j#*«*****! NAR0DNI VESTNIK V* NATIONAL HERALD. \ 'KoJoJmJuJ Največji slovenski ^ ’aik »j v Zedinjenih drž,. \ The Largest Semi-VVeet the United States of Ame, „ DULUTH. MINN., Thursdav. Aoril 17, 1913. — Četrtek. 17. aprila 1913. Vohune II. — Letnik II. le ^lo % SUKA SEKIRO ID UTILITT PREDLOGOM. VEČ RUDE IZ DRŽAVNIH RUDNIKOV. j Minnesota hoče izkopati več žele - zne rude kot lansko leto. VA DRŽAVNO KONTROLO LJUDSKIH NAPRAV 7 . 7 IZREDNIM ZASEDANJEM ZAKONODAJE. 1,0 NJEGOV “VETO” ZNA PASTI. [mu. 15. aprila. Go- , , t j e zavrgel pred¬ aj ; n vasi sami gos- Djpravami, katere po- , ljudstvo. ; bil sprejet v senatu '. k ; zbornici,' in ko je r! ,, ir j u v podpis, ga on ^(pisati. To je prvi slu- vd-ner Eberhart ni po- ,,, stavil poslanec No- (iuločal. da naj bi imele uPo nadzorovati in za- i korporacijam, kot pli¬ narne, pocestne že - leznice, itd-, katere so v dotični občini. Guverner je mnenja, da naj bi te stvari nadzorovala in vrejeva- la država, zato ni lio.tel podpisa - ti sklepa legislature. Eberhart hoče pridržati državi to pravico, in grozi, če sedanja zakonodaja ne sklene tozadevne¬ ga zakona, sklical bo izvanredno zasedanje. Poslanec Nolan se trudi, da bi legislatura potrdila v dovoljnetn številu zavrnjen predlog, tako da bo guvernerjev “veto” neveljaven in da postane “Public Utilitv bili” postava. Sumi se, da bo vspe- šen. BOGATAŠI V PASTI. ODVZETE KONCESIJE. Chicaška policija vjame v razvpi¬ tih gostilnah gospe in go - spode- — Zasledovalci vla- St. Paul. Mimi., 14. aprila- — | čugarstva delavni tudi Država Minnesota namerava izko-' pati in odposlati letos dvakrat to- ! drugod. liko železne rude iz železnih okra-! -- jeV kot leta 1912. Lansko leto od- | Chicago, TIL, 12. aprila. Policija poslali se je iz 13 rudokopov, ki | je nepričakovano vdrla v dve naj- spadajo državi Minnesota blizu j boljših gostiln rano zjutraj in je poldrugi milijon ton rude. Letos i zajela več sto bogatih in vglednih pričakuje se, da se je odpošlje še 1 ponočnih razuzdancev, ki so bili enkrat toliko. Država dobi od vsa-j v višku razveseljevanja, ke tone rude 35 centov, in priča - , Gospe in gospodi so bili zbega- NAZNANILO. ,jjiu rojakom po državah jjj, Illinois in sploh drža - vzhodno od reke Mis- Binanjamo, da jih obišče naš glavni zastopnik E. Podjed, ki je poobla - and naročnino, oglase in k. Rojakom ga najtopleje : ■ > zastopnike prosimo , ovolijo kolikor mogo- delo pri obiskovanju Upravništvo USODNI VESTNIK” ' I Michigan St., Duluth. rojakom e. HARVESTER DRUŽBA PRESELJUJE TOVARNE. Štrajkarji in delodajalci trdo¬ vratni. kuje, da bo dobila letos od rude blizu milijon dolarjev dohodkov. Grant majna, blizu Buhi, odpo¬ slala bo okoli 700 tisoč ton rude letos; Fay majna, blizu Virginia, 300,000 ton; Missabe Mo ( untain 300,000; Leonidas 600,000 ton itd. Leonidas majna je baje najbolj¬ še opremljeniv rudokop v Min¬ nesoti, če ne v Ameriki, in priča - kuje se, da se bo v teku časa izko¬ palo samo v tej jami na leto do 20 milijonov ton železne rude. Jama je še primeroma mlada. DRŽAVNI IZDATKI SE DVIGAJO. 20,000,000 dolarjev — za dve leti. Strošek za zavetišča je nov. Auburn, N. V., 14. aprila. Inter national Harvester Oq., ki ima ve like tvornise za vrvice, je sklenila ; danes, da preseli vso strojno opra¬ vo na Nemško, in da bo rabila svoje stavbe v Auburn le za skla - dišča. Povod tega o,cllolca je stavka med delavci, ki se ne morejo zedi- j niti z družbo glede plače in, glede delavnega časa. ni do skrajnosti, ker jih je poli - cija vjela v mrežo, jih naložila v automobile, in popeljala pred se- nadski zbor, ki preiskuje “belo suženjost.” Gospe so jokale in kleče prosile policijo, da jih izpusti. Gospodje so ponujali policiji 'Čelike zvitke bankovcev za svobodo, pa vse je bilo zastonj- Pijane ženske in mo- žki so morali v automobile in pred senatski zbor v okoliščinah v kakoršnih so bil? zajeti. Omože- ne “societv” žene bile so vjete z drugimi, in bogati oženjeni mož¬ je s svojimi postranskimi ljubi- POTRES VIDAHO IN UTAH.! », P< „ ^ pIe . Salt Lake Oity, l tali., 12. apri- . salke so morale pred preiskovalno la- Ob dveli zjutraj čutili so se j komisijo v stanju v kakoršnem so močni potresni sunki v severnem j bjj e vjete. delu države Utali. in južnem delu | Senatski zbor je dobil med države Ida ho. Potres se je čutil tu- vjetniki več važnih prič in izpo - di v Kaliforniji. vedi v /.vezi s preiskovanjem vla- Škode ni izven malih razpok na čugarstva. Župan Ilarrison odv- nekih stavbah. zel je dve'gostilniške koncisije. Minneapolis, Minn., 12. aprila Župan Nye je zaprl štiri nojfinej- še gostilne zaradi razuzdanosti, ki so se godile v skritih koti n največ po zaključku gledaliških predstav- Gostilničarji tudi niso vpošte- 1 vali: prepovedi J.OSNŠ&d&kjni-t 1 pi¬ jač čez 1 Luro. ' 'V St. Paul, -Minn., 14. aprila. — $20,000,000 je delna svoja, katero bo država Minnesota potrošila v tem in drugem letu. Državni uradniki stanejo $350,- 000; za zavetišča je protačunjeno $500.000; za pota $300,000; za za¬ konodajo $1000,00; za drž. razsta¬ vo. $250,000 itd. Zadnja legislatura je proračuni- la za stroške $15,000,000; sedanji proračun znaša $20,000,000 in pri¬ de pred zakonodajo te dni. $500,000 za z'avetišča je nov strošek, in tudi za šole se je posta¬ vila mnogo, večja postavka v pro¬ računu. Ker so pa dohodki večji kot poprej, .je naravno, da se bo davek le malo dvignil. GENERALNA STAVKA DELAVCEV V BELGIJI. ČETRT MILIJONA DELAVCEV JE VSTAVILO DELO. ŠTRAJK VODIJO SOCIJALISTI. — ZAHTEVA SE ENAKA VOLILNA PRAVICA. EAD0** rolt i k"'* ŠkO J,p trgovk* ! v S** V TISKOVNE DRUŽBE Modni vestnik”. t. nv vršila se je v tis- prostorih “Narodnega btna seja “Slovenske dražbe ”, Predsednik izidi otvoril je sejo toč- 1 zvečer. Prečital je ra- ^1° leto 1912 ter ome- rw li-k bodisi glede lista ; drugega dela. Povda- tcseda j ni eden sloven- Rienki ni tako hitro na- stevilu naročnikov, , a '' vstnik’ , ter da se ®° Priljubil med roja- 5 ' Minnesoti, temveč v ' ‘! iil državah. “Naro - ■ dasi šele dve leti 1 ^ iz »rale oblike (6 - I,,l, ''dnik na osmih s Lpeili. Do 1. decem- ; '<* se je “Narodni , ^skarni, a s 1. . - preselil se je v ith ® re J e “° tiskarno na ši (fd n kar J e goto- il . az ’ da odbor dru- ( 0v , , nUe '-' neumorno de- v;' 'r s , sv °j Pmsti čas, *1" 1 , llst in tiskarno a katerem se danes suj* Je odo,) ril račun o po (1 - 8 ,° razne debate o hev. r' -' ,a ! na kar se je H podi d “ lst 7°’ blagajno V, Uročilo se ie **neka- ' *' ato preme- - J Pastavkvpr,. ' h| jo Zabl W«l predsed- 'tK>ij’ Qabi se delni - mmali z adru- ov sleparijo. ha,’,* 1 a Prila Dr- vt rg ^ Ilk ! sl epa- fc ih oblek UZe?Skih A ‘Uki MORGAN POVRNJEN V PRAH. Ne\v Jork., 14. aprila Pogrebne ceremonije za umrlim kraljem de¬ narja, J. Pierpont Morgan, so se vršile danes dopoldne St. George protestantovski episkopalski cer¬ kvi. Truplo miljonarja se položi v mavzolej rodl)ine IMorgan v Hart- fort, Oonn. Pogreb je bil sijajen. V sprem¬ stvu bilo .je več automobilov nalo¬ ženih z dragocenimi venci in šop¬ ki. SLOVAKI SE STEPLI. Minneapolis, Minn., 14. aprila. Slovaki, kakih 40 po številu, so pričeli rabuko v nekem tukajšnjih slovaških salunov,'ki se je končala s pretepom na cesti. Rezultat tepeža je dva mrtva,- pet ranjenih in kakih 20 v ječi. Povod tepeža bile so, debate o raznih Jednotah; in pa, samou - mevno, največ — viski. i TL* ol >leke, ki 1 C er , lkl < 80 tr- ^o k6t °? ke tikete 1 -0 i 1 “ p °rtirano do $100 višje SUFRAGETKE ZAŽGALE PALAČO POSLANCA. Washington vidi ženske parade. 1000 sufragetk obkolilo kapitol. Hostings, Anglija, 15. aprila Su- fragetke so zapalile palačo Filip du ( ros, ki je angleški poslanec. V sobe so naložile bombe, in ko je pričelo goreti so bombe polago¬ ma eksplodirale, tako, da gasilci niso mogli blizu. Tudi po drugih krajih napravi¬ le so mnogo škode, posebno, s pore¬ zan jem brzojavnih in telefonskih žic. Wasliington, D. C., 16. aprila. Okoli 1000 sufragetk, mlade punce in stare ženske, je paradiralo da¬ nes po stolici Zveznih držav ob zvokih treh godb. Kričaje “Votes for Women” so obkolile kapitol, in uganjale tam vsakojake burke, dok se niso na - veličale in se podale domov. DRAGULJAR — SLEPAR. Trgovec z zlatnino se večkrat po - roči. — Okrade neveste. . 2 * --■ — *■ : r- ' " '- * ’ ’ Ž.i'- ’ (■bicagc^ 111;. 13. aprila. ^ 1'ldvin K. ('. vo,n Klein, draguljar , Min¬ neapolis, Minn., in je oženjen — ne enkrat, ampak večkrat. Maskiral se je z raznimi imeni, in bil je večni ženin. Špekuliral j(- pa vedno po starih devicah, ki imajo mnogo zlatnine, in kot “lest” fant z namazanim jezikom jih je lahko vjel na “pankelje. Ženil se je povsod, kjer je zve¬ del za kako novo zastarelo boga¬ to devico, in teh je povsod dovolj. Odprl je vsaki srce in vse druge stvari, samo da je prišel pri zne - umvanih babencah v milost in do¬ segel zaupanje. Vse to bila je pa posiljena ljubezen. ‘In kakor hi¬ tro je našel von Klein priliko, po¬ bral je vse dragocenosti, katere niso bile s cvekom pribite, in good bye nevesta. Zginil je kot kafra — on, prstani, ure, dijamanti, ru¬ bini, in vsa taka šara, ki stane mnogo denarja. Tako se je ženil priliznjen Klein več let, in to mu je neslo vedno “frišne” stare neveste - in več tisoč vrednosti v zlatnini. A vrč hodi toliko časa po vodo, da se vbije. In tako je tudi von Klein toliko časa prodajal svoje srce, da je bil vjet in poslan na ričet. Nekatere neveste so ga spo¬ znale, če tudi jih je snubil in poro¬ čil pod raznimi imeni. Von Klein je na prostem pod 14 tisoč dolarjev varščine, okoli njega je gosta in ušel z nje, če tudi ima denar m pri¬ jatelje v najvišjih uradniških kro- gi ii v ^ Stariši in žena njegova, žena st. 1, so qd tega udarca zboleli. POLICAJ — ROPAR. Mihvaukee, Wis,. 14- aprila Re¬ dar Hugo Kellnig je v zaP ?V d radi roparskega uapada na Ed - vard Solla, blagajničarja nekega kegliškega podjetja. Kellnig se je udal, da j e nap a¬ del o polnoči Edvard Golla, m mu zFukazal z revolvarjem v roki m krinko na obrazu roke kviško. Vzel mu je $ 2o. _ Tako redarstvo je res sljivo,! DR. FRIEDMAN IZKUŠAN. 'VVasliington, D. C., 14. j»prila. Dr. Friedman, iznajditelj seruma proti jetiki povabljen je bil v Washington, D. C., da vcepi tam v prisotnosti vladnih zdravnikov in kemikov več bolnikom svoj se¬ rum- Zbralo se je mnogo zdravnikov, in najboljši zdravstveni znanstve¬ niki, katere premore Zvezna vla - da, so bili pričujoči pri cepljenju. Bolniki bodo pod vladnim nadzor¬ stvom, da se preskusi in iznajde vrednost Friedmanovega zdravila. Dr. Friedman je upal, da dobi od vlade dovoljenje postaviti nje¬ gov serum na trg, pa vlada mu te¬ ga ne dopusti, dok zdravila popol¬ noma ne preskusi. a mreža bo težko da naj dvigne zane- STAVKAR VSTRELJEN. Mamaroneck, N. 14. aprila. Železniški delavci so na štrajku in zahtevajo višjo plačo. Med njimi in policijo vnel se je hud pretep, katerega posledice so en štrajkar mrtev, mnogo ranje ni h in pet voditeljev zaprtih. VLAK SKOČIL S TIRA. Sedem mrtvih, več ranjenih- - Zadnji vagoni skočili na prve. Montreal, C-anada, 14. aprila. — Vlak Central Vermont železnice je skočil s tira blizu St. Lambert. — Bil je napolnjen potnikov, katerim je dala neka zemljiška družba prosto vožnjo. Sedem je mrtvili, 15 ranjenih, nekateri smrtno. Zadnji vagoni so skočili na prve, in le v prvih vo¬ zovih so potniki ponesrečili. Bruselj, Belgija., 15. aprila. — Generalna politična stavka belgij¬ skih delavcev; pričela se je včeraj zjutraj po celi Belgiji. Prvi delav¬ ci, ki so pustili delo so bili premo- garji iu rudarji in tvorniški delav ci, ki so delali po noči. Okoli čtrt miljona delavcev je odložilo oro¬ dje, in tem se pridruži večina de¬ lavstva Belgije. Štrajk vodi soeijalistična stran¬ ka, koji načeluje poslanec profe¬ sor Emile Vandervelde. Štrajkarji imajo ukaz od vodij, da se vedejo mirilo, in ne poškodujejo tuje la¬ sti. Država ima 50,000 vojakov pri¬ pravljenih, pa dosihvnal jih še ni imela povoda rabiti- Napis “Voja¬ ki ne streljajte na Vaše brate” je razobešen na glavnem stanu štraj- karjev. Štrajkarji zahtevajo jednako volilno pravico z geslom: En mož en glas”, in pravijo, da se ne vr¬ nejo na delo, dok jim vlada ne za¬ dosti zahteve. Znameniti pisatelj Maurice Me- terlinck je dovolil pismeno iz Ita¬ lije, da se prodajo njegovi zname¬ niti spisi, in da gre denar v prid štrajkarjem, katere zatira belgij¬ ska klerikalna vlada. ČRNAG0RA NE ODNEHA Z OBLEGANJEM. FARMERJI POTREBU¬ JEJO DELAVCEV. Minneapolis, Minn, 14. aprila. Farmerji po severozapadnih dr - zavali iščejo delavcev. Državna posredovalnica za delo v Minne¬ apolis, Minn.. je preobložena z vprašanji za delavce,'Katerih ja¬ ko manjka za ua farme. 1 Farmerji obljubujejo do $40: meseč, plače, hrano in perilo za dobre delavce; vzlie temu se jih malo zglasi. KAZNILNIŠKA TOVARNA V OGNJU. Lausing, Kaus., 12. aprila. — Tovarna za vrvice v državni kaz¬ nilnici tukaj je pogorela, in tudi 5 drugih stavb. Škoda znaša 500 ti¬ soč dolarjev. V kaznilnici je okoli 1000 jetni¬ kov. NESREČA PRI DIRKI K POŽARU. Minneapolis, Minn., 13. aprila. Brizgalna na automobilu, ki je dirjala 45 milj na uro, je trčila z vso močjo v brizgalno vpreženo s konji, ki so bili tudi v polnem di¬ ru, na križišču idic 4th St. in 9th Avenue South. Ognjegasilni stroji so razbiti, m 19 gasilcev je težko poškodovanih, eden smrtno. KMETIJSKI RAZSTAVNI VLAK. Tisoče ljudi obiskalo je takoj prve dni poučno-kmetijski vlak, ki se nahaja na železnem okrožju. Opozarjamo rojake, da si ga o- gledajo. Čas prihoda naznani \ vsakem mestu žeiezmca sama. V zadnji številki “N. V.’ priob¬ čili smo vozni red poucno-kmetij - skega vlaka. ZAPELJIVEC UBIT. Chicago, HI.. 14. aprila- — Geo. Dietz, krojač za ženske in bogataš, je bil najden mrtev v postelji. Po¬ leg posteljeležalo je težko kladivo in Dietzova glava je bila razbita v kosce. Za storilca se ne ve. Na razbiti glavi našlo se je pismo v slabi an¬ gleščini, v katerem se dolžiDietza da je zapeljal neko mlado dekle. Kupil ji je “candv” in “ice ere- am” in potem jo vzel v hotel. Na podlagi tega pisma išče policija morilca. OTROČJI SEMENJ. Boston, 13. aprila. — Mrs. Smith je naznanila oblastim, da barantajo babice v Boston z no - vorojenčki. Izpovedala je, da jih je sama kupovala po $2.— do $ 10 ,— Čudno je to za mesto kot Bo - ston, sedež “Puritanov” (neo- madeževaueev) ! Čudno je pa še bolj, da se prodajajo psi po $100. —do $1000.