Delars&a
Pravica
Glasilo Icrščan&lce&a delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Posamezna številka Din 1’—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20’—j za inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Narod
Zavest pripadnosti slovenskemu narodu je v nas jasna in odločna. Turja jo klic naše krvi, naša vera nam narekuje do naroda ljubezen. V javnem življenju smo v narodu opredeljeni na načela krščanskega socializma. Če prevedemo ta načela v dejanja, smo prepričani, da s teni podpremo pretežno večino sonarodnjakov, ki so v gospodarsko-političnem napredovanju take opore potrebni. Ta načela v današnji gospodarski izgradnji morejo zajeti cel naš narod in mu ne nasiljujejo njegovih verskih in moralnih osnov, streme pa za močnim idealnim stanjem, v katerem bi bili vsi njegovi členi zavarovani za potrebno stvarne dobrine in za rast in napredek vseh panog njihovega izživljanja.
Vemo. da večina sonarodnjakov ni z nami. Slovenstvo nam je v skupni lasti z drugimi skupinami, ki so nam tudi nasprotne. Narekuje pa nam ljubezen do naroda, da tudi te spoštujemo in da nam je Slovenec vedno najhližji brat. Zmede življenja in glav ta čut povezanosti bratov med seboj ubijajo. Močno nam udarjajo v obraz pljuski, ki namembno hočejo narod razdvajati in mu skupne poglede na življenjska vprašanja omegliti in obiti. To so udarci sekire na korenino in jih obsojamo v prepričanju, ila pri bitnih vprašanjih Slovenci bodo v eni vrsti, ali jih ne bo. Mi bodimo dovolj trdni, da nas ne sine biti strah, če naši pristaši stoje v narodovi potrebi skupaj s Slovenci drugih nazorov, kadar višja organizacija, to je narod, tako razvrstitev zahteva.
Čut povezanosti in skupnih teženj v Slovencih gojiti nam bodi v narodnem delu prva naloga.
Višek rasti vsakega naroda vidimo v onem položaju, ko narod v enakopravnem odnosu s sosedi »sam si vero voli in postave«. Ta višek more doseči narod le, če je notranje zadosti izoblikovan v zavesti te pravice.
V to svrho je potrebno zastaviti vse ,vzgojne vplive v narodu v tej smeri, da se vsak zaveda svoje narodne pripadnosti. Hkrati mu je narodno misel treba vključiti v vse dnevne probleme, da je vedno sposoben samostojno premotriti, koliko je v vsakem vprašanju prizadet neposreden narodov prid in v koliko je narodov prid le sredstvo za omamljenjc narodove čuječnosti. Ustvarjati moramo tudi razpoloženje, da za resnična narodova vprašanja pretrpimo tudi napore in žrtve.
Veliko današnjih težav moremo pripisovati ravno pomanjkljivosti prave vzgoje v preteklosti. Priznavamo radi zasluge v narodu in hvaležni smo zanje, obtožujemo pa tudi krivdo, če so predniki sredstva in moč imeli, pa so po nepotrebnem narodove sile trosili in jih zavajali v ohromelost. V isti račun moramo pisati tudi obledelost in zmali-čenje narodne zavednosti v taki meri, da so zrasli in delali Slovenci, ki so spotoma klecnili in zdvo-mili in šli iskat rešitve svoje slabosti tudi izven našega naroda.
Preusmeriti narodovo vzgojo v zrelejšo obliko nam bodi druga naloga.
Teh dveh potreb se zavedimo, s požrtvovalnostjo brate istega duha poverujmo, vzgajajmo sebe in osvetlimo s to mislijo tudi brate. Veriga 40 rodov na naši zemlji je tako delala, v ena in štiridesetem delajmo mi tako.
Krekova knjižnica
Izšla je tretja knjiga naše »Delavske založbe« — »Hagarin sin«. Naročniki jo dobe še te dni. Knjiga je po svoji izvirni opremi in vsebini nekaj posebnega. Uverjeni smo, da jo bodo člani z veseljem sprejeli in priporočili tudi svojim prijateljem, da se na knjige naše »Krekove knjižnice« naroče.
Jože Gostinčar:
s/
Zensko vprašanje
Za žensko vprašanje se ini Slovenci kot /kulturni evropski narod veliko premalo .brigamo. To vprašanje smatramo pri nas za nepotrebno. Toda temu ni tako. Taiko smatranje o ženskem vprašanju dokazuje, da smo še daleč od kulture in poštenega razumevanja pravičnosti. Ženske vidimo danes v vseli panogah kulturnega in gospodarskega življenja, kjer vrše isto nalogo kot moški. Ženske vidimo na prestolih, v vladah, na poslanikih sedežih, na Vse-učiliščnih ‘Stolicalh kot profesorice, na gimnazijah, na meščanskih šolah, na raznih strok, šolah, po raznih drugih vzgojevalnili zavodih in osnovnih šolali, kjer vrše v prid človeštva svojo izobraževalno in dobrodelno misijo. Če malo pogledamo ženske redovniške šole ali bolnišnice, vidimo, da so tam žarišča ženske prosvete, srčne kulture in delavnice ljubezni in usmiljenja do sočloveka. Žena je zdravnik, odvetnik, sodnik, državni i:n privatni uradnik v vseh par nogah uradniških poslov. Žena je, prisiljena po razmerah, tovarniška, rudniška, železniška, tramvajska, trgovska delavka. Žene so kuharice, sobairice, varuhinje otrok, kuhinjske pomočnice, gostilniške točajke, kavarniške strežnice, domače učiteljice, šivilje, trgovske pomočnice, delavke po tiskarnah in k n j igo vez n icah. žetne so samostojne trgovke, obrtnice, gosipodinje, in kar je najvišje in najčastitljivejšc — one so matere. Ko ibi žena ne bila nič. drugega kot mati, bi zaslužila vse priznanje družbe in tudi politične pravice, katere ji nerazsodnost precejšnjega dela moških ne priznava. Toda taki pojavi so se prikazovali tudi v onih državah, ki so končno ženaun priznale volilno pravico, in jih s tem izenačile v državljanstvu z moškim. Seveda so tudi ženske -same .najmočneje zahtevale zase to pravico. Kaj vse je počela Angtležinja
Križnik Filip:
Panklmrst kot voditeljica ženskega pokireta v Angliji. Pri vsaki priliki so po vsej Angliji bučno nastopale v dvoranah in po ulicah. Voditeljice pokreta so bile velikokrat vtaknjene po raznih policijskih »magazinih« za nemirneže. Končno so zmagale in dobile volilno pravico. Seveda se Anglija zaradi tega ni porušila, pač pa je dobila v parlament izvrstne zagovornice .reda.
