NoĄ pololaf na Dalioem vzhoda Preokret pri pogajanjih v Tokiu V našem listu smo pisali, da sta se v Tokiu pobotali po dolgoveznih pogajanjih Anglija ter Japonska in se je Anglija zavezala, da ne bo podpirala več kitajskega maršala Cangkajšeka v nad dve leti trajajoči japonsko-kitajski vojni. Tolika popustljivost Angležev je presenetila ter razočarala Kitajce ter vse one države, katere so proti brezobzirni osvojevalni politiki Japoncev. Angleško obljubo o nevmešavanju je v prilog Kitajski oblažil predsednik Zdrnženih pmeriških držav Roosevelt, kateri je odpovedal Japonski 1. 1911 sklenjeno trgovinsko pogodbo. Ta Rooseveltov korak je povzročil zastoj v angleško-japonskih zaključnih pogajanjih v Tokiu. Japonska se je postavila na stališče, da mora priznati Anglija ria Kitajskem samo japonsko valuto ter da mora izročiti severno-kitajski japonski vladi vse srebro, ki je shranjeno v bankah v angleških eetrtih (koncesijah) od Japoncev zasedenih Mtajskih obmorskih mest. Anglija pa priznava kitajski dolar kot plačilno sredstvo v zasedenem ozemlju in je ravno priznavanje kitajskega denarja v od Japoncev osvojenih kitajskih pokrajinah ter mestih najtrdnejša zveza Anglije z maršalom Čangkajšekom. Japonci so prepričani, da igra Anglija glede kitajske valute vlogo zavlačevanja in obstoja nevarnost, da bodo tokijska pogajanja popolnoma zaspala. Zgoraj omenjena prekinjena tokijska pogajanja so nadaljevali v japonski prestolnici v tem tednu. Kot pritisk na potek in ugoden zaključek teh pogajanj so zbrali Japonci v bližini angleške kolonije na Kitajskem Hongkong čete. Japonsko ogroža- nje Honkonga zasleduje dvojni cilj. Ena japonska ofenziva bi naj zasedla vse ozemlje, katero meji na angleško kolonijo. S tem korakom bi Japonci angleški Hongkong povsem obkolili in odrezali od sveta. To bi storili v primeru, ako bi se sedanja pogajanja med Anglijo in Japonsko končala z neuspehom. Drugi cilj ja- ponskih čet je železnica, ki pelje iz Kantona proti Hankavu, ki se še vedno nahaja v kitajski oblasti. To bi bila zadnja železnica, ki jo Kitajci še imajo in ki bi padla pod oblast Japoncev. Japoncem prett vojna z Rusije Že dalje časa se vršijo ob mandžurski me ji v zraku in na kopnem prav resni spopadi med sovjetskimi ter japonskimi četami. 11 spopadi ae polagoma pretvarjajo v prav resno vojno. Japonci so začeli umikati iz srednje Kitajske in iz doline raz lite reke Jangce svoje čete ter jih premeščati v Mandžurijo na mejo Zunanje Mongolije, kjer se razvijajo v vedno večjem obsegu boji z Rusi. Poleg pehote prevažajo Japonci v ogroženo ozemlje tudi letalc: ter težke topove. Veliko premikanje japon skih čet je opažati tudi v južno-zapadnerc delu kitajske pokrajine Honan. V pokra jini Šansi so onemogočile velike poplavc vsa vojna gibanja Japoncev. Kitajci, ki s>; v ugodnejšem položaju kot branilci iztrga nega jim ozemlja, so prizadjali v zadnjen, času japonski armadi hude izgube. Bele ženo je znak, da računa Japonska na vo; no z Rusijo in da se bo omejila na Kitajskem na obrambo svojih dosedanjih postojank.