— in pridejo- v roke pasjevercev, ki častijo kacega pu- delna kot poluboga, nedolžni no¬ vorojenčki pridejo pa mnogokrat s kupom v roke beštij. Bojne ladje se ne premaknejo. Turčija opusti Skader. London, 14. aprila. Združeni Čr¬ nogorci in Srbi držijo še vedno trdnjavo Skader. Prenehali so s streljanjem, in mislijo garnizijo z lakoto prisiliti, da se uda. Bojne ladje veleoblasti ležijo še vedno okoli luke Bar, in čakajo nadaliijega povelja. Conštatinopel 15. aprila — Turška vlada je po¬ slala Esad paši, povelniku Skadra, brezžični brzojav, da naj preneha s streljanjem. Merodajni krogi sklepajo iz te¬ ga, da namerava Turčija opustiti obrambo Skadra. JAPONSKA PROTESTIRA. California zabranjuje Japoncem posestno pravico. Tokio, Japonska, 13.. aprila- — Japonski vnanji minister je brzo¬ javil Japonskem poslancu v Wa- shington, D. C., da naj protestira pri tajniku vnanjih zadev Mr. Bryan zo ( per nedovoljene posestne pravice Japoncev vKaliforniji. Legislatura države Kalifornija je sklenila postavo, ki prepoveduje Mongolcem in Azijatom lastiti po¬ sestva. ŠPANSKI KRALJ ZOPET NAPADEN. Alfonzo prekane smrt petič. - Napadalec oddal je tri strele. Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. MEHIKA IMA ŠE VSTAJO. VSTAŠI ZMAGOVITI. Naco, Ariz., 14. aprila Zvezni general Ojecla, ki je poveljeval ostanku vladnih čet, katere so se zmanjšale od 300 mož na 150 mož se je udal četam Zveznih držav severoamerikanskih. Čete vstaš- ke drž. Sonora so ga oblegovale 5 dni, v ko jem času je bila polovi¬ ca Ojedovih vojakov ubitih. Napadel ga je rano zjutraj ge¬ neral Obregon, povelnik ustaških državnih krdel, katerim so poma¬ gale divje trope Indijancev Jakvi. Na obeh straneh je oko,li 200 mrt¬ vili. General Ojeda se ni hotel udati vstaški državni milici in je zbežal med najhujšim bojem z ostalim vojaki čez mejo Mehike in Zvez¬ nih držav. Begunce je obsipal so¬ vražni svinec kot dež, tako, da so bili primorani se razpršiti, in po¬ klicali so patrulje Zveznih držav ameriških na pomoč. Stotnik Sevart, kompanije A. devetega konjiškega polka, je be¬ guncem priskočil na pomoč, in jih je spremil na varna ameriška tla- Stotnik Figneroa, zveznih čet mehikanskih, je ostal v kasarnah s 15 možmi, da je kril beg genera¬ la Ojeda. Vsa ta posadka je bila usmrčena. Madrid, Španija., 14. aprila. — Španski kralj Alfonzo se je rešil smrti napadalca v petič. Vstrelil je nanj trikrat španski anarhist Rafael Sanebez Alegro iz Barcelo¬ ne. Kralj jahal je v spremstvu dvorjanov in tajnih policistov po ulici glavnega mesta Španije, Ma¬ drid, ko ga je anarhist vzel na mu¬ ho. Alegro je planil iz cestnega ho¬ dnika pred kraljevega konja, zgrabil za uzdo z levico in z desni¬ co je nameril samokres na kralja in sprožil. Kralj je jako živahen vojak in izvrsten jahač; in ravno to mu je rešilo življenje. Kralj je uvidel ne varnosT irm-cU-ki)_pmdno je-.anar¬ hist sprožil. Sunil je z vso močjo" konja z ostrogami, in potegnil ga za uzdo, predno je padel njemu namenjen strel. Konj se je dvignil na zadnje noge, in ki-ogla. ki je bi¬ ka namenjena v srce kralja, zade¬ la je konja v vrat- Kraljeva roka¬ vica je bila osmojena. Policija je prijela anarhista predno je imel priliko nameriti na kralja drugi strel. Anarhist se je ruval s policijo, in med rabuko spustil še dva strela, ki sta pa za¬ dela le zrak. Allegro in več drugih oseb, ki so sumljive, da so ž njim v zvezi, so v ječi. Alfonzo je vbegel že petič smr¬ tonosni roki anarhizma. Leta 1903, ko se je Alfonzo pe¬ ljal z materjo iz cerkve, je nekdo vstrelil na kočijo. Zadet ni bil nik- do. Leta 1905 je \ Parizu nekdo skušal napasti kralja z mečem. Drugi dan je nekdo vrgel bom¬ bo pod kočijo v kateri sta se vozila Alfonzo in prejšni predsednik Francije Loubet. Leta 1906, ko sta se peljala od poroke kralj Alfonzo in kraljica, je nekdo vrgel na nje velik šop cvetljic v kojih je bila zavita bom¬ ba. Usmrčenih je bilo 11 oseb; kra¬ lju in kraljici se ni zgodilo niče¬ sar. PAPEŽ BOLAN. Rim, 14. aprila, Papež se jako slabo počuti zadnje dni. Njegovi zdravniki so vedno v bližini bol¬ nikove sobe. Dr. Maschiafova se je bal, da ima papež pljučnico, in da ne bo živel čez noč. Rim, 15. aprila- Papežu se je o- brnilo na bolje. Dr. Amiei je bil pri njem o polnoči in upa, da okre¬ va. Popolnoči je bolnik precej spal, in drugo jutro je tudi nekaj jedel. MHOHSHMHl |»9 » ■ Minnesotske vesti. I DULUTH. — Duluthskim komisarjem v mestni hiši ostal je vendar na čelu kandidat za župana Prince. Prva naloga mestnih komisai - jev je bila, opremiti sodno dvora¬ no za sodnika zapadnega dela, ki nima prostora v stari policijski postaji. — Novi odbor je takoj po zase¬ danju pričel skrbeti za olepša\o mesta. Razpisal je delo za, tlako¬ vanje hodišč na Victoria ulici med Hartlev in Woodland Ave. Mnogo drugih naprav imajo še v svojem načrtu. Skupni stroški vsakojakih novih naprav proračunjeni' so na $ 200 . 000 . — V okrožju rudeče luči je novi mestni komisar prepovedal toče¬ nje vsakojakih opojnih pijač. Sa- loonerji imajo dovoljenje le za to¬ liko časa, dokler ne potečejo njih koncesije. Istotako je odpravil vse glasovirje, ki so služili razuzdanim v zabavo. Ženskam se ne dovoli voditi gostiln, in tudi po novi od¬ redbi jim je prepovedano pohajati v gostilne. Za dosego izvedbe zadev, ki niso v soglasju z mestnimi odredbami, pridružil se je komisar W. A. Hicken mestni policiji. Njegova naloga je, nadzorovati mestne var¬ stvene organe, da bodo izpolnje - vali dana jim povelja. Posebno “piko,” ima komisar na okraj ru¬ deče luči in bi najraje pognal vse ženske, ki si “ služijo kruh “po¬ tom nemorale, v globoko jezero. — Rojak Josip Scharabon, dol¬ goletni gostilničar v Duluthu, ki je poznan tudi rojakom po Rangu* posebno na Ely, Minn., kjer je bi - val več let, prodal je svoj saloon in hišo na Keetvaten za $5600- Od¬ ločil se je prodati tudi svoj saloon v Duluthu, ki se nahaja v naši naj- bližnji soseščini, ter se nato po - dati v zasluženi mir v staro domo¬ vino, katero je zapustil že pred 22 leti. Sedaj se nudi lepa prilika ro¬ jaku, katerega veseli gostilniška obrt, da stopi v dogovor z Mr. J. Seharabonom radi prekupa gostil¬ ne, kajti priznati se mora, da je za nas Slovence potrebno, da ima¬ mo vsaj eno slovensko gostilno v našem mestu, kjer se lahko rojaki, ki prihajajo vedno v Duluth, vsta ¬ vijo ter pokrepčajo. Mestni odbor razdelil se je, v sle deče odseke: finančni odsek: Toms, Knutson, in Somero; ceste kanalizacija in tlakovanje bodo nadzorovali, Knutson, Ilodge in Bukovec; kupčijski odsek: Ful - ford, Knutson in Somero; odsek za razsvetljavo in vodovod: Knutson, Toms, Somero in Buko¬ vec. Predsednik občinskega sve¬ ta Knutson; zdravstveni odbor: Dr. O. W. Parker in mestna za - stopnika Toms in Knutson. Mestna gotovina vlaga se raz- merno v First National in First State banki, ki sta zaeno uložile varščino posameznim mestnim od¬ bornikom v višini $35.000 Major je v kratkem govoru uspodbujal mestno starešinstvo k delu želeč, da bi postal Ely pod njihovim vodstvom prvo mesto na severu države Minnesota. VIRGINIA. — Clandler rudnik pričel je pr¬ vi z odpošiljanjem rude v jezer¬ sko pristanišče Two Harbors. Družba se nadeja dvigniti 75 do 80 tisoč ton rude v tekočem letu. Ruda je najboljše kakovosti. — Campbell-Cole družba je pri¬ čela iskati železno rudo na svo - jih zemljiščih. — Glavni nadzornik Ilibbing rudnika poroča, da se je v letu 1912 dvignilo 1,000,000 ton rude. Obenem naznanja, da se namera¬ va dvigniti v tekočem letu v rud¬ nikih. ki so pod njegovim nadzor¬ stvom 3,000,000 ton rude. -— Pri seji mestnega odbora po¬ jasnil je zastbpnik Harvey, da ima mesto prevelike stroške s sežiga - njem odpadkov. Dokazal je, da le¬ ži vzrok v tem, da mestni strojnik prepotratno postopa pri sežiganju odpadkov, ter da zadene njega največja krivda radi prevelikih stroškov. -— Pogodbo za nabavo 117,674 kvadratnih čevljev cementnega tlaka sklenila je tukajšnja družba ki se peča s prodajo ledu. —“Mary Widow” vlak služi nam v popolno zabavo. Velika množica občinstva poslužila se je vlaka takoj prvo nedeljo, vozeč se na razna zabavišča na Rangu. Nova prometna zveza z Du- EVELETH. — Dne 14. aprila se je poročil rojak Lovrenc Smolej doma iz Kranjske Gore na Gorenjskem z gdč. Amalijo Petrič doma iz Ma¬ lih Lašč na Dolenjskem. Poroka je bila v cerkvi sv- Družine. Tu¬ kaj se kaj radi ženimo le v spo¬ mladanskem času. Veljajo nam pač, zdravje fantov in deklet, brez njih je prazen svet. — Trgovski klub vložil je pri ravnateljstvu električne pocestne železnice zahtevo, da se narede postajališča vlakov na vsakem bloku. lutliom se je otvorila. Vlak D. I. R. železnice, ki vozi iz Biva na Virginijo, pride semkaj še pravo¬ časno, da zamorejo potniki pre - meniti vlak, ter se odpeljati ob 5. 10 proti Duluthu. Ta zveza je velike vrednosti za one, ki imajo trgovske ali druge opravke v Du¬ luthu- — “Mary Widow” vlak imel bo poljubne postaje le med Hibbin- gom in Virginijo, tako kot se je prvotno naznanilo, od tu dalje proti Grand Rapids pa samo za to določene postaje. — Virginia ne mara črncev kot delavce. Tako so se izrazili vsi tr¬ govci mestnim očetom v protestu glede importiranja črnih rudar - jev. Izjavili so, da bodo njihove ! trgovine zaprte črncem. GRAND RAPIDS. RIWABIK Nevarni gozdni požar ki je gro¬ zil mesto popolnoma uničiti, na¬ znanile so vse parne piščalke. Ro¬ ža -na hramba je bila alarmirana, in tudi mestno prebivalstvo mo- , ralo se je boršti s grozečim | ognjem. Več oas-l:likov zgubilo ! je vse svoje imetje kar se ga je nahajalo v hišah, ki so jim zgo - ! rele. I — Mestni odbor prepričal se je, da bi bilo razburjenje preveliko, £.ko bi se importiraio črnce za Je lo v tukajšnjih rudokopih, ter da bi nastali takoj nemiri in prepiri med belim in črnim prebivalstvom mesta, zato je^klenil opozoriti vse družbe,Ai zaposlujejo delavce, na pretečo nevarnost s pristavkom, da bi mesto ne moglo biti odgo - voruo za posledice. — Mestni zastop sklenil je, da si nabavi letališče, ki bode odgo - varjalo za mladino in odrastle. — Kupiti misli nekaj ozemlja v bližini stare Šole na Mountain Ave. in ga spremeniti v javno le¬ tališče. — Za oskrbo in praktično ure - ditev mestnega pokopališča izdalo se bode $1.000. Odbor za oskrbo pokopališča mora svoje potreb - ščine vsakorat naznaniti mestni upravi, da se mu nakaže potrebna svota denarja. HIBRING. CHISHOLM. — Nevarno steklega psa ustrelil je stražnik Oliver Iron Co. v 'Mon¬ roe Loeation. Neprevidnost je ho¬ tela, da, ko pes še ni bil popolno¬ ma mrtev, mu je prišel pasji mori¬ lec preblizu,, ter ga je stekli pes dobro ugriznil. Ustreljeni stekli pes ogrizel je večje število drugih psov, ki so sedaj velika nevarnost za občinstvo. Glava ustreljenega psa poslala se je takoj na državno preizkuševališče. Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovim gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne. Zatoraj se priporoča eenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. Poroča se, da bodo farmarji v bližini našega mesta pridelali tekoče leto več vsakovrstnega ži¬ ta, kakorkoli leto popreje. Veliko posestnikov misli se letos pečati le s pšenico. Farmarski klub goji željo, da bi se farmarji oprijeli kar najbolj živinoreje, ter si tako osvojili celo železno okrožje za svoje mlekarske izdelke. — Dva vlaka Grat Northern železnice z 250 vozovi zapustita vsaki dan železno okrožje. Misabe železnica započela je minuli torek z odvažanjem rude v jezerska pri¬ stanišča. ČAKAJMO ODREŠENJA. — Mestna odredba naznanja, da morajo imeti vsi psi pasje znamke. Znamke prodaja mestni odbor. Vsak lastnik psa mora. si sam preskrbeti do 1. junija. Ka - teri pes ne bode imel znamke, se po 1. juniju ustreli. — Tukajšnje bogate družbe so sklenile, da bodo za letošnjo se - zono uposlili tudi črnce v rudni¬ kih. V Alabama in Kentucky drža¬ vi nabira se črne delavce na do - Učnih deloposredovalnicali. Delo se jim zagotavlja eno leto- Vpra¬ šanje nastane kako se bodo ra - zumeli beli in črni delavci sami med seboj. Rudarske družbe so naznanile posredovalnicam, da po¬ trebujejo 2000 ljudi za delo v rud- E L Y. ni k ih. — Prvg seja mestnega odbora bila je dobro obiskana od rado¬ vednega občinstva. Mestni odbor potrdil je ,Elias La Bean kot na¬ čelnika policije, John Kuk o in Peter Popovič kot pomožna po - licaja. Dalje so imenovani: Iver Wisted, mestni uradnik, Miss E. Wester, pomožna uradnica; T. W- Tval, nadzornik za razsvetljavo in vodovod; W. Philips, cestni nadzornik, Ch. Knutter, mestni strojnik in A. WuIotz, vratar v mestni hiši. Mestni odbor se strinja v tem, I da so ravno pivovarji oziroma njih | zastopniki krivi, da ljudstvo pre- i ve č pijančuje. Posebno velja to za j Brooklyn, kjer se pivo toči skoraj ! v vsaki hiši. Pričela se bode gonja j proti blind piggerjem in sploh pi¬ jancem, ter se bode vsakogar ob¬ čutno kaznovalo, ki bode vozil I barko, posebno ob nedeljah, ter | onim, ki brez dovoljenja prodaja- I jo pivo. Slovenc-i pozor torej, da kateri ne naloži mestnega križa na svoje rame radi prepovedanega to¬ čenja pive ali pijanosti. Poročali smo svoječasno, da je iznajden serum proti uničujoči je¬ tiki, toda nismo še povsem gotovi o delavnosti istega in njegovih učinkih. Pričakujemo seveda po- voljnega rezultata. Pred vsem po¬ trebno je, da se vedno pripravlja¬ mo na sprejem in vcepitev seruma proti jetiki. Zato morajo imeti bolniki svoje prebovne organe v najlepšem redu. Zato naj taki bol¬ niki uživajo Trinerjevo american Elixir grenko vino, ki jim bode notrajni uctroj prebavnih organov popolnoma uredil. Trinerjevo a- mericatr Elivir grenko vino je na mestu, da se ga da lahko vsem bol- nikohn, ki trpijo na slabem teku, pomanjkanju krvi in nervoznosti. — Po vs^h lekarnah. Jos. Triner 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111, Revmatizem v miši¬ čevju se odpravi najložje s Tri¬ ner jevim Linimentom- Prenapolnjenje v zdravniškem poklicu. Listi poročajo, da na¬ meravajo stanovska društva zdravnikov v Avstriji opozoriti javnost na veliko prenapolnjen¬ je v zdravnišškem poklicu. Zlas¬ ti se bodo opozorili na to abitu- rienti vseh avstrijskih gimnazij, da se odvrnejo od medicinskega študija. V minulem zimskem se¬ mestru je bilo v Avstriji 6439 medicineev; od teh je bilo na Du- na.ju vpisanih 2505 dijakov. Na¬ sproti