Tudi pri nas bo šlo naprej s to zadevo. Prve .dni decembra 1. I. se je vršil na Sušaku sestanek zveze jugoslovanskih mest, na katerem so zahtevali spremembo zakona o mestnih občinah. V tozadevno resolucijo na vlado so postavili tudi željo, da se za občinske volitve da tudi ženskam volilna pravica. Ta sklep je samo pozdravljati, ker je dosleden življenju in zaradi tega pravičen. Ženska opravlja povsod, razen v gospodinjstvu, iste posle kot moški. V gospodinjstvu pa nič manj važnega kot moški v .gospodarstvu. Ako države smatrajo za velik kulturen .napredek to, da morejo ženske doseči najvišji akademski čin in vršiti po tej stopnji tudi vse službe in posle, je naravno, da jim morajo dati tudi iste državljanske pravice .kot moškim. Ako morajo ženske delavke po tovarnah in podjetjih vršiti težko delo, jim pripadajo tudi pravice. Ako je ženska samostojna gospodinja ali omo-žena soproga in gospodinja, ali pa mati, ji nima inihče odrekati pravice do sogospodarstva v državi ali občini. Vprašanje ženske državljanske enakopravnosti ise tiče v.sega naroda. Zato bi bilo pravilno, da se v tem praven prične letošnje leto živahno gibanje. Posebno delavke in uslužbenke vseh vrst naj se zdramijo iz dolgotrajnega .spanja in naj začno delovati za svoje pravice. Zaspanem ne vzhaja solnce!
Sedanja in bodoča naloga hršč. soc atistov
Na stalno se ponavljajoča vprašanja, za čim stremimo v javnem in zasebnem življenju krščanski socialisti, sem se odločil kot član JSZ javno razložiti naše hotenje in potrebe kakor tudi dolžnosti, ki jih zahteva od nas organizirano delavstvo.
Delo na strokovnem in gospodarskem polju
Po svojih pravilih in značaju smo strokovna organizacija, ki hočemo nuditi svojini članom one pravice, katere gredo delavstvu po že določeni socialni zakonodaji. Kjerkoli so naše organizacije, delujejo in morajo delovati na tem, da se zakoni v prid delavstva upoštevajo in da se po njih ravna tako podjetnik kakor delavstvo. Prav gotovo je, da se podjetja branijo dati delavstvu ono, kar mu zakon daje, in to z različnimi izgovori. V tem primeru je tudi gotovo, da organizacija nastopi in to za delavstvo zahteva.
Tu nastane boj med podjetjem in organizacijo. Ta boj povzroči po trmoglavosti podjetnika stavko, do katere ima delavstvo pravico po zakonu. Seveda v takem primeru organizacija ne gleda, kateremu svetovnemu nazoru pripada podjetnik, saj ve, da so vsi člani svojih gospodarskih združenj brez razlike in pripadnosti. Boj organiziranega delavstva je seveda v takem primeru sredstvo za dosego pravice.
Kakor na delodajalski strani ofenzive ni v na-ziranju razlike, tako je tudi mi delavci v lej zvezi
ne poznamo. In boj dveh smeri, ki sta včasih istega svetovnega naziranja, se vrši za zmago. Delavstvo za svoj zaslužek in življenje, podjetnik pa za svoj obstoj in dobiček. Delavstvu se pri tem očita komunizem, podjetnika se pa največkrat označi za socialnega in nezmožnega, da ugodi delavskim zahtevam. Dostikrat se zatrjuje, da bo podjetje propadlo, da ni naročil in podobni izgovori. Nikoli se pa resno ne pregledajo njegovi poslovni računi in izkazane bilance. Le delavstvo je tisto, ki zahteva nekaj, kar mu ne pripada, pa čeprav je plačano na uro z 1.50 Din ali še manj.
Delavstvu v JSZ se očita komunizem, podjetnika se pa pomiluje in ščiti. Na drugi strani se pa ustvarja brezposelnost, ki pa je nikdo ne vidi, nastaja glad in nezadovoljstvo. Gotovo je, da to povzroča podjetnik in s tem širi komunizem, pa je kaznivo to povedati, delavca označiti za komunista pa je menda državotvornost in nacionalno delo.
Moram pa tudi ugotoviti, da, če vidim izkazani dobiček podjetja 5 ali 10 milijonov, na drugi strani pa delavstvo obubožano in polovico delavskih družin radi pomanjkanja hrane tuberkuloznih, je potem mirnim potoni nemogoče priti do skupnega krščanskega solidarizma. Po tem načelu bi smel delavec v sedanji družbi samo gladovati, podjetnik pa mu ukazovati in ga trpinčiti do njegove smrti. Tako razume solidarizem podjetnik, delavstvo pa naj ga uvažuje, pa čeprav od pomanjkanja umira. Tukaj je naša krščanska dolžnost in
Viničarji »ra«* e • •	•	-	.j
Nehaj o hrtzt vmogradmkov
pravica, da moramo od podjetja, tudi če ne gre mirno, dobiti človeku dostojno življenje, ki vzdržuje svojo družino. Saj okrožnica Quadragesimo anno govori o zadostnih družinskih plačah, ne pa o pomanjkanju in stradanju. Tu vršimo mi le svojo dolžnost, ne	uvajamo	pa komunizma.	Papeževa
okrožnica ne	govori	o	takih delavcih in	organiza-
cijah, da so komunistično orientirani, če tako ureditev človeške družbe zahtevajo. Bili bi le veseli, če bi tega boja ne bilo treba, in veseli tudi, če bi podjetniki, vsaj krščanski, te papeževe okrožnice upoštevali in se napram delavstvu po njih ravnali. Katoličan ni tisti, ki hodi le k sv. mašam, marveč oni, ki krščanska načela izpolnjuje tudi v družbi in javnem življenju.
Naše načelno gledanje
Organizirani krščanski socialisti moramo dajati po naših	močeh	delavstvu in mladini	tako kulturo, ki je v	skladu	v	javnem in zasebnem življe-
nju z od Boga in cerkve zapovedano kulturo pravičnega medsebojnega odnosa prave krščanske družbe in družine. Prav radi tega ugovarjamo vsakomur, ki zmotno ali namenoma vzgaja drugače. Za nas so določila sv. pisma in izdane okrožnice cerkvenih predstojnikov ono, kar nas krepi in po čemer se imamo ravnati. Nikoli se pa ne oklepamo onih, ki mislijo, da so merodajni nam dajati v tem oziru navodila in se imajo za prave katoličane, v zasebnem življenju so pa daleč od najosnovnejših katoliških načel.
