLOČINCI 9 posebne vrste V svojem spremnem pismu Rascher dopolnjuje, da bi bilo najbolj enostavno, če bi lahko skupaj z Neffom v Auschvvitzu pojasnil problem zmrzovanja v seriji poskusov. Auschwitz je namreč mnogo bolj priročen za takšne poskuse, kot je Dachau, ker je tam bolj mrzlo in dela širina področja mnogo manj nevšečnosti. (»Poskusne osebe kričijo, ko zmrzujejo.«) Verjetno ta poskus ni bil uresničen. Aprila 1943 jc moral Rascher poročati Himmlcrjevemu osebnemu adjutantu o nadaljevanju poskusov: »Vprašanje, ki zadeva reševanje oseb, zmrznjenih zaradi delovanja zraka, je medtem pojasnjeno, ker smo, zahvaljujoč bogu, imeli v Dachau že drugi mrzli zimski val. Nekaj oseb, ki so ostale na odprtem 14 ur pri temperaturi okoli minus 6° C in pri katerih se je telesna temperatura znižala na dobrih 24° C s periferalnim zmrzovanjem, so sedaj rešene s pomočjo vročih kopeli. Kot sem že prej omenil, je neumnost trditi nekaj nasprotnega. Medtem pa, preden se lahko nekaj trdi, je treba priti in videti rezultate. Poročilo o poskusih zmrzovanja bo te dni odposlano državnemu voditelju SS.« »Poročilo o poskusih zmrzovanja na zraku«, ni bilo najdeno. Namesto tega poročila je priča Neff dramatično govorila o »Poskusih suhega zmrzovanja«. »... Prvi poskus je bil napravljen takole: zapornik je bil čisto gol postavljen zunaj barake. Bil jc večer. Pokrili smo ga z odejo in vsako uro polivali z mrzlo vodo. Poskusna oseba je ležala tako zunaj na mrazu, vse do jutra. Temperaturo teh oseb smo merili s toplomeri. Pozneje je dejal dr. Rascher, da je napak pokrivati zapornike z odejami in jih močiti z vodo. To naj bi po njegovem izzvalo napačno delovanje. Za naprej poskusne osebe niso smele biti več pokrite. Nov poskus je bil napravljen na desetih zapornikih, ki so bili prav tako postavljeni v vrsto, popolnoma goli. V enem primeru je bila temperatura izmerjena z galvanometrom, drugače pa s termometrom. Ne morem se točno spomniti, kakšne in koliko nesreč je bilo med poskusom. Z rezervo izjavljam, da so kake tri osebe izgubile življenje. Cez nekaj dni me je poklical Rascher in dejal, da ga je obiskal Grawitz in mu naročil, naj opravi najmanj 100 poskusov takšne vrste...« Priča je dalje izjavila, da so bile poskusne osebe »na zraku« od G. ure zvečer pa vse do 8. ure zjutraj. Najnižja toplota telesa, uogotov-ljena pri teh zmrznjenih osebah, je znašala okoli 25° C. Na vprašanje, če so te positusne osebe močno trpele, jc Neff odgovoril: »Da, sprva je Rascher prepovedal, naj bi opravljali te poskuse z anestezijo, toda poskusne osebe so delale takšen vik in krik, da Rascher ni mogel nadaljevati s poskusi brez anestezije.« Čeprav so bili poskusi zmrzovanja v glavnem delani tako, da so osebe izpostavljali odprtemu mrazu, jc nadaljeval dr. Rascher istočasno s svojimi poskusi v ledeno-mrzli vodi. Tudi to je opisal Neff m dejal: »To je bil najstrašnejši poskus, ki je bil kdajkoli napravljen. Dva ruska častnika sta bila prinesena iz jetniških barak (bunkerjev). To je bilo okoli 4. ure popoldne. Rascher ju je slekel in postavil gola v sod. Minevale so ure. Čeprav bi v podobnih primerih nastopila nezavest zaradi mraza najkasneje v eni uri, sta bila ta dva človeka pri polni zavesti še po dveh urah in pol. Vse prošnje, namenjene Rascher ju, naj jim da injekcije, da bi zaspala, so ostale brez odziva. Po treh urah je dejal eden izmed njih: Tovariš, prosim te, reci častniku, naj naju ubije! Oni pa mu je odgovoril, da ne pričakuje milosti od fašističnega psa. Nato sta se rokovala in dejala: Za vedno, rovariš ... Te besede je prevedel Rascherju mlad Poljak, čeprav malo drugače. Rascher je odšel v svojo pisarno. Mladi Poljak jc medtem poskušal dati obema žrtvama kloroform. Toda Rascher se je nenadoma vrnil, nameril revolver v nas in zagrozil z najhujšimi posledicami če se bomo spet dotaknili žrtev. Poskus je trajal najmanj 5 ur, potem je nastopila smrt. Trupli so odpeljali v Schwabinsko bolnišnico v Mii neben — zaradi proučevanja.« Po končhi premestitvi dr. Rascherja iz letalstva v SS so se čedalje bolj večali prepiri okoli tega častnika. SS je dolžil Hippkeja, da ni pomagal dr. Rascherju, čeprav je bilo to potrebno zaradi pomembnosti poskusov. Inšpektor letalske medicinske službe jc odgovoril na: te obtožbe v pismu, datiranem s 6. marcem 1943 in naslovljenim na. generalnega poročnika SS Wolfa, vodjo osebnega štaba državnega voditelja SS. V pismu je med drugim napisal: »... Vi se motite, če domnevate, da sem jaz, ki sem odgovoren za celokupno mcdicinsko-znanstveno raziskovalno delo, kdajkoli in kakorkoli protivil poskusen* zmrzovanja človeških bitij in tako zaviral razvoj. Jaz sem navdušeno, pristal na te poskuse, ker so bili naši prejšnji poskusi, delani na. velikih živalih, končani in so bile potrebne dopolnitve. Cisto neverjetno bi bilo, če jaz, ki sem odgovoren za razvoj vseh metod reševanja naših letalcev, ne bi napravil vse, kar je v moji moči, da pospešim to delo. Ko mi je Rascher prvikrat pokazal svoje načrte, sem takoj soglašal z njim.« POSKUSI Z MORSKO VODO V Dachau so bili opravljeni tudi poskusi, če se da piti morsko vodo. Te poskuse je vodil obtoženi starejši asistent, zdravnik prv« vseučiliške klinike na Dunaju Beiglbock (prof. Eppingcr). Le-ta je bi« postavljen na položaj po širokih obravnavah, ki so jih imeli mesec® maja in junija 1940 v ministrstvu za letalstvo. V izjavi ki jo je dali potem, ko je prisegel, je obtoženi Schroder naslednik prof. ilippkcja, dal te-le izčrpne informacije o poskusih * morsko vodo: »Poskusi, ki naj bi pomagali napraviti morsko vodo pitno, s® bili delani v Dachau poleti 1944. Letalstvo je bilo zainteresirano razviti to metodo, saj so se morali letalci pogosto prisilno spuščati na odprto morje. Ta problem je zanimal tudi mornarico. Na voljo sta nam dve metodi, s pomočjo katerih bi napravili morsko vodo užitno En je razvil Konrad Schafer, druga pa je bila Berkov izum. Schafer jeva metoda je bila nekoliko pomanjkljiva zaradi obsežnih sredstev in pomanjkanja potrebnih kemikalij. Iz teh razlogov je daj urad inšpektorja letalske medicinske službe, pa tudi tehnični u državnega letalskega ministrstva, prednost Bcrkovi metodi.