lanskemu letu je število dijakov na medicinskih fakulte¬ tah v Avstriji naraslo za 800, to je za 24 odst. ..V zadnjih 10 letih pa je število medicineev v Avstri¬ ji naraslo za več nego 150 odstot. Tudi število žensk, ki študirajo medicino, se vedno množi; v zad¬ njem zimskem semestru je bilo v Avstriji 422 medicink, od katerih je bilo 152 vpisanih na dunajski medicinski fakulteti kot redne sla¬ ne slušateljiče. RAZNOTEROSTI. Veleizdaj niški proces. Iz Sara- jeva pišejo: 2. aprila^ se prične pred sarajevskim okrožnim sodiš¬ čem razprava proti gimnazistom, ki so osumljeni veleizdajstva. Glavna obtoženca sta Pjanič in Ljubabratič Iz ljubosumnosti. Iz Ho dnina poročajo: Mizarjeva žena Dobro- volny je imela ljubavno razmerje z dvema nastavljencema Redlieho- ve tovarne za sladkor. Ljubimca sta se imenovala Wyt,ek in G laser. Ko ( je Dobrovolnvjeva predvčiraj- šnim govorila z Wytekom, je kal¬ na enkrat prišel Glaser. Vsled pre¬ velike ljubosumnosti je dvakrat ustrelil na Wyteka, ki se je težko ranjen zgrudil na tla. Nato je Glaser težko ranil Dobrovolnyje- vo. Glaser je končno še samega se¬ be ustrelil. Wytek je kmalo, po¬ tem umrl. Brno. Škof grof Huyn je prepo¬ vedal katoliškemu duhovništvu udeležbo pri deželnozborskih vo¬ litvah, bodisi kot agitatorji, bodi¬ si pri časupisni propagandi- Budimpešta. Ogrski državni po¬ slanec Jilij Kovaes, ki je svoj čas streljal na predsednika Tiszo in je bil od porotnega sodišča o- proščen, je qdložil svoj mandat. Velika tatvina. Iz Budimpešte poročajo: V Detti pri Temešva- ru so vlomili v stanovanje vdove Jeger. Rdparji so ukradli 80000 kron v gotovini, vrednostih papir¬ jev za 400.000 kron in pa hranilni- ško knjižico, glasečo se na 25.000 kron. Hranilniško knjižico so že vnovčili, vdova Jeger ima pol mi- ljona škode. Maščevanje odpuščenega kur - jača. Iz Milana porogajo-. Na ko¬ lodvoru v Parno je v soboto izpu¬ stil neki odpuščeni kurjač iz maš- ščevanja sedem lokomotiv, ki so stale zakurjene v kurilnici. Prva je skošila s tira pri prvem ovinku, dočim so se ostala v to zaletele. Škoda je ogromna. Zločinca so prijeli. Praga. Poslanec Udržal piše v “ Venk.ovu”, da bo pomirjen je zu¬ nanje situacije za posledico tudi gotove izpremembe tudi v notra¬ nji politiki. Te izpremembe pa bo¬ do imele boj^psebni značaj- Bodo¬ či kabinet'se bode udinjal zopet vnanj. ministru. Merodajni kro¬ gi iščejo samo spretnega akteurja. Kar se tiče češko-nemških sprav¬ nih pogajanj smo uverjeni, da nam nasprotniki ne bodo več do¬ volili, kot to, kar lahko opiraje se na našo moč zahtevamo. Spravna pogajajna naj bi obmejila pot na- daljnega dela, mejila naj bi ne- portebne in školdjive narodnost¬ ne sjtore vsaj toliko., da se Čehom zasigura nevzdržljiv gospodarski in kulturni napredek. Mi smo za časten mir, katerega smo voljni tokoj skleniti, pri tem pa seveda zahtevamo svoje pravice. Avsrto-ogrsko prebivalstvo po stanovih. Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v naši monarhiji še vedno prevladuje kmečki stan dve petini vsega prebivalstva se preživlja s kmetijstvom in gozdar¬ stvom. V poljedelstvu, vrtnarstvu, ribarstvu in gozdarstvu je zapos¬ lenih 30.100.000 o.seb, v industriji pa 8.410.000; dalje: v trgovini, prometu in Zavarovalništvu 3,316. 000, v rudarstvu in fužinarstvu 742.500, stavbeni obrti 940.000 in v domačem gospodarstvu '1,138. 500 oseb. Uradnikov, učiteljev, du hovnikov in drugih umirovljeneev 3,060.000, brez poklica 1,249.000 oseb. Prizadevanje industrijskih krogov, da bi Avstrjo preosnovali v industrijsko državo, se potemta¬ kem niti od daleč ni uresničilo. Kmetijstvu se je sicer zadalo glo¬ bokih ran, toda kakor vidimo, še ni vse-izgubljeno. Na prodaj je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18, Town 57, R 22 in sicer: Lot 3, N. E. M o£ S. W. M in N. W. M of S. E. H. Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27, Town 59, Rang 91 in sicer: N. W. 14 of S. E. 14 , S. E. 14 of S. W. 14 , N. 14 of S. W. 14 . Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno in ceno prenočišče. — Za obilen poset se vljudno priporoča Fran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). NA PRODAJ je nova hiša in dva lota v najlep¬ šem kraju Dulutha. Zelo ugodna prilika za kupca. Proda se pe ceni. WM. MARX, 400 Columbia Bldg. Duluth, Minn. ČEVLJARJI. Potrebujem čevljarja. Dobra plača za izurjenega delavca. Delo stalno. Martin Panian, 313 Grant Ave., Eveleth, Minn. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. FIRST STATE BAN| PRVA DRŽAVNA BANKA ELY tem potom naznanja slavnemu ob % , j . . . -- -^cmstvn 1 pričela poslovati v svojem lastnem p 0s l 0 •’ p.‘ vljudno priporoča za vse bančne posle Ih U ‘ n - _v;i;_• J_• _ 1 _• ’ K &kor b, pošiljanje denarja na vse strani sveta 'ter y °| !t 11 ’’ ' ' ■ Ce kow promet. Hranilne vloge obrestujemo p 0 3°|« od sto od dneva vloge. □ E Naša banka je prva državna banka v 1 * 1 v 11 ^Stu h je pod strogim državnim nadzorstvom; p 0 [J imamo zvezo z občeznano Union InvestrJn.r' iz Mmneapolis, Minn., pri kateri so inter e - glavni bankirji iz Chicage in New York a ^ so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak d in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotak« vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke nih dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE OF ELY, MINN. M. J, MURPHY, predsednik. GEO. L, BROZICH, tlq^ pJ? t »i J 1 : gol t' Pf po i e , roj« . pivi st: >*■» v*v V V V i’5. V*« Vi« Vi« f'4 Vi« j*4 Vi« NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE % :3U American Exchange Bank^^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mesln. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo volne liste. 3°| 0 obresti od vlog. i'4 Vi« {'4 Vi« i'4 Vi« i'4 V V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 Al 4.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog £2 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300,000 kron. i’4 Vi« i'4 Vt« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 1 Vi« Prepričajte se o istinifosti! obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi baBR. Px - i banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar:: na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in - e kako drugo man j varno “šparkaso”. Nam pa takoj pe ; - po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam F-' site razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. Vt« i'4 Vt« j*4 Vt« i'4 V.« i'4 Vt« i*4 Vt« i'4 Vt« Ate. Vt« Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $ 24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, Nemški Schulverein je imel leta 1912 vseh dohodkov 1,400.000 kron a leto prej 1,165.000 kron, torej so poskočili v- minulem letu doho¬ dki nemškemu Schulvereinu lepo, vsoti235.000 kron. Velikanski požar v Skekesvaru. V Skekesvaru je divjal 27.marca velikansk požar, ki je uničil skla¬ dišči tvrdkMisselbacher. Škode je 300.000 K. Hitro pravosodje. Iz Soluna se poroča, da so v Nevrokopu ustre¬ lili 50 prebivalcev, ker se niso ta¬ koj pokorili odredbam vojaških oblasti. Samostane spremene v vojašnice na Francoskem. Z uvedbo triletne vojaške službe se bo v dosedanjih vojašnicah najbrže pojavilo po¬ manjkanje prostora, zato je vojni minister že jioslal nujno okrožni¬ co na vsa poveljstva. irgovec z vinom 1033 62 nd St., N. E., CLEVELAND, O. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE I Na prodaj je lepa hiša s 7. sobami v Vails Addition to Ely. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob¬ nosti se je obrniti na: Geo. L. Brozich, Ely, Minn. KOVALL & SON, GROCERIJSKA ANUFAKTURNA TRGOVINA $ “Ptfs, Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, ( h inia v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za zel . obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno prip° lCK za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, M iNN ' jSoS te. J*} T»t % »j SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA zaveti#* A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth Najvecja zaloga KS#* MANUFAKTURNEGA BLAGA. TKANI« % IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IH liV! “>, J GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. ( Posebno pozornost posvečamo Slovenka ^ 1 ^ BRIDITE in SI OGLEJTE NAČO ZALOGO ^ I V I % prižajte o načih nizkih 'cena* 1 SS K S H H Ovn, : :^ ///A , _ , || : ctare domovine u B 8 i ' ^ j. j. jk ^^ ^ ^ . V SK 1 27. „ie Dne z ‘- maV ' L^S kolodvora v ' Jl !l0 V Ameriko 18 ^rilloP« 405 '- ^r l šlo na Gro- 0gr , 51o v Ameriko ,arrii J e 7 glovencev m 200 Stuij. lite, ?4 11 Co sitjuj ato r „: ;; nsW j je P rišlopa : "'-,i 4lac edonce ' •. v ^°, i ; rca se je z juzne- “ leljalov Amen- ’ rs % Macedoncev m -•.J"' 1 • šlo v Ino- Ji 29 naCefiko, 16 • i!i , J ‘‘ 40 Lahov se je- ^vje. 180 na Du- '' v Bndapešto- 1 f J . ,. nl 28. marca r - £Bl Fr aueiškanskmn mo - ’ ft, u-tno ubogo Barbo :rl ' -, Šmartnega pri ., 'katera je P r i P adc » mim očesom lahko J , D ;‘ a iu ni cula donenja. Šuštarjevo je na do- drugega, kakor na Jožeta Grivca, ki je menda zelo maščevalen. Poskusen, rop. Pri Spicerjevi parni žagi na Rogu je za delavce postavljena večja kantina, v ka¬ teri sta pila dne 17. marca t. 1. France Sadar in France Marink. Sadar, ki je sicer varčen in pri¬ den,se ga je pošteno nalezel, Ma¬ rinku pa ni šlo vino tako v glavo. Nekako okoli devetih zvečir je odšel Sadar v svojo nedaleč sto¬ ječo kočo, Marink jo je pa pobral kinalo za njim, vendar je našel Sadarja v svoji postelji že speče¬ ga. Planil je nanj in ga tepel in davil. Za nekaj časa se je pa le posrčilo Sadarju, razkleniti Ma¬ rinkove roke od svojega vratu. V tem hipu je začel kričati na po¬ moč. Tega se je Marink zbal in je zbežal z Roga stran popustivši sliužbo. Sadar je nekoliko poško¬ dovan. Ker ni bilo preje med nji¬ ma nobenega prepira, in ker ima Sadar nekaj prihranjenega de narja, mislijo da je Marink ho¬ tel Sadarja oropati. Pravijo, da \ se je orožnikom posrečilo vjeti i Marinka na begn. idbe '4-kri*®-.."““Ji: I 'F ; ;r... Manjo Marko r,a. 1 s' 23. januarja 18-18. j Spolno posilstvo. France Rav- občina Naklo pm j j )ar j e posestnikov sin iz Jurkeva- Kongres - plači j iČihtr. ju joča na jvougve® -. s j ar 0 }- 0 jj 20 let. Dne 18. mar- •• 3 . Prepeljali so jo | ca j e g e j v „ 0Z( 4 c ] rva sekat. V goz- vo: /oin v deželno bolni-, ( j u n( ,p H p 0 v sredi med Vavtovas- v .. Ijo in Mraševem je srečal osemlet- i—j e ne krone zopet krožijo no p’ ranc . 0 pi re j n desetletno Fran- Falzifikati so precej CQ zbašnik, ki ste šle v Vavtovas v šolo. Pozdravile so, on pa je zgrabil Zbašnikovo in jo posilil, vljeni in jih je najlož- polznosti, mehko- ll$H W&J A“, Kranjss: Inica. ov kroi oa kron. ^ pa še po tem, ker ima -1 med teT11 ko j e p’,. anea pj rc u gi a . robu napisa. _ ! Deklica je povedala doma vse od jfočljiv shranitelj hrani- - ; kra j a- Njeni starši pa so šli naz- c. Iz Novega mesta Q . mit << Ravbarja” k orožnikom, ki so ga dne 20. marca prijeli in odvedli k okrajni sodniji v Novo mesto, kjer bo menda imel priliko premišljevati svoj “ravbarski” Ffeaetu šmidovniku, župniku - n ih praznikih so se nam-, Kakor so poizvedbe dognale, je v obljudeni Kačji ndi strojevodja G. tudi nekaj kurjih tatvin na Jesenicah in Savi osum¬ ljen. Pred meseci je vozil tudi ua progi Ljubljana — Trbiž. Ven¬ dar pa on ni odgovoren za vse | kurje tatvine, ker imamo tu še us služila tildi po ta- 1 ve g (- ak j|, vzmavičev. ila kuhana in pečena _ . , . , . , „ . . . .. , ., Privatni docent gosp. dr. Boris de božic* namestnike. \ „ , . , . , , Zarnik,, ki je delal eez zimo na ‘a In Inl jaz kdaj kak- ......... .. ,. , , , , zoloski staciii v Napolju, podal katerega teh gospo- • . , • , .... i se je te dni na mednarodni zoolos- 1 knjižic. roča: Te praznike smo jeli. kako dobro je, če ek kako hranilno knjiži¬ ci shraniti pri “gospo- nikovi prijatelji in ga rttege hvalili. Nekemu mož pa je bilo to kajen- ei in jim je povedal to¬ ru zgodbo: Moja sestra, vojaški izvedenci zdravniki in sodniki. Prišli pa so šele v petek dopoldne in sicer dva vojaška zdravnika iz Ljubljane in dva sod nika častnika iz Trsta. Ustreljeni t erar je imel kroglo še v glavi. Ker je poročnik Pragar streljal z v ojaškim samokresom, je s tem dognano, da je bil kmet ustreljen na precejšno daljavo (najmanj 40 korakov), drugače bi šla kro¬ gla skozi glavo. S tem pa je tudi že dokazano, da je bil to čuden si¬ lobran poročnika proti kmetu na tako adljavo.Na vsak način je bil kmet vstreljen brez potrebe in po¬ ročnik se bi bil najlažje izognil celi žalostni aferi, da bi se bil pe¬ ljal naprej in ušel tako strašni si¬ li (!) od strani 661etnega kmečke¬ ga moža. Te dni pride kombinira¬ na vojaška in civilna sodna komi¬ sija na kraj nesreče, kjer bodo ogledali vse daljave in zaslišali priče. Zelo slab vtisek je napravi¬ la ta poročnikova nepremišljenost ua prebivalstvo ob cesti: Že sedaj so se jezili proti raznim nepravil¬ nostim od strani avtomobilistov, sedaj pa se je nejevolja ljudstva še povečala. Politične oblasti naj bi nastopale z vso strogostjo pro¬ ti raznim dirjajočim avtomobilis¬ tom- Posebno bi 'se moralo ukre¬ niti nekaj, da bi imeli avtomobili večje številke in na vidnejšem mestu, ponoči pa razsvetljena ta znamenja. Dinamit, v. spalni, sobi. pod otroško posteljo. France Zabuko¬ vec po domače Primša, gostilni¬ čar v Sodražici, je kupil z oblast¬ venim dovoljenjem nekaj čez dve kili dinamita in dinamitnih kapic in je spravil vse to — v spalnico pod otroško posteljo. Za to skraj¬ no lahkomiselno postopanje so iz¬ vedeli orožniki, ki so Primšarju odvzeli ves dinamit s kapicami vred ter so mu predočili, kaj bi se vse lahko zgodilo vsled tega ne¬ previdnega ravnanja. Pravijo, da mu tudi sodnija v Ribnici dala lekcijo, kako in kje se spravlja di¬ namit. i- bil ogenj in smrten ii. Ker je s svojim za- ki kongres v Monakovo, kjer bo in n* iremože' 50 ®li' dežela siji« 'i ‘tfJ o a “ “C* tako) r* ls lov f M dnkO C 'fi if 'V* / • v • .v, , . predaval o uspehih svojih posled- ftevala, je prišla do te- : ^ 1 , . * f. . i, , i • , • . n lili raziskavanj to je o diminu- nn^ia v neki hranilnici ! ... , . J n .A A • rr ci 11 kromatma v jajcu pt.eropo- nalozenega denarja. V ! ,, J J 1 1 ji kdo ne vzame hranil-1 ( 0A ‘ ‘ jo ju dala shraniti na- Zaročil se je gosp. dr. Leopold spodil” župniku. Ko pa! Ješe z gospieo Marico Bergant- -ukiat rabila denar in . Kmetovo. pniku p 0 knjižico, se je ! Nesrečna smrt. 26. marca zjut- ** začudenega, češ ka- raj so našli na Ilovici v takozva- zahtevati knjižico, 1 nem Koruznikovem jarku mrt- 18 to knjižico njemu iz- ! vega bivšega anončnega uradnika da to hranilno ! Leopolda Birka, rojenega 1856. ‘i’ za novo župno cer-j leta v Ljubljani. Na. lice mesta i" temu ugovarjala, da ! došla polic, komisija je prepeljala J 3 "'koli ni mislila, da j njegovo truplo k Sv. Krištofu. Ka- i 0 prislužežni denar i kor se je dognalo, je mož po nes- , fazanovo cerkev, j reči zašel v jarek in utonil. Po- ' 'strajal na svojem ! kojnik je svoj čas precej hodil po r ta hranilna .vloga Balkanu, zlasti še po Srbiji in Bol- Do '° eei ’kev v Preči- gariji in ni mogel teh dveh naro- ‘I " p ka.j časa sem dov ne pozabiti, ne prehvaliti. župnik knji- Nesreča v Idriji. Hišni posest- . b c l ^ l j l< h'' je ona ! nik in rudar Poženel je dalj ča- h^jiži' °^' e ^ udcu ’ ki J sa bolehal na melanholiji in je bil 1 Privži- 00 ! ^ k er i zadnje dni te bolezni vpokojen. ttpaT^u ".' 