Mi, krščanski socialisti, pa imamo nalogo, da vzgajamo delavstvo za pravični socialni red, v katerem naj bo brat bratu, ne pa človek človeku volk. To pa je najtežja naloga pri delavcih, ki so radi bede in pomanjkanja današnje družbe v tem okosteneli. Prišli so k nam v organizacijo s ceste, videč pri nas poštenje. Stalno prezirani, vedno zapostavljeni v človeški družbi, le kako takemu naenkrat dopovedati usmiljenje do ljudi, ki sam tega od drugih nikoli ni dosegel ali bil deležen. Poznam katoličana, ki je vprašal očeta-delavca, koliko ima otrok, preden mu je namenil dati stanovanje. »Prosim gospod, 6 otrok imam.« »Potem je pa škoda mojega stanovanja za vašo družino, ki mi bo samo tla v sobi pokvarila, kako pa bo okoli hiše. Dam stanovanje stanovalcu brez družine.« Navedena dejstva gredo veliko dalje, kakor pa ona, če delavec reče dvakrat hudič in je zato komunist. Prav tu je naša kultura druga nego jo poznajo nekateri laiki, ki se prištevajo med prve kristjane, kadar se je treba kje ljubeznivo pokazati, v privatnem življenju pa igrajo skupaj kapitalistično igro s framasoni.
Upam si trditi, da je med vidnimi laiki katoličani 50% ljudi, ki so sploh pozabili zmoliti kako večerno molitev, sploh pozabili se odkriti, ko gredo mimo kapelice Križanega, ali jih je pa sram. Sram jih je tudi, da bi prejeli sv. zakramente, zato ker so to boljši ljudje, ker so bolje situirani. V svoji jezi pa vale na nas delavce svoje pogreške. Če pa pride do resne borbe in braniti eno ali drugo, pa smo bili vedno delavci oni, ki smo hodili po kostanj za to umazano družbo, ki kvari vse naše katoliško občestvo.
Kaj naj reče nasprotnik takim ljudem. Prav na nas letijo ti vidni umazani znaki, da smo vsi enaki in da nimamo trohice socialnega čuta in nobene krščanske ljubezni do bližnjega. Mi pa hočemo, da je vsak celoten katoličan in dokler bomo to zahtevali in se med seboj razumeli, se ne bojimo prav nikogar in si tudi diktirati ne pustimo od slabejšega nego smo sami.
V svojo matico JSZ pa vabimo le poštene delavce. Inteligente in duhovščino pa prosimo, da nas razume in nam pomaga čistiti, kar je umazanega. Vsak naj bo prepričan, da ima v nas za pošteno in pravično delo vso oporo, v kolikor smo mu jo možni nuditi. Odprta so Vam, gospodje, vrata, seveda za pošteno delo med delavstvom. Ne glejte tega trpina z onimi velikimi očmi samih slabosti, nudimo mu pravo duhovno oporo in nudimo mu pomoč v usmiljenju. Delavec bo s takim delom uvidel svojega pravega rešitelja in komunizma bo v tem primeru in pri takem delu samo po sebi konec. Vsi se družimo in delajmo za pravični krščanski red in blagor med človeštvom. Vsak pre-zirljivec pa naj si bo v svesti, da je JSZ naša strokovna in kulturna matica, ki je ne bo pri takem delu nihče razbil. Naša povezanost je trdna, ker vemo, da smo na pravi poti, pa čeprav nekaterim to delo ni povolji. Vse nezdravo in umazano bomo vnaprej bičali, vsemu dobremu in zdravemu bomo pomagali. Vso borbo pa bomo vodili v duhu krščanskih načel in če treba tudi s polovi-čarji. Te borbe se ne bojimo, kajti vse se lahko onemogoči, ideja pa ostane in to je naše geslo.
Viničarji mnogokrat moramo slišati od svojih gospodarjev tožbe, češ saj bi radi bolje plačevali, pa nikakor ne moremo. Kriza je, vino nima cene, je slab izvoz, vlada prevelika konkurenca južnih vin, veliki davki itd. Ne bomo trdili, da ni na vsem tem nekaj resnice, toda vsi laki izgovori ne opravičujejo dovolj vinogradnikov, da bi morali vedno in vedno zniževati viničarjem plače, kakor se to redno dogaja. Še bi morda verjeli, da so tožbe ob velikanski vinogradniški krizi docela upravičene, ako ne bi znali tudi mi računati.
V dokaz naj navedemo naslednje številke o dohodkih in izdatkih dvanajst-oralnega vinograda iz ljutomersko-ormoškega okraja. Na dotičnem vinogradu se je pridelalo lansko leto 165 hi vina, od katerega se je prodalo 150 hi (1 1 po 5 Din) in prejelo zato 75.000 Din.
Stroški pa so znašali: za delavce 17.125 Din 50 p, galica za škropljenje 1250 Din, žveplo 350, umetna gnojila 2.829, kolje 1.950 Din, rafija za vezanje 500 Din, nakup sena za živino 2.800, razne vožnje 2.000, davek 4000 Din, zgradarina 165, zavarovalnica 400, dimnikar 150, popravila poslopij 6000 Din in ako še prištejemo nakup mesa in cigaret ob priliki trgatve 420 Din, so znašali vsi stroški skupaj 39.939 Din 50 p. Cisti dobiček je tedaj znašal 35.060 Din 50 p. In ako še pri navedenem upoštevamo, da je lansko leto dotični vinograd obrodil le srednje dobro, ker je nekaj pridelka uničila slana in toča, da je imel precejšen izdatek za nakup krme in popravila poslopij — kar ne pride vsako leto — je čisti dobiček vsako leto približno enak, ker vinograd donaša v dobrih in prav dobrih letinah še precej več, ako v nekaterih letih manj. Resnici na ljubo še dodamo, da gospodar tega vinograda plačuje delavce še precej dobro, kakor jih plačujejo nekateri drugi, kateri si kujejo na račun delavskih viničarskih plač še večje dobičke, a tožijo pa še bolj čez krizo.