1 f. knjižice ni j V soboto po noči je neopažen od- : - . , li Ul0( da z določi-j šel iz hiše, zjutraj ob dveh so ga * ,e srrnži ° et l> ^ ev 'v^up- domači P°g r ešali, a takojšne po- feeo iz ro vt l )res ‘ r ašil in j izvedovanje po njem je bilo brez- ’d sanie' ’ - Seveda rd eč j uspešno'. Nekako pret šesto uro ®ož j/p , |zjutraj pa so opazili delavci v ' v p i' ?? e . Grive, rudniški tovarni ob mostiču čez Gnalo ;; 0ll ^ k P r i Idrijco v vodi moškega, ki se je > ženo P«- stoječ držal ob lesenem etebru, 11 PL vedli e \ n * doma "i j l e čelo je bilo nad vodo- Takoj so ^ a i'T$ko' 1 a od ® e ^! 8' a dvignili iz vode in spoznali v ^ Prišel , na de l°-_C ; ez | njega pogrešanega rudarja Pože- ’ pol °r° V '• ŽeUa lle ^ a - Toda pomoč je bila prepoz- na )0 • al mu ua an na lice mesta došli okrožni •d p 0 ' nilUo Peški zdravnik dr. Ziček je mogel kon- 10 Pa se je štatirati le smrt vsled utopljenja. Jeli sam šel v vodo, ali po noči po¬ nesrečil, se ni dalo dognati. Naj- brže se mu je vsled težke bolezni omračil um in v zmedenosti izvr- | šil obupno dejanje. Bil je v staros¬ ta časa i ti 52 let. To je v kratkem časi že svojo ! drugi slučaj takega ponesreče - ho del Tu 0 ŽC 1 'i a v Idri ii- ' I- k 3 , ?d°, G streljanju avtomobilista, na 'A' 1 -ad brivec kmeta. 25. marca je prišla sodna 1 ' u v °..'i e P ld ® j komisija iz Brda pri Lukovici v •B n Q n '?°S r ad Krašnjo, da dožene celotni polo¬ žaj ustreljenega kmeta Cerarja. Ko se je komisija nahajala že v mrtvašnici, je došlo iz Trsta br¬ zojavno naročilo, naj počakajo z raztelesenjem, ker pridejo tudi ŠTAJERSKO. Smrtna kosa. Iz Huma pri Or možu se poroča: Umrla je preteče ni teden prevžitkarica in bivša po sestniea Ana Ivanuša v visoki sta rosti. — Pretekli teden smo poko¬ pali tudi mlado zakonsko ženo Marijo Munda, roj. Bogod. V za¬ konu sta živela s svojem možem komaj tri leta. Počivaj v miru! Zelo pobožen katoličan je naen¬ krat postal ptujski “štajerc”. Tako vroče se zavzema, za mrtve¬ ga frančiškana Palica, da v svo¬ ji navdušenosti za katoliško vero izblekne sledeče: “Katoliška vera bi pač že davno na vislicah in pod srbskimi bajoneti izdihnila, ako bi jo varovala slovenska duhov¬ ščina.” Gotovo bo Linhart dobil za to sveto navdušenost iz Rima kak red. Če bereš članek “Muče- niška smrt" dalje, skoro ne moraš vrjeti, da je “Štajerc’ list, kate¬ ri dobiva na tisoče kron podpore od protestantov. “Štajerc” molči. O velikansk¬ em polomu nemškutarske posojil¬ ni! Jy n 1° .le po- :, n 'J . edr, ° sta bila Ko J- y std P^tep mož, žena nje,,. ’ ® e le sodnij - •b»I n 0(1 te ,1 j. 1 ' , G rivc ii ni da .8 a bo že '""ii, p a ^ e pŠili sta °fi.7.a a l z «al 0 se j e " ls a »>ia k ' P " ,e ' - ^nvde na niče v Laškem trgu “Štajerc molči kot skala. Kaj pa naj tudi piše nemškutarski nesramnež! Izgovora nima glede na Drolcev o poneverbo prav nobenega. Drolc je bil strasten liberalec in nemšku¬ tar, velik in ugleden mož spodnje štajerske nemškutarije, vnet pod- piratelj Suidmarke ter, kar je go¬ tovo “Štajerc” glavno, ^ eden, krušnih očetov “Štajerca^. Šta,- jerc” je žrl krivično prilasčeni de nar- “Štajerčevi” očetje gotovo ne bodo sedaj skušali popravit krivice, ki se godijo zadružnikom te posojilnice. Kolikokrat je Sta¬ li rušil svoj šnopsarski jezik nad slovenskimi denarnimi zavodi in jim prerokoval pogin, ker jih v o clijo duhovniki. Če se je zgodil pri kaki sloveski občini kak mal ne¬ red, metal je “Štajerc” ogenj m žvepljo sramotenja po naših mo¬ žeh. Kje si ostal ptujski nesram¬ než sedaj? Tvoj krušni oce Drolc, ki je živel tako, kot zm ogrom¬ na večina tvojih pristašev je po¬ žrl nad 400 tisoč kron. Šel je po- nemat prijatelja tvojih pristašev šentlenarskega Mravljaka, k j nred leti poneveril pri nemški ka¬ ši v Št. Lenartu nad 200.000 K. m nato tudi nenadoma — umr . Molčiš, ti nemčurska hudoba Z kaj? Kosmato vest imaš m tvoji očetje tako. v . Nemška planinska koca na slo- veskem Pohorju. Nemško planin¬ sko društvo v Mariboru zgradi na zelenem slovenskem Pohorju pla¬ ninsko kočo, Iz Vuzenice. Tu so zaprli te dni detomorilko, neko A oh iz spod¬ njega trga, ki je stara komaj 18 let. Porojeno dete je zadušila ter ga imela več teduov shranjenega v svoji postelji, kamor je hodila seveda redno spat. Iz Slov.. Bistrice. Črešnjevska občina je ostala slovenska. Slo¬ venci so zmagali v prvem in tret¬ jem razredu, nemčurji pa vdru- gem razredu. Slabo glasni Kres¬ nik, ki je po prizadevanju uemčur- ske stranke nekoč zaužil že toliko ričeta brez kož in svinjskih kloj, se je v potu svojega nemčurskega obraza trudil, da hi spravil čreš- njevsko občino v štajercijanske roke- Njegov up pa je splaval po vodi. Vsa čast slovenskim volil- cem, posebno onim iz Laporja, ki so se polno številno udeležili volit¬ ve in tako pripomogli pravični slovenski stvari do lepe zmage. Le tako naprej ! Iz Mute. Našim nemcetn mora iti precej za kožo, kakor kažejo v zadnjem času. Pred par leti se še niso prav nič zmenili za uboge šo¬ larje. Ker je pa družbena šola pri¬ rejala božičnice ter je število slo¬ venskih otrok nepričakovano rast- lo,so si ustanovili “ Schulhellerve- iu” ter so sami začeli pobirati stopinje za Slovenci in priredili že nekaj božičnic. Vse to jim je nekoliko pomagald ? a ne mnogo. Kakšno norčevanje je bilo pred par leti s slovenskimi veselicami, kjer so se prirejale tamošnjim razmeram primerne igre! Sloven¬ ske veselice res niso bile spočetka posebno dobro obiskane. A števi¬ lo občinstva je vedno bolj rastlo in Slovenci so imelivsako leto tri ali štiri gledališke igre. Nemci so nadalje zabavljali in brili norce pa Slovenci se niso zmenili za to. In glejte, nazadnje so sami izpre videli, da jim zabovljanje prav nič ne pomaga ter je treba delati, če se hoče doseči kaj uspehov. In tako so se začeli vaditi tudi na gledališkem odru ter priredijo na velikonočni ponedeljek prvo ig ro na Muti in sicer v neposredni bližini slovenske šole. To pa samo radi tega, da bi premotili sloven¬ sko ljudstvo ter ga dobili v svojo pest. Iz Šmarja pri Jelšah. Dne 18. sušea. Danes se je pri tukašnemu sodišču končala znana, pridigars¬ ka afera iz Slivnice, Kaplan Češ¬ ko, kateri je celo' uro pri obeh mašah psoval napredno učitelj - stvo, dobil je svoje zasluženo, si¬ cer zelo nizko kazen. Ta oznanje¬ valec božje besede je klical celo sv. Duha na pomoč in razsvitlje- nje za svoje kaznivo postopanje- Učitelje je imenoval hudičeve hlapce, katerih se je treba izogi? bati, jih iz fare spoditi, ž njimi r din; u ti (!) V takem tunu • no u- n.> trajajoča pridiga je vsebovala ogromno zbirko psovk. Čuditi smo se morali, od kod ima ta ko¬ maj iz bogoslovja izstopivši kap¬ lan toliko “surovin”. Kakor pa smo izvedeli, ni zrastla ta pridiga na njegovi njivi, ampak sta jo z župnikom celi teden “klanfala” ker je ravno zadnji veliki mojster v psovanju. Vedno ima na jeziku hudiča, brezverstvo in “proč ž njim”. Gotovo bo prevzel žup¬ nik tudi botrino svojih duševnih otrok ter plačal kaplanovo kazen in stroške. Požar. Na praznik po Veliki no¬ či je gorelo v okolici Kotare celo posestvo posestnika Piehlbauerja. Pogorela je vsa oprava in tudi vsa živina- Škoda je zelo velika, kako je nastal ogenj še niznano. — V Beljaku pa je pogorelo gospodars ko poslopje in sklaidšče posestni¬ ka in tovarnarja za margarin Warmutha. Ogenj je grozil celi okolici. Škoda znaša okroglo 8000 K. Grozna, družinska drama. Iz Beljaka poročajo: opoldne je sko¬ čil čevljar Andrej Thoman s svo¬ jim, poldrugo leto starim sinom v Beli pri Beljaki; v Dravo. Otro¬ ka so potegnili iz vode, o Thoma- nu pa nimajo sledu. Domači pre¬ piri so baje povzročili grozno dra¬ mo. Smomor enoletnega prostovolj¬ ca. V “Waisenhauskaserne” v Ce¬ lovcu se je vstrelil v petk zvečer okoli 9. ure z vojaško puško eno¬ letni prostovoljec 17. pešpolka Karel Krajner. Krajner je Celov- čan, sin čevljarskega mojstra. Vzrok samomora je popolnoma neznan, tudi niso našli nobenega pisma, iz katerega bi se dalo kaj sklepati. Krainerje bil dober uče¬ nec, priljubljen in tudi dobro si¬ tuiran. ZA SAMO 24.(5 DOBITE LAHKO $32.50 VREDNO OGNJIŠČE ALI THE GLOBE PEČ KI SE IZGOTAVLJAJO EDINOLE V TOVARNI v KOKOMA, IND. KOROŠKO. Veliko poneverjenje v Raiffei- senki v Trbižu. Lansko pomlad i,- i/.-nml iz Trbiža neznano kam bivši podžupan Gustav' Prosch strašno zagrizjen nemški nacijo- nalec in slovenožrc, ki je bil ob- • -licm tudi blagajnik “-hiške Reifl- e ; Snovke. Takrat so uvedli v zavodu revizijo in nemški listi so poročali, da so našli revizorji v zavodu vse v najlepšem redu. Se¬ daj pa se je naenkrat izkazalo, da v' zavodu ni vse tako lepo v redu, kakor so takrat poročali, marveč da manjka 67.000 K. in da datira¬ jo primanjklaji že od leta 1903. Neiunevno je , kako so takrat bla¬ gajno revidirali. Občnim se razšir¬ ja vest , da se bo poravnal tapri- manjklaj iz državnih sredstev (?) Lepa je ta ideja, toda vprašanje je, če jo bodo mogli Nemci uresni¬ čiti. Sanacija naj se izvrši iz dr¬ žavnih sredstev, to se pravi, kron- ce, ki jih je odnesel nemški de- fravdant, bodo plačevali vsi dav¬ koplačevalci. Če bi to prišlo v mo¬ do, bi bilo jako ugodno za defrav- dante in zavode, samo nekaj je treba pri tem pomisliti m toje, ka¬ ko pride slovenski dakoplacevalec do tega, da prispeva s svojimi tr¬ do zasluženimi groši sanirati za¬ vod, ki je v prvi vrsti deloval na uničenje Slovencev. PRIMORSKO. Smrtna kosa. V Dragi pri Moš- čenicah v Istri je umrl g- Vinko Mavričie, tamkajšni posestnik iu trgovec, star 59 let. Deček utonil. V Štivanu ob iz¬ viru Timava so se igrali vaški ot¬ roci in veselo metali kamenje v vodo. Med njimi je bil najživanej- ši Mirko Škaber,ki je nenadoma izginil z obrežja, tako da drugi ui¬ ti opazili niso. Najbrže je omahnil in padel v vodo . Čez nekoliko mi¬ nut so zapazili, da plava Mirkova kapa po vodi. Začeli so klicati in nato je pritekel Anton Legiša, ki je potegnil dečka iz vode. Deček je baje še dihal. Kasneje ni umet¬ no dihanje več pomagalo. Bil je mrtev. Gospod Škabar se je pred kratkim naselil s svojo družino v Štivanu. Umrl. je 17 let stari trgovski akademik Vratovich. Pokojnik je sin lastnika tujcem dobro znane in ugledne kavarne “Miramar”. Vlak povozil vojaka. Vojak do¬ mobranec Rugijer Bregant iz Loe- nika se je iz do sedaj neznanih vzrokov vrgel v četrtek zjutraj pod vlak, ki prihaja v Gorico ob 5. uri. Vlak ga je vsega razmesaril Strojevodja je videl, kako se je Bregant v rgel pod vlak, a za usta viti lokomotivo je bilo že prepoz¬ no. Nezanesljiva hranilnica je goto¬ vo, kot se je že večkrat pokazalo postelja. Sičeva se je bala vojne še bolj pa za svoj denar. Dvignila je svoje prihranke ca- 600 kron iz hranilnice iu jih spravila v svojo posteljo. 29. marca pa je izbruhnil v njenem stanovanju sobni požar ki pa je uničil samo posteljo Siče- ve. Zgorelo pa je pri tem tudi nje nih 600 kron. Zagonetni zavoj. Na parniku “ Amphitritte” v Trstu je našel neki mornar povodom pospravlja nja v skladišču poštni zavoj. Izro¬ čil ga je oblastim, ki so dognale da je ta poštni zavoj oni, ki je/bil oddan 28. januarja od avstrijske¬ ga poštnega urada v Jafi in se je nato izgubil. Zavoj je bil še nepo¬ škodovan in vsebuje še ves odpos¬ lani denar. Imenovanje poreško - puljske¬ ga škofa. Iz Pulja poročajo, da je imenovan za nasledniku škofa dr. Flappa župnik cerkve sv.Antona v Trstu, dr. Triphon Pederzolli. Dr. Pederzolli je star 54 let, rojen je v Kotorju, njegova rodbina pa je doma ira laškem južnem Tirol¬ skem. Oficijelno ta vest še ni po¬ trjena. Umrl je v Pragi dr. Jan Rybar. c- kr. stavbni svetnik, namestnik stavbnega ravnatelja severozapa- dne železnice in častni doktor praške češke tehnike. Dr. Jan Ry- bar je oče državnega poslanca O. Rybara v Trstu. Bil je star 79 let in jako zaslužen in veleugleden mož, ki jeveliko deloval tudi na Slovenskem. N. v. m. p. ! Umrl je v Lonjerju posestnik Martin Pečar, star 77 let, obče znan, priljubljen in odločen Slo¬ venec. Pošta v Sesljanu. Poletni po- šni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se otvori že s 1. aprilom t. 1. ZGOTOVLJENA IZ NAJBOLJE- GA IN ČISTEGA ŽELEZA. ZGOTOVLJENA AKO, DA NE ZARJAVI NI¬ KDAR NA NO¬ TRANJI STRA NI PRI VEDNI RABI SKOZI DOLGO DOBO PETINDVAJ - SET LET. "ELECTRI ufiiveRSAi. EDINI PRA¬ VILNI IZDELO¬ VALEC JE NA¬ ŠA TOVARNA. ZGOTOVLJENA JE PEČ ZA SNAGO MOČ, IN NAJ¬ BOLJŠE KAR MORETE DO - BITI ZA VAŠ DENAR V TR¬ GOVINI. ZA TO CENO PREPRIČANI SMO. DA JE NAJBOLJŠA PEČ. B complete housefurnishers AVHA&la Second Avc. W. and First St. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « K- « Kapital, preostanek ln delniška odgovornost $ 74 . 000.00 e s- a Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi nas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. | Svoji k svojim! | Jfi Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Jfj Jfj gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- ^ j eno in bogato založeno 1 (jrocerijsko trgovino. * ffi m is Hi Lfi Hi Hi Hi Hi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrofen poset in naklonfenost se ulfudno priporočat M A T H. V 1 D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Hi K Hi Hi tE Hi Hi Hi Ht Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi tfi Hi Hi Hi Hfi Hi Hi Hi Hi Hi tfi tfi Duiuth Brewing & Mailing Go. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor tudi pivo v sodčkih. • • • • • • • • {Nadaljevanje na 6. strani.) FRANK TRAMPUŠU, upravitelj u Hesaba Range. Virginia, Bina. EEEEE31 First National Bank, EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresli po 3 od sto. _ __ “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenlan Prlnting & PubHshing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače ot Business: Duluth. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald issued eterjr Monder and Thursda r; subscrlptlon yearly S2.00 Tle best Uvertislng medlura among Slotenlans In tlie NoiDmest. Rates on a ppl kation „E»tered ts secood-dass matter Mar 11.1911 at the poti Otlice Duluth, Mine., under the Ad March 3,1879." »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. txJu» J h vsak ponedel|ek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Etropo za celo leto . . $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth. Mlnn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. DELAVSTVO PODLEGLO — POD¬ LEGLO ČASTNO. Predlog za odškodnino ponesrečenim de - lavcein je sprejet, je posta) postava. Boj je bil hud, srdit — a delavstvo je podleglo, podle - glo častno. Minnesotska legislatura se je po - kazala, z malo izjemo, da je zoperdelavska, da je kapilalistična. Velike korporacije, kapital, mogotci, trust jani, monopolisti, vse je pritisnilo v petek po¬ poldne, dne 11. aprila 1913, na minnesotsko poslansko zbornico, na minnesotskih 120 po, - slancev, in kričali in zahtevali od ljudskih za¬ stopnikov, da n'e zatajijo delavstvo, da naj iz¬ dajo delavstvo, da naj pribijejo delavstvo na križ. In poslanci, katere je zvolilo svobodno ljudstvo Zveznih držav, da ti to ljudstvo za - stopajo, da ti to ljudstvo zagovarjajo, da hra¬ nijo ti poslanci pravice tega svobodnega ljud¬ stva, so pozabili na njih svete 'dolžnosti, so "to ljudstvo, zatajili, so to ljudstvo izdali, so živ¬ ljenje tega ljudstva, življenje delavstva pro - dali kapitalu za sramotno ceno. Senat ni ljudski zastop. Senat je zastop kapitala. In zato se ni čuditi, da je senat odo¬ bril predlog, z izjemo le jednega glasa, pre - dlog za odškodnino ponesrečenim delavcem, katerega je kopiral general “Minnsota Em- plo.vers” Association” (minnesotske deloda¬ jalske družbe,) George M. Gillette, po, sra¬ motni zoperdelavski odkšodninski postavi dr¬ žave New Jersey. Država New Jersev je gnje- zdo največjih zavarovalnih kompanij, in te kompanije so žrtovale vse za kovanje zako¬ nov, ki so v prid kompauijam in v škodo de - lavstvu. Čuditi se je pa, sramota je, da tudi poslan¬ ska zbornica sprejela ta predlog, ter bo, postal postava, kakor hitro ga governer podpiše. Šlo pa ni tako gladko, kakor je kapital pričakoval. Boj je bil silovit;' boj med prija ¬ telji delavstva in prijatelji kapitala. Nobena postava še ni vzela toliko časa kot ravno ta — hrušč, škripanje z zobmi in malo da ni tepež med poslanci državna rabuta je trajala od poldne do po,lnoči. Poslanci Nolan, Lundeen, Campbell in Dunn bili so vojskovodje delavstva. Držali so se krčevito, njih zahtev, da se sprejme po¬ stava države Wisconsin, ki je mnogo blažja za delavstvo. Zahtevali so v ognjevitih in sr¬ ditih govorih, da se vsaj Gillettov predlog pre diugači a njih pristaši bili so vedno red - kejši. dok ni Gillettov predlog prodrl z mali¬ mi spremembami, ki so pa za ponesrečenega delavca veliko vredni- In te spremembe, spre¬ membe v prid delavstvu — zvišanje posmrtni¬ ne v gotovih slučajih od $1500,— na $2500—, povišanje zdravniških stroškov od $90._ na $195. , in začetek plačevanja odškodnine ta¬ koj,'mesto še le s 14. dnem po nesreči — do¬ segli so delavstvu prijazni poslanci, ki so sku¬ šali na vse načine predlog zboljšati. In delo ma so tudi to dosegle stotine demonstrativne¬ ga delavstva vseh strok, ki se je natlačilo na galeriji poslanske zbornice, in je burno odo- brovalo, zmage in zametavola zgube delav- sfvu naklonjenih poslancev I ‘irindaj, krik, krohot, ploskanje in žviž- ganje je bilo gorostasno galerija se je tre¬ sla viharne demonstracije. “Minneapolis Trades and Labor Assem- blj” in druge delavske organizacije pozvale so potom časnikov in pismo v delavce k vde - ic/l.i i .-.zrnc trivanja “Workmem Oompensa- tion Lhw." Odzvalo se je stotine delavstva. Na drugi strani je bila pa zb,rana na galeriji in v. “lopi” državne prestoli.;e tudi množica mogotcev, kateri so prihiteli iz vseh krajev Minnesote na klic “Mimm.ct.i Emplovers' Assaciation. ’ Vrhu tega obsule ste poslance t>be na - sprotne stranke s stotinami pismi. Ceni se, da so dobili razni poslanci zadnji teden zaradi delavske odškodninske postave vsak od 50 do 40OO pisem. Poslanec Lundeen, kateremu je “Narodni Vestnik” poslal v imenu 12,000 slovenskih delavcev v državi Minnesota protest proti Gil- letovemu predlogu, je pokazal med govorom na velik kup pisem s krikom: ‘ ‘ there are the written demands of over 100,000 workingmen of various nationalities, who I am represent - ing here today; and I will fight for their rights to the last ditch.” (Tukaj so pisane zahteve, nad 100,000 delavcev raznih narod - nosti, katere jaz danes zastopam tukaj; in jaz se bom bojeval za njih pravice do konca.) Omenili smo že, da je George M. Gillette miljonar, in vposluje stotine delavcev, ki so v najnevarnejšem poklicu — Structural lron Workers- Z delavsko postavo on ni namera - val varovati delavca in mu pomagati do opra¬ vičene odško'dnnfe — on je sestavil postavo tako, izvlekel jo je po oni postavi katera pro- težira kapital in katera vzame delavcu vsa¬ ko pravico, če hoče zahtevati pravično ošdko- dnino v slučaju nezgode, nesreče ali smrti. Gillette je predsednik miljonske družbe Minneapolis Steel Machinery Co., in kot tak se je boril z vso prekanjenostjo, z vso besno¬ stjo, z vsemi sredstvi za sprejem njegovega pasjega predloga, dok ni bil res sprejet, spre¬ jet z malimi iz premembami. In sad truda je George 31. Gillette žel ta¬ koj. Njegov delavec, Andrej Hedberg, je bil zmečkan v cmok mrtvega človeškega mesa v Gillettovi tovarni ravno ko se je ta kapita- iist bojeval v poslanski zbornici v St. Paul, Minii., za sprejetje njegove predložne posta¬ ve. Hedberg je bil neoženjen delavec; in kot tacega ceni dosedanja delavska odškodnin¬ ska postava države Minnesota do $7500.—, katera svota se zamore doseči s sporazum- ljenjem družbe ali pa s sodnijskim odlokom. Po paragrafu 16 ali po sekciji 14 Gilletove “VVorkmens’ Compensation Law” je vredno Hedbergovo življenje, ker je samski in ni nih¬ če od njega odvisen, ne čez $100.00 — za stroške zdravljenja in pogreba. Če je ta postava v prid delavcu, potem smo mi okoli Narodnega Vestnika blazni norci in jo nerazumemo prav. Govorite Vi, delavci! Kaj mislite vi o ta¬ kem zakonodajstvu ? Urednik delavskega časnika “Narodni Vestnik'' rado voljno odpre ves list, na razpo - lago Vam da celo uradno uredniško stran, da Vi izrazite Vaše o,dkrit.o in nevstrašeno mne¬ nje o tem kar uredništvo danes že tretji brt razpravlja — o Workingmans’ Compensation Law in o legislaturi, ki je zmožna tako posta¬ vo Sprejeti. Narodni Vestnik ima mirno vest, nima nič skrivati in se nikogar ne boji. Narodni Vest - nik ni zato, da bi se prepirali med seboj za najvišje vede, o katerih vsi Ameriški Sloven¬ ci skupaj nič ne vemo. Stem se ne doseže nič — se ni doseglo nič v dveh deset letjih. Naro¬ dni Vestnik ni zato, da bi hujskal svoje čit.a- telje naj bi šli oni po kostanj v ogenj. Naro - dni Vestnik se zaveda, da se moramo Ameri¬ ški Slovenci izobraziti v Amerikanski politiki, četudi se nam zdi suhoparna, če se hočemo povzpeti,na ono stopinjo, kjer se narode spo¬ znava in-vpošteva. Narodni Vestnik si ne pri¬ števa nobenih prvestvev, nobenega posebne¬ ga vpliva — on je mlad in majhen delavski list; ori ima proste roke, in se hoče bojevati nevstrašeno tam kjer se gre za delavske pra¬ vice, za delavske koristi, tam kjer se bojuje¬ jo zavedni delavci vseh slojev in vrst. Narodni Vestnik, četudi le majhen list inozemskega narodiča, protestiral je z vso eneržijp zoper Gillettov predlog s pismom na ■ poslanca Lundeen- Narodni Vestnik je imel na galeriji državnega kapitola v St. Paul ob času debate o delavski odškodninski postavi svojega zastopnika v osebi urednika. In Na¬ rodni Vestnik bo tudi zanaprej čuval kaj de¬ lajo ljudski zastopi, in pridružil se bo s zahte¬ vo ali protestom vsikdar vsem istim, ki bijejo boj za delavske pravice. Narodni Vestnik storil bo, svojo dolžnost — Vi Slovenci in Ve Slovenke Amerike sto¬ rite pa svojo. Ali smo z Vami, in Vi bodite z nami — in če ste z nami pridružili se boste z naročnino ali oglasom hitro rastujoei družini Narodnega Vestnika. Slovenski narodie je majhen; malo nas je v Ameriki — pokažimo pa svetu, da smo so - Udarni, da smo zjedinjeni vsikdar in na vseh poljih kadar se gre za pravice mase, za pra - vice človeštva, za pravice delavstva, sloven - skega kakor tudi drugonarodnega. Delavstvo je podleglo, podleglo častno. Zbudimo se pa pravi čas, in na delo vsi kot en mož ob prihodnjih volitvah, da izvolimo take poslance, ki bodo nevstrašeno zagovarjali de¬ lavske pravice, in tudi Gillettov Workmens ! Compensation Latv predrugačili, da bo odgo¬ varjala pravici. Glavni urad : 82 Cortlandt St, Podružnica: 6104 St. ClairAvi CLEVELAND, O. NEW YORK, N. Y. Prodaja Pošilja v staro domovino za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. lil; IBBBI PRED VOJNO. Češki “Narodni Lstiy” prinašajo pod tem naslovom dopis iz Petrograda, ki je ze zaradi tega zanimiv, ker nam slika razpolože¬ nje, ki vlada v ruskih krogih. — Dopis se glasi: Navzlic vsej miroljubnosti ruskih mero¬ dajnih krogov, se vendar zdi, da je vojna ne¬ izogibna. Javno mnenje v Rusiji žene stvari k razrešitvi in vladni krogi so se začeli zelo izpreminjati v svojem skalnotrdnem prepri¬ čanju o potrebi, da se ohrani mir. Je mnogo vzrokov, zakaj si Rusija ne želi vojne, toda zelo se moti tisti, ki meni, da de¬ la to iz slabosti, ali nepripravljenosti. To je treba odločno naglašati. Nasprotno, v mero ¬ dajnih krogih so mnogi prepričani, da bo voj¬ na z Avstrijo, uspešna. To prepričanje črpajo iz spekulacije, da je ta država zložena iz raz¬ ličnih narodnosti. Kot enega izmed vzrokov, zakaj si merodajni krogi ne žele vojne, mi je sporočil neki vplivni general, ki je bil gost carske rodbine. Mladi carjevič je v svoji bo - lezni, ko mu je bilo najslabše in ko je car bdel pri njegovi postelji, baje parkrat v snu po - navijal prošnjo, da bi car ne začel v vojno- Toda kolo časa se neprenehoma vrti in stvari zore k hitri razrešitvi. Mir visi na nitki. Če ne pride do vojne zdaj vsled črnogor- sko-srbsko-avstrijskih dogodkov, tedaj nasta¬ ne baje resni spoj- zaradi romunsko-bolgar - skega slučaja. Navzočnost lozengradskega ju¬ naka generala Dimitrijeva v Petrogradu, spravljajo s tem v stik. Prinaša baje načrt, ka ko bi se mogla v par dneh uničiti ostala tur¬ ška armada pri Čataldži, da bi se na ta način popolnoma osvobodile bolgarske armade, ki so tam koncentrirane. Od rezultata njegovega poslanstva je zelo mnogo odvisno. Za slučaj romunsko-bolgarskega spopada se računa s tem, da bo Rusija okupirala Rumunsko, s če¬ mur se povzroči nastop Avstrije. V tem slu¬ čaju Nemčija ne bo prisiljena, dokazati Av - atriji svoje zavezniške zvestobe in ostane do¬ ma, da ne povzroči zapletljaja s Francijo in da se izkaže hvaležno Rusiji, ki ji je že izza časa Bismarcka zelo pri srcu. Trdno prepričanje tukajšnjih krogov — vojaških, oficijelnih in družabnih je, da Av - stri j a podleže, če pride do vojne pod temi predpogoji. Naj se nikdo ne moti z dozdevnim mirom ruskim in naj nikdo ne računa z nemi¬ ri, ali celo z revolucijo v Rusiji. Danes stoje stvari popolnoma drugače, nego za časa rusko japonske vojne. Oseba, ki natančno pozna razmere na ruskih kmetih je izjavila, da ru - sko ljudstvo čaka edino-le na manifest. In kakor hitro je pokliče čar na pomoč Slova¬ nom, vstane cela Rusija do poslednjega mu¬ zika in zahodna Rusija se bo čtidila, — kakih žrtev, navdušenja in hrabrosti je sposoben ruski narod. — Tudi na ruske Poljake naj ni¬ hče ne računa. Sabotaža, ki jo pripravljajo gališki Poljaki za slučaj vojne, najde mogoče tu in tam odmeva na ruskem Poljskem, toda poljsko ljudstvo v svojem jedru popolnoma prepreči te račune. Ni to moje osebno mne¬ nje, kar poročam, toda tolmačim informa - cije, ki sem jih dobil v krogih, ki so posve - čeni v vse gibanje ruskega- življenja. V soglasju z izpremenjenim mnenjem o vojni v merodajnih krogih, sem slišal, da je stališče Sazonova omajano in da ima postati njegov naslednik in soustanovitelj in brani¬ telj Balkanske zveze — helgradski poslanik Hartwig. NAZNANILO OTVORITVE Cenjenim rojakom Slovencem ter bratom Hrvatom na Vir g i n ; a okolici naznanjam, da otvorim v, soboto, dne 19. aprila, na 407 Chestnut ulici, Virginia, Minn., popolnoma na novo urejeno GOSTILNO, kjer b 0 dem točil najboljše pijače, domače in importirane. Na razpolago bode' edno svež prigrizek. Posebno se priporočam v mnogobrojen p 0S et na dan otvoritve novih prostorov. Rojake, ki potujejo skozi Virginijo, vljudno vabim, da posetijo mojo gostij ter se prepričajo o dobri postrežbi in -fini pijači, ki bode vedno na razpolago ° JACOB STUBLER, 407 CHESTMJT ST„ VIM MiJ STARO ŽELEZJE NE PANAMI. Več let je ugibala komisija, ki ima v rokah zgradbo prekopa Panama, kaj storiti z mnogi¬ mi orjaškimi stroji, z orodjem, z železnico, in sploh s pripomočki, ki so potrebni pri tako ve¬ likanskem podjetju kod je prekop Panama, kateri bo v kratkem zvezal Atlantik in Pasi- fik. Najbolje je rešil dosihmal vporabo te množice starine vladni sekretar Fischer, ka¬ terega predlog je, da se naj uporabi panam¬ ski materijal za zgradbo železnic v Alaski. Potreba železnic za Alasko se vedno bolj občuti. Neprecenljfva mineralična bogastva ni mogoče razviti dokler ni pri rokah sred¬ stev s kojimi spraviti v daljno Alasko potre¬ bne rudokopne stroje in jamske pritikline, in iz Alaske razno rudo in premog, kojih stvari je v Alaski v obilici. Tovorni promet med izvanredno ugodnim pristaniščem mesteca Seward do ogromnih premogovnih zakladov pri Matanuska, in od tu v mestece Fairbanks ob plovni reki Tanana, ki se izliva v Yukon, bil bi velikanski, in bi prinašal visoke obresti na investiran kapiatl Veliko starih strojev, katere so pustili na 1 anami Francozi ker so obupali nad težavnim delom prekopa, prodalo se je kot staro železje zato ker ni bilo vredno te stroje popravljati. Novi pripomočki za zgradbo prekopa —- železnica, vagoni, lokomotive, parne lopate, in mnogo druzih dragih strojev in orodja -— so \ si v predobrem stanju, da hi se prodali kot stara železnina za mogoče jedno šestino vrednosti. Na Panami rabi se okoli 400 milj železnič- ne proge, ki je opremljena s 50 lokomativa- mi m 900 tovornimi in 30 osebnimi vagoni, kar bi se zamoglo vporabiti v Alaski z maj¬ hnim popravilom in prenaredbo. Vsa stvar spravi se z malimi stroški v Alasko po morju. Tudi strojevodje in drugo osobje pri že¬ leznici in drugod se je s panamskimi težko- cami toliko fieično vtrdilo, da bi povsem od- | go var j a lo naporom ostrega podnebja v Alas- SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA ••V .... ' - V-- '•■'»...M;,.: . . >r:. ; .