Morebitni izgovor, da te številke ne bi držale pri manjših vinogradih, je ničev. Ako na primer kmečki vinogradnik ne more prodati vina po 5 dinarjev za liter, ampak kvečjemu po 3 Din, pa ima tudi čez polovico manjše stroške. Znan mi je primer, da je imel kmečki vinogradnik pri 1 in pol oralnem vinogradu v letih od 1917 do 1930 letno
Nameščenci
Občni zbor centralo
V soboto, dne 1. februarja 1936, se bo vršil ob pol 20 v prostorih JSZ na Miklošičevi cesti 22-1. redni letni občni zbor Strokovne zveze priv. in trg. nameščencev Jugoslavije. Na dnevnem redu bo: 1. Citanje zapisnika zadnjega zbora. 2. Poročila odbora in nadzorstva. 3. Volitve novega odbora, nadzorstva in delegatov za centralni občni zbor. 4. Nameščenska soc. pol. zakonodaja v praksi — referat. 5. Predlogi in raznoterosti.
Vse tovariše in tovarišice vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odborniki bodo položili račune o svojem delu in je prav, da smo ob taki priliki vsi zbrani. Tudi krajevne podružnice prosimo, da pošljejo na zbor vsaj po enega zastopnika. Zavedajmo se pomena nameščenske strokovne organizacije in storimo vse, da bo zveza postala močna braniteljica nameščenskib interesov.
povprečno stroškov 1.500 Din, pa tudi dobička povprečno na leto 3.000 Din. Od leta 1930—1936 pa še tudi vkljub krizi letno po 1.500 Din čistega dobička.
Vinograd je kljub krizi rentabilen in se vanj vloženi kapital dobro obrestuje, seveda le pri pametnem gospodarjenju. Samo ob sebi pa je umevno, da vinogradnik »gor plača«, če tako ravna, kakor sta mi znana dva primera, da je neki kmečki vinogradnik v letih 1924—1929 skoraj ves pridelek v teku leta s svojo družino doma popil, vinograd zanemarjal tako, da sedaj v zadnjih letih sam nima kaj prodajati, v drugem primeru pa vinogradnik oz. njegovi sinovi vsako zimo radi prirejajo pri viničariji s svojimi prijatelji in prijateljicami »bankete« z godbo in plesom, ki redno pridelek vina močno »posušijo«, namesto da bi ga kolikor mogoče največ vnovčili. Viničarja, prvega in drugega gospodarja, pa živita »pasje« življenje, plačilo malo, pa še na tisto morata čakati celo leto in pri računu mora viničar mnogokrat gospodarju inarsikako dnino odpustiti »prostovoljno«, ker je »kriza«.
Ako dobi tak kmetski viničar med letom kaj plačila v naravi, v žitu, katero pa mu gospodar navadno zaračuna kar najbolj visoko, ne po ceni — kar bi bilo pravično — za kakršno bi kmet isto prodal trgovcu, ampak, kakor če bi kupil od trgovca. Da pa žito ene ali druge vrste ni navadno prvovrstno, ampak že desete vrste, ne bi bilo treba posebej omenjati. Ako se pritožiš, pa dobiš odgovor: »Vina smo tudi malo, ali pa slabo vino, pridelali, pa kriza je, sedaj ni več tako kakor je nekdaj bilo.« Izkoriščali so nas prav pošteno tudi nekdaj kakor sedaj, le da takrat še niso vedeli za besedico »kriza«, katera je sedaj vsega kriva. V pravi in resnični krizi so le delavci, na katere so krizo delodajalci prevrnili. V hudi krizi pa je tudi zavednost in složnost med delavci. Tovariši viničarji, to našo krizo nam je treba premagati, le hoteti je treba. Ako bomo to drugo našo krizo premagali, bo premagana tudi prva, katero so nam naložili drugi,
I Zanesljivo orožje imamo mi, in to je strokovna : organizacija Oklenimo se je!
Rudarji
Huda jama. V nedeljo, dne 12. t. m., se je vršil sestanek članov skupine v Laškem in dne 19. t. m. pa sestanek istih pri Zavrašku v Rečici,_ Huda jama. Sestanka dne 12. t. m. se je udeležil tov. Jurač J. iz Celja. Poročal je o delu strok, organizacije in naših odnošajih do drugih organizacij. Nato je še tov. Lešnik L. podal kratko poročilo. Na sestanku dne 19. t. m. pa je poročal tov. Di-acci L. o razpravi s TPD dne 3. decembra 1935 v Ljubljani.
Ker so taki sestanki res poučni in zato vsakemu potrebni, se članstvo poziva, da se sestankov udeležuje polnoštevilno. Drugič torej vsak član na sestanek in povabi tudi druge. Zakaj le v močni strok, organizaciji zavednega delavstva je naša rešitev.
CUaj in širi „Del. Pravico“f
Volitve	delavskih	ob
Kranj. V soboto, dne 18. januarja t. 1., so se izvršile prve volitve delavskih zaupnikov v tov. Inteks. Bela lista krščanskih socialistov je odnesla absolutno večino glasov. Dobila je 117 glasov, rdeča 86, plava 24. Volili smo 6 zaupnikov, od katerih je dobila bela lista 3, rdeča 2, plava pa 1 z ostankom. Volitve so potekle v najlepšem redu ob navzočnosti zastopnika Inšpekcije dela. Delavstvu se za izkazano zaupanje zahvaljujemo. Treba le še močne organizacije, ki bo dala zaslombe izvoljenim zaupnikom pri izvrševanju težkih nalog.
Škofja Loka. V tovarni Inteks na Trati pri Škofji Loki so se izvršile volitve obratnih zaupnikov v nedeljo, dne 19. januarja, po skrajšanem postopku. Delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, je postavilo svojo listo. Poleg te se je tik pred volitvami pojavila še ena lista, ki pa
pa se ji mora reči rumena, ker ni bila predložena po želji delavstva. Zmagala je bela lista z absolutno 'večino in je dobila tri zaupnike, rumena lista pa enega zaupnika. Tako v Kranju kakor v Loki je delavstvo odločno pokazalo, da hoče delavske, ne pa podjetniške zaupnike.
Duplica. Volitve v tovarni Remec so se izvršile v soboto, dne 18. jan., po skrajšanem postopku. Predloženi sta bili dve kandidatni listi, bela in rdeča. Bela lista krščanskih socialistov je dobila 135 glasov, rdeča pa 80 glasov. Izvoljenih je bilo 6 zaupnikov, od teh 4 od bele liste, dva pa od rdeče liste. Pri volitvah leta 1935 je bila predložena bela in plava lista in sta dobili vsaka 3 zaupnike. Delavstvo je tudi tukaj pokazalo, da se zaveda važnosti delavskih zaupnikov v^ obratu, pokazalo pa je tudi, komu zaupa to važno in odgovorno funkcijo.
Strokovna poročita
Drobne vesti
Zaradi govoric o razvrednotenju denarja je izjavil finančni minister, da na to nihče ne misli. Tudi novi boni ne predstavljajo nikake inflacijo.