‘ 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. XXX Izdaja naj večji slovenski d vo tednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: [Za celo le«o.$2.00 za pol leta.mi Za Evropo In Canado: Za celo leto.. za pol leta. . 50 ® ® 0 ® Setev dušičnih rastlin. gospodinjstvo. ^ *■* ^ ^ j* „ (bbtteR) s* lie® grunsc smetane- ihmid. «je 51 - ra biti s® moi-ene- V vendar je posneto ' e ivršje stirterj" { - P ti p r#- P o1 eole »“f/ge posname naj i* S ie pozeba ston- *% pri odpiranju t prah na površje ; s prahom pride v ' .jeliena-bakterija, vrim, ker ni ime- K časa pomešati se s hi dober “starter” je : ^praviti potrebno ‘ te ea tulea od več T, s , najboljše- Če se Jobi izvanredno do- •• zamore se isti ra- • iSii ■ vsaki dan se pi i- • 1 njega k toliko slad- 1 ’„, m leku, kolikor ra- 1er ; a " za smetano, ki L v surovo maslo. Ta jnirolira kisanje in zo- i za "starter" ravno untrolira "starter “•■Hi-' ^ojr smetane. Če se i ir enkrat ali dvaki.it »pravi naj se ‘starter” :: izvanred.no dobrega. ' prejšneg.i dne, in to a toliko času, da se s nrulfvkom izvanred- i "starterja” prejšne- io naj se dela toliko ča- starter” rabi. Vsaki je zamesti sveži “star- rrnm pa naj se pride- starterja” prejšnega bil isti izvanredno do- devanje dobrega ‘ ‘ star- »netim mleku vršiti se bo. Mleko za “starter” ino in naravno, da ne m drugi razkrojili kot -r id imelo maslo zo- • tudi sezozi in skisa ‘ja"; vendar ni puter ■»s., dober kot se doseže i'j»%%-dor je le »I zoreti smetano s po- ifkrja", ne bo več zoril rt! njega. Mnogokrat razv >lo priljubljenega 1 starter , med tem ko *. iste molže v drugi ste- rtavilo okusen “star- -apravijo naj se dva /'".je iste. bakterije ? . 2 »to je pa treba najokusnejši star ! _ ! so naj bolj razvite /Hje, in te bodo po- ” S0Vr stnicom v sme i. ri | 2 v oju, in k 0 ni- / Dlh gliv. To je to- siarterj a ’». Ir °'° maslo iz sme- ^nmnala v različ- „l lMl !° Pričeti z met- "k) predno, ni ,// smt *tan H s prej i sin P ostala - Če ran °go masle- ' ‘ 0 v Potrovki ali ni j * ■ “»zadnje prili- * ' T tas a skisati, su,„/ SaDa 8 Prej po. ati.! °' Petanam dovolj Sa¬ laj, h0skl8 «jo. Če se Mariam neta sm etana intro / VeŽer ’ bo vsa %, d / V /j zrela za , ‘ masla. ' H a ? J , a smetane Hn > P °’ ki ^ po- »tirovo 31 P m jenju W r r°- če ni >^t easuk iie ' a ^tro a Vfflasl °. »»ikolii do tempera- “ Ptttopu nieten .je- k> t r „ h pia z a mete- ' ir Pred n' 11 Shla Jena /■ ed °° se začne in vč/ 1 ', zorenjem /.‘•'a PovsVi ° bro pre - -l! '/I ' 1 -lednako- «!nH f d0Stlže Pri- ' m ;!t an asti okus. S maslo l,, "-tar 1 e' '■ kak °šen Je Najboljši za dosego najboljšega putra. Z okusom lbleka,' ■' Smetane in piitra opraviti, ima tydi innogo kravja krma. Zato je gledati, da ne dobijo- krave preveč čebulnih, česovnih, repnih in jednakih stva¬ ri. Hrana tudi naj rie bo jVlesinjiva ali kako drugače sprijena. Dete¬ lje, timoti in sladka krma daje najboljši puter. Merjenje tekoče vode Dandanes je jarek vode innogo vreden.-na fanni, če ima le. toliko gonilne moči, da zamore gnati stroj za tvorbo elektrike. Elektri¬ ka je danes najboljši pomočnik pri raznih opravilih ■ ona nadorne- stnje drva in premog v kuhinji, petrolej za svetlobo, ona pomaga pri pranju, likanju, posnemanju mleka, in pri mnogih drugih stva¬ reh. ■ Elektriko zamore se napraviti s pomočjo ga solin stroja; vendar najcenejša gonilna moč je voda. Predno se pa misli vpreči vodo vedeti se mora, če se ji zaniore da¬ ti toliko padca, dabo imela kaj go¬ nilne sile. In gonilna sila je odvis¬ na od količine vode in od hitrosti toka. Kdor ve te dove stvari zamo- ,,rg zračuniti kolikošno gonilno moč ima voda, koliko mora vpreči v njo Moč jarka ali potoka se najde takole: Da se najde-hitrost potoka pois¬ kati je treba prostor kjer teče po¬ tok najbolj ravno kacih 100 čev¬ ljev na daleč, in k j e r, j e M o b o č i n a in širokost vode precej ' jednaka. Zaznamuje se na tem prostoru dve točke, ki ste oddaljene jedna od druge 100 čevljev. Pri gornji točki vrže se v vodo treska ali sploh kos stvari, ki plava, in določi se z uro koliko časa je plaval predmet od od gornje do dolnje točke, to je odmerjnih 100 čevljev daljave. Hitrost toka površine vode na če-, veljsko mero za sekundo se najde če se, deli daljava 100 čevljev s številom sekund katere j:e‘potre¬ bovala treska, da je preplavata daljavo zaznamovanih 100 čev¬ ljev. Količina vode, v potoku se najde z merilnim rakom (tope Ib ne), ki se naj potegne od brega ha breg Ob površju vode, in globoči¬ na se zmeri na vsakedv^. Čevlja na večili točkah od brega do brega. Povprečnost globočine se potem dobi, da se najprvo sešteje, razne globočine na vsakih dveh čevljev, ali kolikor narazen smo merili, in ta svota se deli s številko koliko¬ krat smo merili potok na vsakih dva čevlja. Tako dobimo povpreč¬ no globočino potoka iia vsake dva čevlja ddaljenosti. Sedaj sešteje¬ mo vso to povprečno globočino in jo, delim s številko, kolikokrat smo merili potok po dva čevlja nara¬ zen- Na 100 stopinj daljave bila bi to številka 50 s kotero 'se ima svoto povprečnih globočin deliti, kar bo dalo povprečno globočino ptoka, oziroma povprečno količi¬ no vode je množiti s povprečno ši- rokostjo potoka, in tako se dobi količina vode v prerezu v štirjaš- kih čevljih. Količina vode za vsa¬ ko sekundo, to je koliko jo v vsa¬ ki sekundi steče mimo gotove toč¬ ke, se potem dobi, če se množi šte¬ vilo štirjaških čevljev količine vo¬ de v prerezu z hitrostjo toka vode. Produkt multiplikacije je količina vode v potoku v kubičnih čevljih na sekundo. Zdrugo besedo ta šte¬ vilka pove koliko kobičnili čevljev vode preteče v sekundi goto,vo toč¬ ko v potoku. Stvar ni popolnoma natančna, vendar za praktično vporabo je zanesljivo. Se ve, da¬ ljava v potoku zamore se odmeriti dljekot 100 čevljev, kar bo dalo bolj natančni račun. Tok potokov je urnejši na po¬ vršju vode kot na dnu, in hitrejši na sredi kot.pri krajih, zato ker dno in kraji vodo nekoliko zadr¬ žujejo .Ženirji to vpoštevajo in potem računijo; za farmarske majhne stvari pa ni treba te stroge natančnosti. Dobro pa je vreči v vodo treske na sredi in bolj ob krajih in tako se hitrost toka na¬ tančneje dobi. SPOMINJAJTE SE OB BAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. Dušik privajajo zemlji iz zraka gotove vrste glivic in bakterij, in ga pretvarjo v soliter, ki je eden najboljših pospeševateljcv za rast raznih detelj in fižolovih rastlin Detelje in fižožlovine so tudi spre¬ vodniki dušika iz zraka v zemljo: vena dr pa ne vspevajo te rastline tam kjer manjka gljivičnega živ¬ ljenja za srkanje dušika iz zraka in pretvorbo istega v solitar v ze¬ mlji. Treba toraj tudi za detelje in za stqčnate rastline; zpniljo pri¬ rediti, če ni za te rastline že od narave pripravljena. In to se do¬ seže najbolje, da ji dodenemo po¬ trebno bakterijsko življenje po¬ tom gnoja, vmetnega gnoja, ali da se navozi na slabo zemljišče i prsti iz njive, ki je bogata na tva- | rinah, ki pospešujejo rast detelji i in fižolovim Če je v zemlji, kjer rastejo de¬ telje ali stročnine, dovojj bakte- koreninah, ki so nekako zbuhnje- ne po krajih in imajo nekake grbi- ce ali bunkice v debelosti knofel- čne glave do, debelosti graha. In taka zemlja je najboljša za buj - no rast in velik pridelek detelj in stročnin, zato ker je potreba delo- v anja .Obeh t^h pripomočkov —- detelji alj stročnine in bakterij —- da -se. dovede iz zraka v žemljo dovolj dušika in da se pretvori v solitar, na kojem te rastline naj¬ bolj živijo, in dosežejo potrebno moč, da dovedejo zemlji toliko du¬ šika, da zadostuje še poznejša le¬ ta za druge rastline, ki na dete- ljiščih in stročiščih vsled tega po¬ sebno dobro vspevajo. Najboljša dušična rastlina je lucerna ali alfalfa- Potem pride rudeča detelja, in potem ostale detelje. Vrhu tega so še vse stroč¬ nine dušične rastline ■— fižol, grah leča, Soja fižol, kravji grah. i in tudi grabni oreh (pea n ut) se j šteje sem. In te dušične rastline naj farmer‘po potrebi seje, oziro¬ ma sadi, ker so dobičkonosne sa¬ me na sebi, posebej pa šezboljša- jo zemljo. Samoumevno je, da se samo na dušične rastline ne more in ne sme zanesti, da bodo zboljša¬ le zemljo. Treba ji je dati v prvi vrsti hlevski gnoj, ker hlevski gnoj je ostanek rastlin in vsebuje največ dušika. In na njivah, ki imajo dovolj hlevskega gnoja, bo¬ do deteljnine in stročnine najbuj- neiše rastle; Zato ni za stročnine preveč gnojna zemlja dobra, ker gre rastlina bolj v veje in listje kot v sad. Gospodarsko je pravil¬ no, vda se njiva bolj pognoji, in, da še detelje le na dobro pognoje¬ no njivo sejejo, izven, če liočemo detelje rabiti kot zeleni gnoj za podoranje. In, če tudi ne podorje- mo detelje, bo ta rastlina vendar pustila v zemlji mnogo dušika, ta¬ ko, da se na detejliščili druge ras- stline dobro obnesejo. Predvsem se pa na gnojenje s hlevskim gnojem ne sme pozabiti, in tudi ne sem in tam na zeleno gnojenje s: pod- oranjem detelje. Dušične rastline so velikega po¬ mena v kmetijskem gospodarstvu, zato naj jih vsak fanner pozna, da bo vedel na kakošni zemlji ta ali ona dušična rastlina boljše I vspeva. Švedska detelja (Alsike I Clover) vspeva prav povoljno, na 'vlažni zemlji, na kateri bi napri- mer alfalfa ali lucerna in rudeča detelja jako slabo raste. Naobrat- no vspeva pa grabni oreh (pea mit) povoljno jako v suhi zemlji, kjer bi se vse druge dušične rast- ljine posušile. Prvo stopinjo vseli dušičnih rastlin zavzema alfalfa, bodisi a pridelku in redilni vrednosti kot ki a j a, ali pa v obogatenju zemlje z dušikom. Njena gospodarska važno/st za posameznega kmeta, za naselbine in okolice, za cele dr¬ žave je velikega pomnea. In to naj bi slovnski kmetje, slovenske na¬ selbine vpoštevale,in sejala naj bi se alfalfa na vsaki kmetiji v pre- membi setve na raznih njivah, š tem bi se zboljšale, njive, s tem se dobila najboljša in najredilnej- ša klaja v največjih množinah za vse domače živali, celo za perutni¬ no. Sejati pa ni alfalfo na mokrih, vlažnih tleh, ali kjer voda ob de¬ ževju zastaja. Taka zemlja se mo¬ ra najprvo osušiti. In kei je ' sd vlažna zemlja, vsa zem ja frat mestnih ulicah, in bi bili voljni rov 111 Pušcamkov, grške in ruske delati, ako bi delo dobili. Plače se-1 vere ’ PrebivaIei tvorijo vasi in tr- Češlia leži v srcu Evrope. Skozi njo vodijo glavne proge, ki vežejo evropska severna in južna prista¬ nišča, , in glavne proge, ki vežejo vzhodna in zahodna trgovska me¬ sta Evrope. Iz Prage do najveeih mest Evrope je le kratka vožnja. Češka je dežela izvanrednega obrtnega delovanja, ogromnega kmetijskega bogastva, precejšnih finaneijelnih moči, in velikanskih trgovskih mogočnosti; Češka je temelj slovanske kulture; nje pre¬ bivalstvo se šteje k najpodjetnej- šim, najizobraženejšim ljudstvom Evrope; na Češkem so vse stroke izobrazbe na visoki stopinji. Češka ima blizu sedem miljonov prebivalstva, toraj prilično četr¬ tino prebivalstva Avstrije — 27 miljonov. Po narodnosti je tri če¬ trtine Čehov in jedmi četrtina Nemcev, katere dve narodnosti se gledate kot pes in mačka. Mno¬ go izobraženih Čehov govori fran¬ cosko, in nekaj tudi angleško. Površje Češke meri 20 tisoč štir- jaških milj, ali 18 odstotkov Av¬ strije. V industriji in trgovstvu je Češka prva med vsemi krono Vina¬ mi Avstrije; po velikosti je pa druga iz med 17 kronovin, ki tvo¬ rijo avstrijsko cesarstvo. Samo štiri odstotke češkezemlje ni ob¬ delane, in nad tretjino vseh več¬ jih podjetji Cilajtanije je na Češ¬ kem. gatto ? Kdo to ve ? Ali končno kak Slovenec? Vemo le to, da kandida¬ tov ne manjka! Razpuščen občinski svet. 1 ržaš- ko namestništvo je razpustilo ob¬ činski svet v Zavodnji. Za geren- ta je bil imenovan deželni račun¬ ski ravnatelj Evgen Kavčič. Tihotapci ob goriški meji. Go¬ riško - italijanska meja je sicer dobro zastražena in financ, straž¬ niki preže noč in dan na tihotapce, toda ti vendar le uidejo finauci- Vendar pa se jim to včasih pones¬ reči. Iz červinjanske okolice so pripeljali zadnje dni v goriške za - pore štiri tihotapce, ki se pišejo Adolf Pontom Julij Spanghero. Felice Zanolla in Vincencij Mu- Svojo snaho ubil. Iz Pulja po¬ ročajo: V Krnici pri Vodnjanu je sedemdeset let stari Janez Bravs ubil svojo 351etno snaho Foško Bravs, s katero se je prepi¬ ral .Pri preiskavi je rekel, da jo je krava podrla ter usmrtila. Šele po- dolgem tajenju je priznal zločin. Župnik toži ministra- Pri zad¬ njih državnozborskih volitvah na Ogrskem je v lpojsagu, kjer je (Nadaljevanje 3. strani.) veda niso primerne napornemu ge, in njih glavni stan je v 31 ve- J. S., naročnik. Eveleth, Minn. delu in neznosni draginji'posame- likanskih samostanih, so od 100 znih stvari, katere moramo kupo - do ]00 ° Jet stari ' Mniili 8e drži -i°, vati za naše življenske potrebe- j starodavnih navad in so neizobra- Srčen pozdrav naročnikom, tebi I ženk Med prebivalstvom je mno- list pa veliko novih naročnikov, j gopušeavnikov, ki so siti »veta,, so J se od njega ločili in bivajo v pod¬ zemskih ljuknah in nadzemskih | | bajtah- Izmed menihiov' je največ ! | Grkov; mnogo jih je- tudi raške j Prosim ves, vzemite te vrstice I vere, in med temi so Srbi in Bul-1 za dobro in oprostite, ako omenim j gari. moje mnenje glede . zedinjenja | Saroostaui |)0S1M j ali w mnogo ozemlja v Kmminiji m Rra- Prebiram razne časopise ter vi-! siji, pa vlade so jim. ga. odvzele-, i 'dim, da se marsikdo ne strinja sl Vendar so ruski kloštri na sv, go-j samostojnimi podpornimi društvi, J ri Atos še dandanes jako bogati, temveč le z Jednotami. Moje mi -; Podpira jih ruska vlada in rusko j šljenje pa je, da so samostojna j ljudstvo z denarjem.. Ruski odde- drnštva prvi pogoj za obstanek. | lek mnišfe naselbine lasti svoji Društva naj bi zavarovala samo j parnik s kojim prevažajo | .«itrel)- Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Pod okriljem' Narodne delavske organizacije se je usta¬ novila v Trstu Zveza jugoslovans¬ kih lesnih delavcev. Ustanovni ob¬ čni zbor se je vršil v četrtek. Zve¬ zni predsednik je Ivan Čeh. Strela je udarila povodom ne¬ vihte na praznik popoldne v hi¬ šo posestnika Josipa Lenaea v Zametu pri Reki. Doma je bila samo 451etna gospodinja, katero so našli vso ožgano in mrtvo. Polet v Ameriko. Iz Trsta poro¬ čajo, da so odpotovali včeraj s parnikom Austro — Američane “Columbia" iz Trsta na Kanar¬ ske otoke avijatik Josip Brnek- man,rojen Avstrijec in večletni šefredakteur lista “Illinos Sfraisuts zeitung"'. inženir E. Kruiger in in balonski mojster Fric Peter Poskusili bodo polet iz Kanars¬ kih otokov v Ameriko. S sabo sc* vzeli balon Snchard drugi. Ta po¬ skus nima mmo športnega pome*- na intarveč je tudi znanstveno va¬ žen. ftruskraian: hoče namreč doka¬ zati, da tvorijo pasatni vetrovi edino zračno- pot od! enega, kon- >d s pomočjo nasilja izvoljen na učni minister Jaukovics proti kan¬ didatu katoliške stranke Benicz- kiju, -— proti vladnemu kandida¬ tu Jankoviscu agitiral župnik Ži¬ ga Horvat. Kasneje je minister proti župniku vložil tožbo na ško¬ fijsko disciplinarno sodišče, češ, da se je župnik pri agitaciji poslu¬ ževal tudi nedovoljenih sredstev. Cerkveno, sodišče je pa župnika oprostilo, in sedaj toži župnik mi¬ nistra Jakovisca na rednem sodi¬ šču radi obrekovanja in žaljenja časti. Turek in zobotrebec. Na račun Turkov si Evropa pripoveduje to-le anekdoto: Na pojedini, ki je bila v Londonu prirejena na čast mirovnim delegatom,, so sta¬ li med drugim m mizi v srebrnih piW>dicah tudi zobotrebci; ko se je nazadnje stvneglo z likerjem, so so gostom podajali tudi zobo¬ trebce*. Neki mlad Turek, ki do¬ tlej še ni bil izven mej svoje do¬ movine-,. je z neko gr ozo odklonil zobotrebce, potem se pa v slabi francoščini opravičil pri svojem sosedu, čeri: “Oprostite! Toda na te stvarce- se ne morem navmiiti. Pojedel sera že dve, a več ne mo¬ rem!” Naznanilo in priporočilo. JOSIP SCHARar BLIZU UNION POSTAJE U 415 West Michigan St., DUlu T _,TTUX jJAM VAM STREŽBO V MOJI GOSTlij^ ^ KADAR PRIDETE V DULUTH Pa ’ ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRg^T* 1 Pošiljam denar v staro PO SVETOVNO ZNANI BANKI NACHOD & KUEHNE Prodajam parobrodne in železa * * ►h >k Cenjenim rojakom naznanjamo, da je MR. LOUIS VESSEL opravičen pobirati naročnino in oglase za “Narodni Vestnik” ter ga cenjenim rojakom toplo pripo¬ ročamo. Ugodna prilika za nakup ¥ TT»f» Kun« S S Sl Sa _ * Imam jih le še 25 v Zalogi; Upravništvo in uredništvo ‘NARODNEGA VESTNIKA” John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—Srd Ave. Posrečilo se mi 2aaae .j, rio množino “<} 01a ™> 1 J* ir -rojili 18 k>: s# 0 ’ močnim i a Kolesovje je vrste. Adjuštea^o^ ^ celih 9.0 _ P°«rov 5 oeUh 20 iot. žne ure do D2*ada.io-m ■». -i__ pradajem za kratko dobo t, Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Proda jem zemljišča za farme lote za hiše v naestus vse jako ugodnimi pogoji. Blase pošiljam po eam ekspres sam, ako | f sveta vnaprej, v drturJ * naročriiTr ° 111 1 naročnik plačati eksp rene . 29 MATH. POGORELC E. Madison St., Room 1112, CHICAGO C JAVNI N'0TAR. Moja pisarna se isahaja nad First National Bank soba št. $ za podporo v bolezni in pa po - grebne stroške v slučaju smrti. Vsako društvo .naj ima svoj delo¬ krog, ki bi se pa ne smel razširiti izven države, v kateri obstoji. Po¬ tem bi se Slovenci nekako bolje zedinili in bi ne imeli toliko raz¬ nih strank. Prepir, ki je danes med nami, nam nič ne koristi. Vsi smo ene in iste narodnosti, in vsi smo primorani delati. Jednote naj bi se pa združile v ščine iz Rusije,, in ga itabi.jp aa. po¬ tovanje v samostan No.v.i sv. Atos,. katerega s® ruski tnnibi vstamovilt na obalučmega mor j® blizu mesta S a h um: Na vznožju gore At«: je pcista- j nišče za parnike, in našitki p«tnikii so v kloštrih vedno. «&bro dtošli. Mnilii jih sicer bolj po njih navadi s česnom pogostijo, vendar ne ra¬ čuni j o i nobenem gosta lirmie im prenočevanja. Pričakuje se pa. od dva oddelka, in to: narodni in ka-: ptujcev in gostov, kator je povsod toliški. Na ta način imeli bi le dve navada, da dajo ti čim več lailioda- zavarovalne zadruge iin dve — i rov. stranke. Pravila naj bi bila po - j vsem enaka obeli Jednot, to naj bi bilo glede konkurence- Zavaroval nina naj bi bila od $500.00 do $2000,00. Na ta način bi se neko - liko zamoglo odpomoči ogromnim stroškom in večnemu prepiru. Naznanjam tudi, da bo imelo Samostojno, slov.-lirv. podporno društvo svojo sejo dne 20. aprila, na katero so vsi vabljeni. Obenem 1 Ženske in živali ženskega spola ne smejo na sv. goro Atos. Sekt eri mnihi sploh ženske ne poznajo več¬ in povprašujejo, če so vse ženske- take kot je Marija, mati lvižja, ko- je slike imajo v kloštrih. Govori se pa, da se je pred leti vtihotapi¬ la neka predrzna Angležinja, pre¬ oblečena v možko obleko, v ta pre¬ povedan kraj. ..... ,, , Mmln imajo, svojo vlado; da- prosira prijatelje godbe, da se go-1 , „ , - 1 — 1 1 J J 6 ’ ... - - vek so plačevali Turčiji, vendar tovo udeleže seje, kajti učitelja -im , • . c , J J : so jih Turki pustili v miru. Sveta imamo na razpolago. F. Peterlin. Barberton, O. gora Atos spada pod Mekodanji, j in je danes pod vlado Grške. Go- ! voj-i se, da se bo dalo tej mniški i naselbini nekaka republikanska Voz požarne hrambe poško - j vlada; vendar bodočnost bo poka- doval je dne 8. aprila rojaka An - zalo kako bo svetq goro Atos in drej Spetiča smrtno. Rajni je do- 1 nje prebivalstvom- tingenfta na dragega.. Samomor Dunaj čanke v Trstu. V ponedeljek se je pripeljala z Dunaja v Trst elegantno oblečena približno 28 let stara- d c k D. ki se je nastanila, v IVofellui ©tpaittija. Ker jo ni bilo dva dni iz-; sobe-in se na trkanje in klicanje* ni odbrala, so vlomilivratri v njeno sobo.. Našli so jo nezavestno nsi postlefjff.. Zdrav nik je dognal; da se je- zastrupila z veronalotm. Neziumfe s«- je npi- sala v knjig® za tujce z iimenom Frančiška Jfausclrir,. raradniea ! "haenderban&R ” na* ShaaapL CMpeljali so jo v brezupnem) sta¬ nju v bolnišnico. Nar mizi m naš- S zaprto pismu;.katera) jie rinela p»- ifeija. Bosanski mfiljencSae še rediao vračajo na stroške Avstrijk- v n»- ,jjs obljubljeno- deželo- v.Bbso»- Vče¬ raj je pripežjal! vlad hi; pensik ‘■‘“Tajer” 500 Bošnjakov m gomtor- sskega lazarete: pri B-v.. Jerneju v Trstu, kjer so jih naložili na p«se- .finen vlak južba-železjaiae:. V poiadie- lijek pričakujejo zopet nav® po- ailjatev iz Scdhna. Avijatika Sold iia K,lose, ki sta izvršila v Po-atlorose več jako dob¬ rih in uspelSl poletov , se vrneta na Angležk«,. ker je avstrijska vlada prepovedala polete zasebni¬ kov ob avsfrijsk obali. Iz politične službe. Tržaški na¬ mestnik je nnenoval konceptnega praktikanta dr. Edvarda Mazelle- ta za proTizoričoega namestniške- ga koneipasta. Kdo ba goriški deželni glavar? Otem piše- “Soča”: Italijani v Go¬ rici se po smrti Pajerjevi še ved¬ no živahno razgovarjajo o tem, kdo bo deželni glavar? Ali bo dr! Pettarin, kakor je želel ranjki Pa- jer, ali bo kdo drugi izmed laških liberalcev, morda dr. Pinavčig. Govori se celo, da bi vstal iz politi¬ čne smrti dr. Slarani, o katerem se je večkrat reklo, da bo Pajerjev naslednik; govori se tudi o čisto novih možeh. Ali bo morda dr. Bu- KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. JUJSTRO-AMERICANA PAROBRODHA DRUŽBA, fekina orla nal Vorkom in Asslr»,ifeJžfe6. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvetljava. — Dolu kuibaaja. — brezplačno. Kabin® III, razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govvsre vsi avstrijsM .jeziki. Družbitni parobrodi na 2 vijaka: Paul C. Oman CHISHOLM, MM. I zastopniki. I Za Bi-nalnk, Minn.: Jacob De-l&k. Za Ely, Mimn.: Math. L. Kap«h„ Za' Evelctli, M:::n.: Maks Volčitfnttek. — G. Kotze. Zi* eiMsft.atm, Minn.; Anton M&hne. Zas Gilliert in oitolico: Louis Veaoel. Za Gieaney, Minn.: Joseph Smat Za. Virginio, in okolico: Frank ■ Barva- te* h. Za Auroro, Mina.: Louis Peteltn. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Ct-osby, SEnn.: Tony Prosen. Za; KEfcEinfey, Minn.: Frank Hoee-var. Za Eice, Minn.: i or.k & Oman. Za Fe.w Drinth in Oliver. Frak Zajc. U Pl Kdor hoče dela naj se nemwJo«ia naroči na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SLOVENSKO ANGLESKI KHItt da se bo lahko-in hitro brez učitelja priučil angleščine. — • ga obsega pols-g slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovott i vsakdanjo potrebo, navodilo 2a angl. pisavo, spisovanje trn škin pisem in kaiko se postane amerikaneki državljan. Vri lega iina knjiga diozdaj največjislov.-angl. in angl.-slo-v. slon Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 sira; stane $2.00, in se- dobi pri: W. J. KUBELKA,. 538 W. I45th STREET, NEW Y0Kk. N.V edino in naj večje založništvo slovensko - angleških in nek slovenskih knjig..— pišite po cenik. 3E 30 )> v ' d# dinji J , uredil 0 1 ii ^ M vse, vjpfe va ** lil« šla > niporov 6 idravni!* ^Alisiza' pregib >, da J 1 K lin oma t sinja« !sdi pisni sutotp v drznil ■rušita dk-o za p; o prečila Imicijan navada, d BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK Za Caiumet in Lanrium, Mich;:: Frank PlbaSiz. KAISER FRANE JOSEF I., MART H A WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, UCEANIA. N »vi parobrsurdi) s® grade. Za vsa nadaljaa pojasnil obrni na glavnf zastop: PHEUS BROS. Bsaeral Agenta, 2 WashingtOE- St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike- v Zedinjenih državah in Canadi. se POZOR, ROJAKI! Dobil sem. iz JVashingtona za svoja zdravila se- rialno številka^ ki jamči, da so zdra¬ vila prava in. ko¬ ristna. Po dolgem, ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado psoti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra- .stejo, ae bodo več lizpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 6lth SL, Cleveland, Ohio. Za Mbhaw-k, Meh., in okolicos: Anton Se h .veiger . Za S» Range, Mich.: Mike MMivich. Za La- Salle, Zli.: Frank KrulC. Za Chicago in Joliet, 111.: j 0Sl Bliseh. Za Soi. Chicago, 111.: Anthony Ifflotz. Za Waukegan in Nor tli Chicago, in • Matk. Ogrin. Za Efte Pne, El.: Joseph Omerza. Za Gzxy, In • A ^ >i]\ % is Uk, h L W 1 I. p 0 - (Dalje.) edeš semkaj, da bi ga mučili in iztisnili iz nje- t 0 , ali ti Judje so tako trdovratni. Ako bi on n> u ‘“ , h(1 i bi, da nam deklica uide za vselej. Bolje je >i!, p° s a u ■ Uf- >«i Obljubo pisano in podpisano!” [ i >0 !l0t ‘ e . _ ponaredim. Samo pomilosčenje Ka P ij sam, mora podpisati Tit. To i 3 ali manj pravico kupčevati po cesarstvu, na obljubo. To je pač najbolj priprosto.” 11 j aZ P° naredim Jud v ec j , ^ l*' : 'luiiiftriju pa prepustiš, da o tem poroča sorodnikom Ho *»tl j.. -klikne Domicijan, “ti nisi tako neumen, kakor pra- •.'L sezdi, da te je precej razbistrila. Sestavi torej P* (1.4 _ 'M " t K V r . , • . t -m-i I ■ z-\ TA 1 AT T'*T 1 ATT A l ' /, J- awT ti .. 14.00 ^ 2al °« * »krov » >?Sj Sln„. » 4 , SlO.00 i tati ° ao*- RiJ * S9.00 ; HlCftGo i zagotovimo njegovo podporo. Ob svojem času mo, da S1 . • ^ a turij zopet vstopi v pisarno aleksandrijskega je rekel, “čestitam ti. . ,lik, po tvoji želji. Tukaj je ukaz, podpisan od Tita, po >m 5» Or.. ■'_ to se pravi tvojemu prijatelju Kalebu — da pomi- T’ 4 sio ■' ,! karkoli je storil v Judeji in ima dovoljenje, da sme « P* 'j' uti po cesarstvu, kjerkoli se mu zljubi. Povedati ti mo- Ja zelo trda s tem ukazom, kajti Tit odide, utrujen od 511 a X' v še danes v svojo vilo ob morju, kjer mora po naroči- nikov počivati tri meseče. Zato sem zelo težko prišel iii si zadovoljen z listino?” & pregleda podpise in pečate. , ,ia je v redu,” je rekel. koma v redu, dragi Demetrij. Kaleb se sedaj lahko prika- ia javno predava o padcu Jeruzalema v korist revežev, li pismo Domicijanovo, ki tudi nosi pečat in kjer sem tudi . kot priča. Ako mu pokažeš pot, kako prijeti onega lopo¬ vi kupiti na dražbi deklico proti njegovi volji — ne, - ustraši, saj nisi vendar ti kupil deklice! — obljubi ti, da w za pametno ceno. Ali si zadovoljen s to listino?” prečita pismo in ga pregleduje. sucijanov podpis in tvoj sta si zelo podobna,” opomni su- ko knjiga i« iglescme. - lgl. razgovo- , spisovmje državljan. Vrt angl.