Krvavo demonstracije so se izvršile pretekli teden v Zagrebu. Večja skupina delavcev se je vračala z banske uprave, kjer so zahtevali brezposelno podpore. Ker so bili preglasni, jih je hotela policija aretirati; pri tem je prišlo do streljanja in je bil ubit en stražnik, eden pa ranjen.
Dr. Topalovič, dosedanji tajnik osrednjega tajništva delavskih zbornic, namerava pustiti to mesto in organizirati socialistično stranko. Dejal je, da so socialisti močni zlasti v Sloveniji...?
Nova proga Vcleš—Bitolj je bila otvorjena v nedeljo. Proga je normalnotirna in je dolga 85 km.
Nov muzej je bil otvorjen v Belgradu. Je to ogromna zgradba. Imenuje se po knezu namestniku Pavlu.
Beograjska univerza je bila zaradi štrajka študentov mesec dni zaprta. Štrajk so vodili levičarji. Sedaj se predavanja nadaljujejo in univerza grozi študentom s silno strogimi kaznimi, če bi hoteli še naprej štrajkati.
Občinske volitve so bile v nedeljo v 9 občinah. Rezultati so tile: Begunje na Gorenjskem: Gašperin (JRZ) 223. — Brezovica pri Ljubljani: Novak (JRZ) 330. — Št. Ilj v Slov. goricah: Swa-ty (JRZ) 453, Hammer 113. — Kostanjevica na Dolenjskem: Likar (JRZ) 410, Cvelbar 171. — Lesce: Zark (JRZ) 94, Olip 178. — Zg. Polskava: Poharc (JRZ) 151. — Sp. Polskava: Kotnik (JRZ) 124, Heber 18. — Tomišelj: Kraljič (JRZ) 166, Kumše 111. — Zagorje: Prosenc (JRZ) 1148, Arh 366.
Italijani so priredili v Abesiniji »politično« ofenzivo. Sporočili so v svet, kako strašno so porazili Abesince, a vse bolj se kaže, da ni nič res in da se zdaj Italijani neprestano umikajo. — Abesinski cesar je izjavil, da je prva njegova zahteva, da Italijani zapuste Abesinijo, šele potem je pripravljen se razgovarjati.
0 vstaji v severni Italiji poroča angleški delavski list »Daily Herald«. V Avstrijo in Nemčijo jc dezertiralo več tisoč vojakov, nekateri kar s strojnicami. Tudi v Jugoslavijo je pobegnilo veliko Slovencev in Hrvatov.
Angleški zunanji minister Eden je govoril svojim volivcem in jim obljubil, da se bo stalno zavzemal za mir in da bo Anglija zmerom za Društvo narodov, za splošno varnost in na strani napadenega. Anglija hoče miru.
Avstrijski kancler Sušnik je bil v Pragi. Poročajo, da je to začetek nove politike v srednji Evropi, zlasti v Podonavju. Zdi se, da se Avstrija približuje Mali antanti. V zvezi s tem so tudi spremembe v notranji politiki.
Nemčija gre v četrto leto hitlerjevske diktature. Propagandni minister Gobbels je izjavil, da danes Nemčija lahko živi brez masla, a brez topov ne more. Svet mora tudi pričakovati, da bo Nemčija nekega dne vsled svojih utemeljenih »potreb« zahtevala kolonije. Zaradi angleško-francoskega sporazuma, ki predvideva za primer zapleta z Italijo tudi pomoč Anglije Franciji na nemški meji, se boje, da bi Hitler ne poteptal tudi tistega dela mirovne pogodbe, ki govori o nevtralnem ozemlju na meji proti Franciji. Na tem ozemlju namreč Nemčija ne sme imeti niti enega vojaka.
Pomorsko konferenco so Japonci 15. januarja razbili. Zdi se, da je s tem datumom tudi formel-no zaključena povojna doba poskusov razorožitve. Poskusi razorožitve na suhem so propadli že z znano razorožitveno konferenco. Prava tekma v oboroževanju se sedaj šele prične. Anglija bo zgradila 70 najmodernejših velikih križark v teku 5 let. Vsak teden dobi armada 10 novih letal.
Gospodarshe zanimivosti
280 delavskih stanovanjskih Iliš se gradi v skupni koloniji v Kragujevcu. Gradi se iz »Fonda delavcev vojno-tehničnega zavoda«. Hišice bodo stale od 25.000 do 50.000 Din. Najcenejša ima sobo, kuhinjo, drvarnico, stranišče, vrt in ograjo, najdražja pa 2 sobi, predsobo, kuhinjo, jedilno shrambo, klet, drvarnico, stranišče, vrt in ograjo. Najke9iieje v 20 letih se mora v mesečnih obrokih (namesto najemnine) izplačati glavnica z obrestmi vred. 43 hiš je že pod streho. Vse morajo biti dograjene do konca leta 1937. Staluo bo zaposlenih 500 delavcev.
Komaurj«
Kamnik. Ni še dolgo, kar obstoja naša strokovna skupina kovinarjev v Kamniku, pa lahko trdimo, da se članstvo v veliki meri zaveda, zakaj je organizirano in v redu vrši svoje obveznosti. Tako se je tudi v polnem številu odzvalo vabilu na nedeljski javni sestanek, ki se je vršil v prostorih gostilne Rode v Kamniku. Sestanek je vodil in otvoril tov. predsednik Stare. Dal je besedo tov. Pestotniku iz Kranja, ki je v lepih rn bodrilnih besedah prikazal, kakšnih sredstev se danes poslužuje kapitalizem, da izrablja delovne sile človeka. Človek je z delom svojih rok, z izumom strojev sam sebe zasužnjil, skratka pozabil je pri tem na samega sebe — človeka, in s tem povzročil sebi in vsemu delovnemu rodu neizmerno gorja. Za svoj govor je bil nagrajen z burnim pritrjevanjem. Nato je govoril tov. Rozman iz Ljubljane. Izvajal je, da so obratni zaupniki, oprti na organizirano delavstvo, lahko važen faktor v obrambi delavskih interesov. Delavstvo veliko premalo ceni važnost del. soc. zakonodaje ter tako tudi obratne zaupnike. Za tako delo je namreč treba izobraženih delavcev, zato se mora delavstvo pridno pripravljati, da bo sposobno v bližnji bodočnosti uspešno braniti svoje interese. Tudi on je žel za svoje poročilo iskreno odobravanje. Nato se je oglasil k besedi predsednik Strok, skupine kovinarjev na Javorniku tov. Smolej Anton. Po-
V s ah delavec in nameščenec
mora v novem letu biti naročnik
„De'avshe Pravice"
in s tem aktiven član edino prave, borbene in neodvisne delavsko-nameščenske strokovne organizacije
Ju gostov, strokovne zveze
vedal je, da mora delavstvo le združeno uspešno braniti svoje pravice. Jeseniško delavstvo je združeno, zato ima tudi uspehe. Danes vodimo najtežje borbe s podjetjem popolnoma sami. To se pravi, da smo strokovna organizacija mi sami. Njegov nastop je vzbudil splošno pozornost, saj je govoril tako prepričevalno in s toliko resnobo, iz katere je odsevala ona vzgoja, ki jo vrši med delavstvom naša JSZ. Proti koncu smo doživeli majhno presenečenje. Tovarišica iz Duplice je v zanositem govoru pokazala vso trpkost, ki jo danes doživlja delavska družina. Njen klic je bil: »vrnimo se v družino, vrnimo mater družini, iztrgajmo jo iz črnih tovarniških objektov, kar je mogoče le na ta način, da priborimo očetu družinsko plačo.« Tovariši so trdili, da je to njen prvi nastop. Pokazala je, da se bo usposobila za dobro govornico, in takih ravno v našem delavskem gibanju zelo potrebujemo. Nato se je oglasilo še več tovarišev k besedi, ki so vsi poudarjali, da moramo v soboto vsi na volišče in voliti belo glasovnico. Tako bomo najbolj pokazali našo zrelost in zavednost. Naj živi zmaga bele glasovnice. S temi besedami je tov. predsednik zaključil zares lepo uspeli sestanek.
Guštanj. V sili je dober vsak, četudi še bolj lažniv izgovor. O tem smo se prepričali sedaj, ko smo brali v »Del. politiki« odgovor guštanjskih marksistov na naš članek v »Del. pravici« z dne 5. dec. 1935. V »Del. pravici« je odbor tuk. skupine JSZ pod imenom »star kovinar« priobčil nekaj kričečih slučajev, ki so precej razburili guštanjske marksiste, Ker so naše navedbe resnične in neizpodbitne, so Se g. sodrugi morali poslužiti seveda vseh razpoložljivih možnosti, da se vsaj na videz nekoliko pred delavstvom opravičijo. Kar v treh zaporednih številkah »Del. politike« se v dopisih iz Guštanja skušajo oprati z različnim izbegava-njem in lažmi. Ne bomo sedaj še odgovarjali na vse njihove navedbe, ampak za danes radi pravico-ljubnosti razjasnili samo eno.
V »Del. politiki« z dne 8. t. m. je bil od so-drugov ožigosan tudi naš član P. I. in sicer po nedolžnem. V naših navedbah v »Pravici« z dne
5. dec. ni mišljen kot naš tov. P. L, pač pa D. I. Torej v našem dopisu ni bil mišljen slučaj, kot ga citirajo sodrugi v »Del. politiki« z dne 8. januarja. Pa tudi ta v »Del. politiki« citirani slučaj ne odgovarja dejstvu.
Zadeva je namreč sledeča: Ni res, da je delavcu P. L rekel mojster, naj on pove svojim sodelavcem, da morejo naslednjega dne ostati doma, pao pa mu je rekel, naj jim pove, da pridejo na dnevni šiht, kar jim je P. I. tudi povedal. Nikaka krivda pa ne zadene P. I., če je mojster na dnevnem šihtu potem drugi dan delavce napotil nazaj domov zaradi pomanjkanja dela, medtem ko je P. 1. kot posestnik imel delo. Da smo si na jasnem, moramo povedati, da ni ravno naš tov. P. I. edini posestnik, ki dela v tovarni, pač pa, da jih je še več in ne ravno zadnji med njimi tudi dopisnik »Del. politike«. Torej o zavisti kar molčite! Ce je kje, je pri vas. V ostalem pa: dolžni vam ne bomo ostali ničesar, ker resnico naj izvedo vsi. — Odbor strok, skupine JSZ v Guštanju.
Tekstilno delavstvo
Jarše. V mesecu decembru 1935 in januarju 1936 je tovarna platnenih izdelkov odpustila okoli 70 delavcev oziroma delavk, večinoma iz tkalnice in sukalnice. Pravkar pa je dobilo odpoved še okrog 30 delavk. Podjetje je običajno vsako leto ob tem času odpustilo okoli 40—50 delavk, katere je pozneje, ko se je pričelo s polnim obratovanjem, zopet sprejelo v delo. Letos pa gredo odpusti znatno preko običajnega števila. Tovarna je sicer v letu 1935 znatno povečala stalež delavstva, z ozirom na prekonormalno količino naročil. Glavni konsument te tovarne je država, ki naroča znatne količine blaga za vojsko in mornarico. Vojaške dobave so v mesecu decembru vsako leto v glavnem končane. Ministrstvo vojne in mornarice razpiše licitacije za nove dobave šele po 1. aprilu, ko je za te svrhe odobren proračun. Zaradi tega je tovarna primorana, da odpusti nekaj delavcev oziroma delavk v zimskih mesecih, ker ostala naročila niso zadostna, da bi tovarna obratovala v polnem obsegu. Kol že rečeno, je letos podjetje odpustilo skoraj še enkrat toliko delavstva kot druga ieta, kar znači, da so padla tudi ostala naročila. Dejstvo pa je, da je v tovarni v tem času še vedno v obratu 82 strojev, medtem ko jih je bilo leta 1934 v tem času le nekaj nad 60 strojev.
Razumljivo je, da se delavstvo zaradi teh pre-koobičajnih odpustov zelo vznemirja, zlasti še, ker je med odpuščenimi znatno število takih, ki so že po več let v tej tovarni in z majhno izjemo vsi nujno potrebni zaslužka. Da bi se preprečili preko-običajni odpusti, je delavstvo potom svoje organizacije in zaupnikov predlagalo podjetju skrajšanje delovnega časa na 5 dni v tednu. Podjetje je ta predlog sprejelo, vendar je mnenjh, da so kljub lemu odpusti delavstva, ki imajo sedaj dano odpoved, neizbežni. Delavstvo je na svojem sestanku dne 19. jan. odločno izjavilo, da je proti lem odpustom in je pripravljeno, da se skrajša delovni čas še za toliko, da bodo ostali vsi v delu in da se v delo pokliče tudi med ,fee odpuščenimi najbolj zaslužka potrebne. Med delavstvom se slišijo glasovi, da so odpusti zaradi organizacije in kolektivne pogodbe, ki se je pred časom sklenila. To je pa zmota, kateri delavstvo nikakor ne sme nasedati. Nekdo je celo pobiral podpise pri odpuščenih, češ kdor se bo vpisal, da odstopi od organizacije, bo sprejet nazaj v delo. K temu za enkrat ne rečemo ničesar, dokler ne ugotovimo, v čigavem zelniku je zrastla ta glava. Lahko pa povemo, da se bo ob močni in zavedni armadi organiziranega delavstva razbila vsaka taka glava, pa najsi jo nosi kdorkoli. Mi zavedni delavci hočemo na miren in dostojen način uveljavljati svoje pravice in ščititi svoje interese. Ce pa nam kdo vsiljuje borbo, bomo pa dokazali, da smo sposobni, da se borimo. Poudarjamo še enkrat, da ne pustimo nobenega odpusta več, ker bomo riziko pomanjkanja dela itak sami trpeli s tem, da se nam skrajša delovni čas. Vso zadevo smo prepustili svoji organizaciji in ljudem, katerim zaupamo, zato naj posameznik ničesar ne ukrepa. Vodstvo podjetja pa prosimo, da predlog delavstva osvoji s posebnim ozirom na težke razmere, v katerih se delavstvo nahaja. Vodstvo podjetja naj ima tudi pred očmi dejstvo, da je prav to delavstvo prigaralo težke milijone tovarni, samo pa se je komaj prerilo skozi golo življenje.
Jarše. Kolektivna pogodba je v polnem obsegu v veljavi in se mora tudi dosledno izvajati. — Akordne tarife po novih določilih kolektivne po-
godbe se bodo v kratkem določile, veljajo pa od časa, odkar je po zapisniku stopila kolektivna pogodba v veljavo. Vse članstvo opozarjamo, da bo odslej imela naša skupina poseben prostor za sprejemanje pritožb in to vsako nedeljo ob določenem času in prostoru. Za enkrat se bodo v nedeljo, dne 26. jan., dopoldne sprejemale pritožbe v posebni sobi gostilne Bunkeš v Sr. Jaršah. Pridejo naj, če le mogoče vsi, delavci in delavke, ki so bili doslej odpuščeni, kakor tudi oni, ki imajo kake pritožbe zaradi dela samega, plače itd.
Celjsko okrožje
Celje. V nedeljo 26. jan. imamo sestanek ob 9 dopoldne v Del. zbornici. Člani, članice: dolžnost naša je, priti na sestanek! Točno in vsi! — Obravnavali bomo vprašanja, ki se tičejo celotne organizacije!
Sz ccntrale
l’o izvršenih volitvah delavskih obratnih zaupnikov naj vse zveze in skupine skličejo redne letne občne zbore, ki se imajo vsako leto vršiti v februarju in marcu.
Pri tem naj upoštevajo to, da se ima vsak občni zbor 14 dni prej objaviti v »Del. Pravici«.
Načelstvo JSZ.
Kdo si ti, o človek, ki noč in dan delaš in se trudiš v polu svojega obraza? Ko pa gledaš uspeh dela svojih rok, ga hvališ in povišuješ, mu skladaš pesmi, ga častiš, bolj nego Onega, ki te je ustvaril. On, ki te je ustvaril, te je ustvaril po svoji podobi! Ako je temu tako, zakaj je danes toliko zla na zemlji, ko je vendar Bog dal tebi, o človek, vse, kar je na zemlji. Zakaj toliko ubojev, umorov, tatvin, varanja, sovraštva, prešuštva, zvijače, ošabnosti, po drugi strani uničevanje zemeljskih dobrin in izkoriščanje svojega bližnjega. Kje je sedaj, o človek, podoba Onega, ki te je ustvaril. On je sama ljubezen in tudi njegova postava pravi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« O človek, tega se spomni z vsem svojim srcem, imel boš uspeh in dosegel cilj, po katerem hrepeniš vse življenje. Tako pa, ker si v službi »samoljubja« in praviš: »Jaz sem in nikogar ni nad menoj,« in na podlagi krutega izkoriščanja daješ zemeljske dobrine svojemu bratu. Posledica tega je na milijone tvojih bratov v pomanjkanju, na milijone bratov brez dela, na milijone bratov brez doma. Vedi pa, o človek, da je bilo rečeno pred 1900 leti: »Karkoli sebi ne želiš, ne stori drugim,« Toda postal si gluh za pravico in resnico, zato pa drviš v pogubonosno razdejanje, katerega posledica bo smrt. Po bo kdo rekel, da se le enkrat živi. Ali ni takih danes mnogo? Zakaj? Zato, ker človek živi brez cilja, vdan popolnoma materij alizmu, da zadosti svojemu pohlepnemu poželenju.
Pa bo zopet kdo rekel, saj imamo v svetu polno človekoljubnih društev, zato da pomagajo vsem tistim, ki jih doleti kakršnakoli nesreča. Da, dobro
Ponosni smo
Jesenice, 20. januarja.
»Delavska Pravica« je strokovni list. Vendar bi storili napako, ako ne bi na tern mestu omenili dogodka, pri katerem bodo imeli važno nalogo štirje jeseniški delavci — naši fantje, katerim posveča meščansko časopisje vso pažnjo.
Prihodnji mesec bodo v Garmisch - Parten-kirchen mednarodne zimsko-sportne tekme. Skuo-lej, Žnidar, Praček, Jakopič so imena, ki so športni javnosti že znana. Zato ni nikdo iznenaden, da je i>oleg drugih znanih tudi tem štirim delavcem poverjeno braniti jugoslovansko trobojnico v mednarodnem športnem svetu. Ponosni smo na to. Zdrav duh v zdravem telesu, to je vaše geslo, ?antje, zato uspehi niso izostali. Velike so bile žrtve, treba se je bilo odreči fantovskim zabavam, ki so mnogim strast, čeprav v osebni in delavski skupnosti v pogubo. Pravi športniki! Kot delavci v organizaciji, kot športaši vztrajni in disciplinirani! Resnost, s katero vršite to fantovsko veselje, nas navdaja s pogumom, da boste poverjeno nalogo častno vršili.
Nesite s seboj zavest, da bo tudi delavska javnost stalno v mislih pri vas na tekmah. Mi delavci se bomo še 'posebno veselili usipehov svojih stanovskih tovarišev!
| je to, in tudi lepo, ako pa pogledaš bolj globoko, j boš opazil borbo in zopet borbo za življenje. Ko ■ se pa boriš, bojuj se dostojno in pri tem spoznavaj samega sebe, ovrzi zlo, oprimi se dobrega, bojuj se za pravico, kajti vse drugo ti bo dano, kar potrebuješ.
Rekli smo že zgoraj, da je Bog ljubezen. Sedaj pa, ako se borimo za pravico in resnico, združeno z ljubeznijo, in sicer ljubeznijo, ki je dobrotljiva, ki ni nevoščljiva, se ne hvali, se ne napihuje, se ne veseli krivice, ampak veseli se resnice in pravice.
Zato naj ne bo beseda samo na papirju napisana, ampak sprejmi jo v srce in povzdigni glas proti samoljubju, ki je v tebi in premagal boš duha, ki te vodi v sužnost. Danes nimaš bolj zanesljivega orožja za borbo kakor je čista pravica, resnica in ljubezen.	Delavec.
Nedvoumno pojasnilo
Kot bivšemu članu Delavske zveze, Te prosim, dragi urednik, da mi dovoliš dati glede so-strskih občinskih volitev tole pojasnilo:
I.
»Jugoslovanska radikalna zajednica« je politična stranka, v katero vstopajo vsi tisti Jugoslovani, ki stoje na načelu državnega in narodnega edinstva in ki imajo zaupanje do sedaj vodilnih državnikov. JRZ je pa prostovoljna organizacija in noben državljan, tudi uradnik, ni siljen,
da bi moral vstopiti v to stranko. Vsakdo ima pravico vstopiti tudi v kako drugo priznano politično organizacijo ali pa v nobeno.
V JRZ sede poleg državljanov pravoslavne veroizpovedi tudi mohamedanci, poleg framazonov tudi katoličani. Je to stranka, ki sloni na načelu verske strpnosti in ni versko v nobeno stran usmerjena, v njej imajo po načelu »brat je mio koje vere bio« prostora vse veroizpovedi in vsa svetovno nazorna prepričanja, zato ta stranka ni izrazito ali izključno katoliška stranka in je tedaj katoličanom dano na prosto voljo, v njo stopiti ali ne. Tudi katoličani ne greše proti svojemu verskemu prepričanju ali disciplini, če v to stranko ne vstopijo ali če vstopijo v kako drugo politično stranko.
Noben sklep bivše Slov. ljudske stranke ali njej priključenih organizacij (obrtne, kmetske, delavske^ zveze) ne obstoji, po katerem bi bivši pristaši SLS bili dolžni stopiti v JRZ, zato ne greši bivši pristaš SLS proti strankini disciplini, če ne vstopi v JRZ, ali če ne voli njenih kandidatov.
JRZ ni ne izrazito socialna, ne izrazito delavska stranka. Po njenem dosedanjem delu bi jo človek sodil prej v obratnem smislu, zato delavec ne greši proti delavski disciplini, če v to stranko ne vstopi.
Ni tedaj razloga, zakaj bi slovenski katoliški delavci, ki so bili včasih pristaši SLS, morali vstopiti v to stranko in morali voliti njene kandidate. Otroško preprost je zato, kdor se razburja, če slovenski katoliški delavci ne derejo slepo v JRZ ali če v kateri občini postavijo lastne kandidate ali so odločijo za volitev kandidatov, ki niso JRZ.
II.
Ljudje, ki so vodili bivšo SLS in ki vodijo danes slovenski del JRZ, so že skoraj pred desetimi leti odtegnili strokovni organizaciji katoliškega delavstva v Sloveniji vsako gmotno podporo in uvedli proti njej finančni in moralni bojkot. Izza zadnjih volitev v delavsko zbornico je ta krog začel tudi dejansko napadati do tedaj edino organizacijo katoliškega delavstva, tudi z obrekovanji, in je končno ustanovil še konkurenčno strokovno organizacijo, vse z namenom, da uniči JSZ in to samo zato, ker je organizirano delavstvo odklonilo varuštvo ljudi, ki jim je strokovna organizacija samo sredstvo za njihovo politično udejstvovanje.
Zato je zelo drzno, če se kdo razburja, da organizirano delavstvo ne gre slepo volit kandidatov tistih ljudi, ki rušijo njihovo strokovno organi-
JSZ je samo strokovna in strogo nepolitična organizacija, zato je grdo in nekatoliško obrekovanje, če kdo trdi, da svojim članom pošilja politične okrožnice. Provokatersko pa je, pozivati jo k izjavi o navodilih, ki naj bi jih dala svojim članom glede občinskih volitev, ker takih navodil nikdar in nikomur ni dala. Vsak zaveden katoliški strokovničar ve brez navodil, kako se mora pravilno politično obnašati, da bo njemu in njegovemu stanu v prid ter v skladnosti z načeli katoliške cerkve.
To in ono
Kranj. Poročil se je naš agilni tovariš in bivši predsednik skupine JSZ Martin Benedik z gd5. Terezijo Špehar, ki je tudi delavna članica naše skupine. Mnogo sreče!
»Kako se korumpira javna riječ«. Pod tem naslovom je izšel 2. zvezek bibiioteke »Problem Bata«, ki izhaja v Osijeku. S to knjižico smo dobili zanimive vpoglede v delovanje našega tiska, ki pod vplivom visokih denarnih zaslužkov propagira za Bato na škodo vsega našega domačega čevljarskega stanu. Knjižica priobčuje zanimive dokumente o hrvatskih meščanskih listih. V tem pogledu bi bilo prav zanimivo obdelati nekoliko naše slovenske liste, ki prodajajo naše male ljudi v korist velekapitalistu Bati. Med temi meščanskimi listi vidimo tudi naše del. časopisje (n. pr. Delavska Politika, Delavec) in druge, ki imajo vedno polno lepih besed o skrbi za narodov blagor. Ali ni n. pr. zelo zanimivo, če v takem listu vidiš pretakati krokodilove solze o bednem stanju naših obrtnikov, na zadnji strani pa kričeč Batov oglas? Naše geslo mora postati: Listov, ki na tak način prodajajo našega malega človeka, pošteni in zavedni delavci ne bodo ne naročali ne brali! — Gornja knjižica se dobi za 3 Din pri Zvonimiru Kulundžiču, ur. B. P. B., Osijek V., Du-navska 19. — Priporočamo!
KNJIGOTISK j! H 1	[; ij LITOGRAFIJA
B AKROTIS K I 1 {	| B KAMENOTISK
KLI Š ARN A	JL™ OFFSETTISK
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA * KOPITARJEVA O
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVAZUJTE LE OFF-SETTISK, KI JE DANES NAJCENEJSII
Iz ž vi,en$a človeka
Urejaj« i* m uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Oei. — Iadaja >a konsorcij »Delavske Pravire«: 8. Žumer.