-slov. i|gq (nad 430 s» EVV Y0RS, VI deških in nak :enik. nekoliko,” odvrne Saturij nekako ponosno. “V kraljevskih pnda. da zaupniki posnemajo pisavo svojih cesarskih gos- ovo poštenje — ne, tega nimamo — in tudi njihove običaje,” pripomni Kaleb. Boš pa vsaj priznal pečate —. ” li so lahko izposojeni. No, jaz jih priznam, kajti ako je kaj na¬ pačnega na teh popirjih, prepričan sem, da jih Domicijan ne ho rad videl na sodišču.” “Dobro," odgovori Saturij in se odalme. “Sedaj kdo je oni hu¬ dodelec?” “Hudodelec,” reče Kaleb,“ je Mark, ki je služil pod Titom v judovski vojski. On je kupil Mirijam, mešetarila mu je pa neka stara LibijSanka Neliušta, ki je odvedla deklico v 7 njegovo hišo v "V ia Agrip- pa, kjer se biez dvoma se sedaj nahaja.” “Mark! je rekel Saturij. “Poročalo se je o njem, da je mrtev in lavno sedaj se gre za to, kedo bo podedoval njegova velikanska posestva; on je bil dedič svojega strica prokonzula Kaja, ki si je na Španskem nabral ogromno bogastvo. Po smrti tega Kaja je bil Mark tudi ljubljenec Neronov 7 , ki ga je postavil za varuha nekega kipa, \ katerega je bil ves zaverovan. To je ugleden mož, ako res še živi. Povej mi pa, odkod veš vse to ? ” Po svojem prijatelju Kalebu. Ta je šel za ono črno coprnico do Markove palače, kjer jih je videl, da so vstopili. Mark, ki je bil njen ljubimec.tam v Judeji •—” O, pustiva to na strani, že razumem vse. Vendar ti še nisi dokazal, da je bil tudi Mark v oni hiši in tudi to še ni jasno, kako proti takemu mogočnemu možu do živega?” Da a, toda če je Mark zakrivil kak zločin, ali bi ne mogel biti kaznovan zaradi tega?” “Brez dvoma. Kaj je Mark zakrivil?” Da se je dal od Judov v jeti in da jim je potem pobegnil; za te zločin je po posebnem Titovem ukazu, ki je podoben postavam Medov in Perzijanov, določeno, da mora krivec umreti, ali vsaj da ga izženo iz domovine in vzamejo vse časti in imetje.” Dobro, kedo pa to dokaže V’ ' “Kaleb, ker ga je on sam v jel.” “Kje” vpraša Saturij ves razburjen, “kje pa je vendar ta tri¬ krat preklicani Kaleb?” “Tukaj, odgovori Demetrij. “Jaz sem Kaleb, o trikrat blaženi hišnik Saturij.” “Ali res,' reče Saturij. “No, potem je stvar mnogo lažja. Sedaj pa, prijatelj Demetrij — ti imaš raje to ime, kaj ne? — kaj nasvetuješ?” “Preskrbeti treba ukaza gosposke, kar tvojemu gospodarju ne bode težko, da Marka primejo v njegovi lastni hiši. postavijo pred sodišče in ga po Titovem ukazu obsodijo, deklico z biseri pa se izroči meni, ki jo takoj odpeljem iz Rima.” “Dobro,” odvrne Saturij. “Po Titovem odhodu ima Domi¬ cijan vojaške zadeve v roki; tako ho stvar lahka, če tudi mora sodbe potrditi cesar sam. Ako je Mark v Rimu, ga primemo še danes, ju¬ tri pa prideš že pred sodišče za pričo. Zdrav !” ‘"‘Ali dobim potem deklico?” “Mislim, da,” odgovori Saturij,“toda za gotovo seveda tega ne morem reči, ker se utegnejo pojaviti kake težkoče, ki bi ovirale da se takoj postavi na prodaj. Vseeno pa se lahko zaneseš name, da bom storil za-te vse, kar je le v moji moči.” “To bo v tvojo korist,” odgovori Kaleb pomenljivo. “Ali bo dovolj: petdeset sestereijev po prejemu sužnje?” “Oh, kakor ti drago, saj veš darovi šele prav zvežejo srca prija¬ teljev.” Ko je drugo jutro Kaleb prišel rano v svoje skladišče, našel je že dva moža, poslana od Domicijana, ki sta čakala nanj in zahtevala da grež njima. (Dalje prihodnjič.) John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth 'Sl m SVUJ1KSVUJ1M! |B1 SVOJI K SVOJIM! m Phone—-Zenlth 934 Salonit M. Daneulovldte & Co. 529 West Mich. St. DULUTH, Minn. Svoji k svojim! Zlat |e ta pregovor, a malo se spolnufe. MI hočemo pa to spolnfevati ln Izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šlfkarte, a popi) te tudi izvrstne plfače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela Itd. Kadar pridete v Duluth, obiščite nas In se prepričajte, kaj moremo za vas storiti in takrat bodete sami reklih držimo set Svoji k svojim! SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! ps c/a < O ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. fFIRST NATIONAL BANK§ Chisholm - - Minn. 3? n i'4 i’4 V i'4 s v 1 SK M. Pogorelc 4 4 4 Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. »O trgovina zlatnine g in znakov vsih Zvez slovenskih Jednot in po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, Hi. Obrestuje denar po 3 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar ^ v na vse strani. ^ Posebno pozornost dajemo Slovencem. S Pridite in se prepričajte! 4 5 *»4 v }'4 ¥ i'Z i'4 v {'4 V Naročajte, širite Narodni Vestnik. Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, DNI VESTNI ian Miseria (Janez Nevolja) Španski spisal P. L. Goloma. Prevei E. T. Illinois.) OVlSČ SA SL' \'c’ It, st ” _ . - Calo® Ive-, 4 ve- . rt r k# c ' 1 . jo- lor a itei e vre' . J v ,op- s o of & (Dalje.) °\i'k se je prestrašil; zakaj prva zapoved, ki mu je ■ -juhi Roga nad vse, je bila tudi prva, ki jo je prelomil ' zm dvomi nad božjo pravičnostjo, nad pravičnostjo j r nes koneno usmiljenje je zdaj spoznal, so mu pri- s K--sano je šepetal: ■ ' oei ' skromno razpelo, ki je viselo na steni, dar ka- . \ en eana sveta glava Zveličerjeva se je nagibala 'Lika in zdelo se mu je, da mu govore žalostne m S °' e ’ ne kakor očitek, ampak kakor tolažbo: "‘‘k nie vidiš tukaj.” ' j mu r eze bolečina v srce, sklonil je glavo na Ko te pa nisem poznal!' uu nesrečneš v “ s v es potrt okoli sebe proseč pogled, je ; ' knjižici - “Tvoj Bog in tvoj oče razpetih rok, ' le te ^š k njemu?” S,<1 , s stola in se m zgrudil na tla pred razpelom; ust- in >l ) 1 - tNe ’ DIS0 lla šL; toda njegovo ihtenje in klič >San * a kjnbezni, so izražali viharne občutke e m išče svojega Boga. in ga najde pribitega na Utori] l p^j gov ? r ^ 2 Janezom o zločinu, ki je mislil, da Spo . se J e vzbuditi v tem odkritem, občutljivem "h in" 1 ] ^ at ° 'k' pa u P a k da bo slišal to iz ust njega 'Oj-m j n , ( , a 11111 ko tedaj zacelil rano njegove duše z “dal s am( ^ ra '.° P°koro. A zelo ga je presenetilo, ko se Lih s] a i. s \ 0 hk dvomov nad božjo pravičnostjo in še -sar Ve -° S k Potem pa molčal. De s P°ininjaš, sinko moj?” ga je vprašal pa- ' P&ter. ” Po pi'i z ,,°'.^^ e j krščanska družba ni tako kakor drža- ' ll z l°čina kazen, tam pa po priznanju greha mt e I ' e ^ ne spomnim.” m ahoval, potem pa je rekel: ‘Kaj pa tvoj voriti o tem duhovniku, ker je mnogo znancev iz predmestja, pa tudi iz Grahovega okusilo ječo in od njih je zvedela, da je bil pater France vedno tolažba in pomoč vseh jetnikov. “Ala, lepa roba!” jo je nagovoril s tisto robato prijaznostjo, ki jo je kazal po navadi pri svojih jetniških ovčicah. “Kakšen čudež te je sem prinesel?” “Nič pater Franc, prav nič,” je rekla Salamanka skesana; Bog Vas obvari hudobnih jezikov 7 in krivega pričevanja!” “To je res!” je odgovoril menih. In ne da bi si oddahnil, je spustil nad njo ognjeno pridigo, kako strašna reč je krivo pričevanje, fh ji risal, kako trpi obrekljivec na dnu pekla in žveči gorečo žrjavico in kako plava v kotlu vrele smole in samo konec nosa mu gleda ven. “To pa zato,” je skončal pater Franc s strašnim glasom, “da se ne zaduši, ampak da to trpljenje celo večnost ne mine.” Salamanka je poslušala kapucina z grozo, namesto da bi mu pritr¬ jevala, kakor bi pravzaprav morala, ko se je delala nedolžno. Vzela je te besede, kakor da veljajo samo nji, in je poslušala patra strme in prestrašena ter grizla ustnice. Pater je videl, kar je hotel videti in jo je iznova vprašal kako je prišla v ječo. “Slaba, slaba, slaba!” je vzkliknil, ko je slišal čudovito storijo o ječmenu. “Pa, ali Vi mislite, da bo iz tega kaj hudega?” .je vprašala in bolj se ji je poznal strah pred človeško pravico kakor prej pred bojžo- “Kaj hudega? . . . Kaj je treba še izpraševati ? Ali misliš, da se more javni red motiti brez nevarnosti? Verjemi, Salamanka, najmanj obesijo te, najmanj!” “Jezus Marija! nikar tega ne govorite!” “Bojo že sami naredili, če jaz tudi ne govorim. Obesijo te. za gotovo te obesijo. Saj zaslužiš, spaka! Zaslužiš, da ti vrat zavijejo kakor koklji! Kako ti le na um pride, da si upaš zoper vlado rovati in takim lopovom smodnik skrivati za njihove zarote ? “Ali pater France, za božjo voljo, ko pa ni -bil smodnik, ampak ječmen; samo od vlage je začel trohneti. “Vidiš, Salamanka, če hi ti tako tekla kakor lažeš, te sam vrag ne ujame .. ’. . Toda Bog te bo ujel, ki samo roko stegne, pa vse doseže. _ Torej od vlage je strohnel? Boš že trohnela ti sama v grobu! S tistim ječmenom bodo pa puške nabasali, kadai te usti ( le. Salamanka je začela jokati, pater je pa stopal z rokama na hrbtu gon in doli po ječi. Naenkrat obstane in jo nagovori.z ostrim glasom: “Kdo je tvoj sodnik?” . .. A . . “Gospod Matej Vaskes,” je odgovorila starka m je ihtela. “No, to je že malo manj hudo.” _ . “Manj hudo?” je ponovila za njim; novo upanje ji je zasijalo v očeh in stopila je bližje. ^ ... ... “Tvoj sodnik je nad vse pravičen; ampak nazadnje, moj prijatelj je, in morda, morda, če bi jaz z njim govoril ; . . ” MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. Krti litri VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik it« f u ssm m :jš*. k F\V I \ G Co M PA N Y Fitger Brevving Co, Duluth - Minn. NAGROBNE KRIŽE IN SPOMENIKE Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. '»jeli?’ i ‘ •"'sten ,le vs kliknil Janez in zarudel od sramu Presenečen. n L t ki „ a °?’ ' er iel; pa zdaj že nič več ne verjamem,” -Ll je r 0 ]?I lepota te čiste duše. Ni pomišljal !il razio'-] 113 ^ spokornikom in mu podelil odvezo. ‘ L kal- s P ove< ! n iku, v kakšnih okoliščinah je ".riika i n tri! ,)e spravilo njega v nesrečo hudobno tn a j o a v amail ^ e - K° je duhovnik zaslišal to ime, • ,J °l.i Zgod-)• i lasa se i e pogovarjal z Janezom, potem rja J tn anjg enje, da sme obiskati Salamanko. starka ga je sprejela tako, kakor S1 v idez upanja. Že takrat je slišala go- “Oh pater France, naredite za božjo voljo to dobroto meni ubo- m-ki ki nimam nikjer na svetu nobene opore !In če moj striemk .. - ‘Tvoj stricnikf Kako si le upaš tega lopova lopovskega v misli gi starki, ki nimam mujer '“tiik? Kak^ - - , vzeti? Kaj ne vidiš, kako je tebe na cedilu pustil,sam jo je pa od imate pater France, prav imate; on me je spravil v to il še na veslala . . . Verjemi, Salamanka, obesili kuril ? ’ ’ ‘ ‘ Prav nesrečo!’ ’ “In te bo sprav ' e b< ‘‘jezu^Marija! Tak nikar^mi s tem ne žugajte, pater; saj so vešala odpravil, odkar je . . - “Te bodo pa ustrelili, no ali te na oni svet spravijo tako ali tako . (Dalje prihodnjič.) . Te bodo pa zadavili, spaka! Saj je vendar vseeno, P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SLPERIOR SL, DULUTH, MINN« ' Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago vo," pohval od Slovencev. Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 SHibfiHiffiSfiSiSiHiSiSiffiSBiSfiHiUiHitfiSSiffiffiHiHia * M. F. SKALA, agent za “Pabst" Milvvaukee in Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- ločati blaeo sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja vogal Holmes & St. Clair Ave.. ’ CLEVELAND, OHIO. £ ifi S Hi K m s m “Peoples" Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. ifi ifi ff ifi ifi ifi Ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi S ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ČRNOGORSKI SPOMINI. (Od našega dopisnika.) Bilo je o minolem pravoslav- j nem Božiču. Ker je Črnogorcu! ta praznik v pravem pomenu be- j sede družinski praznik, katerega preživi v krogu svoje družine, so na sv. večer kavarne sicer še od¬ prte, a prazne in kavarnar in na¬ takar te gledata postrani, ako se zatečeš vanjo; na božični dan so pa tudi kavarne zaprte. Zato smo tisti , ki nas je poklic le radi voj¬ ne začasno pripeljal v Cetinje in j nismo imeli svojega doma, božič- j ne dni porabili v to, da si ogleda- ■ mo nekatere druge črnogorske ; kraje. V naslednjem nekaj spo¬ minov s te poti. Lepa sloga med katoličani, pra¬ voslavnimi in muslimani. Na božični dan smo bili v Baru., Zjutraj smo na ulici srečali mu- 1 slimanskega muftija (verski gla-1 var), jezdečega na konju; bil je na potu k občinskemu predstojni- ! ku, da mu vošči vesel Božič. Isto ; je storil tudi barski katoliški škof. Kadar je pa kak katoliški ali mo¬ hamedanski praznik, pa pravo¬ slavni vračajo z isto prijateljsko mero. Vse edini lepa medsebojna sloga, vsi sp eno kot dobri Črno-, gorci. Mesto vdov. Rijeka je prijetno mestece, brez ostre zime, brez snega; božični čas je, a na odprtih oknih cveto rože. Sedimo zunaj pred kavarno in opazujemo življenje, ki se razvija na ulicah in trgu. “Kako pa to, da je večina žensk zavita v črno,’’ vprašam? “To so vdove, ki so v sedanji vojni zgubile svoje može. 73 jih pu — se čuti zopet pravega Črno¬ gorca. Takega ga je vzgojil enostran¬ ski junaški duh v sto- in stolet¬ nem boju z neizprosnim sovražni - kom. V gkaderskein jezeru in njego¬ vih pritokih živi v ogromnih mno¬ žina h mala srebrnosvitla ribica “ukljevica”. katerih vsako leto nalove na tisoče kilogramov. Na Cetinju, na Rjeki jih je poln trg prodajajo jih sveže, posušene in pečene. Ponekod je ta riba glavna hrana prebivalcev; tujci ki so mo¬ rali [>o več dni ostati na Rjeki, si niso ničesar tako dobro zapomnili kakor te ribe, ki šo jih morali dan na dan uživati. Teh rib je toliko, da jih precej celo izvažajo preko meje. Bili smo v družbi s cetinjskim sodnikom g. F. Gledaje krasno, čisto vodo, v kateri je švigalo na tisoče srebrnosvitlih rib, se nam je nehote vzbudila želja po trne- ku; to mora biti krasna zabava v tej čisti vodi loviti ribe na trnek! Vprašali smo g. F., če ne goji tega športa. Toda ta se je posmejal in rekel: “Kaj takega mi niti na misel ne sme priti! Po prepričanju Črnogorca je za inteligentnega človeka naravnost sramoto, če bi ribe lovil. To je sploh zadnje delo, s katerim se pečajo le ženske in največji reveži. Pravi Črnogorec se do tega nikdar ne poniža". Čuden ponos. Črnogorke. .le. Triinsedemdeset! Saj je v me¬ stu komaj toliko' hiš. Vseh prebi¬ valcev je le kakih 600. Koliko gorja in nesreče je voj¬ na prinesla samo temu mestu! A drugodi ni nič boljše, marsikje morda še huje. Ne samo Rijeka, marveč vsa Črna gora je danes dežela vdov in sirot. Hudo je vdo- vom po mestih, a kako je vseda- njem zimskem času onim v zapu - ščenih daljnih gorskih vaseh, sre¬ di golega kamenja, kjer so bivališ¬ ča redka in morda daleč okrog v vsakem domu osamljena vdova s kopo majhnih otrok ! Krog in krog jili obdaja debel sneg in nemili se¬ ver jih zapira v kočo; v koči pa zapuščeno, ugaslo ognjišče in v srcih strah in težka skrb. Blagor mrtvim! Vitežki narod. Pravzaprav bi moral besedo vitežki deti med ušesa, kajti po 1 zapadno evropskih pojmih so vsaj nekatera pravila ali načela, po ka¬ terih se Črnogorec ravna, vse pre¬ je nego vitežka. V naslednjem par zgledov. Sedeli smo pred kavarno v Ri- jeki in čakali na prihod parnika. Pred nami je ležalo Skadersko je¬ zero ; po njem je plulo mnogo čol¬ ničev, ki so prihajali mimo naš. V večini čolnov so bile same žen¬ ske, ki so veslale. Tu in tam je bil pa v čolnu poleg ženske tudi po¬ samezen moški udobno sedel pri krmilu, ženska pa se je upirala v težki vesli. Na naše začudenje nam je domačim pojasnil, da je temu vedno tako — veslanje spa¬ da med težka dela, ki se zde Črno¬ gorcu vitežka, to je nezdružljiva mora ta posel prevzeti žena. Od¬ tod čudni prizori, ko močan in krepak mož sedi pri krmilu, sla¬ botna žena — mnogokrat tudi ma¬ ti njegova — pa vesla. To čudno razmerje med možem in ženo vlada v vsem življenju črnogorskega naroda. Vsa težka bremena, kakor drva, seno in dru¬ go morajo žene same znositi na svojih ramah, hodi si domu, bodi¬ si na trg. Možki bi se nikdar ne po¬ nižal, da bi kaj takega nesel. Da, celo tisti, ki se vračajo iz daljnega sveta, niso nič boljši. Dan na dan vidim Črnogorce, ki se vračajo iz Amerike. V daljni tujini je oprav¬ ljal najtežja dela in se mu seveda še sanjati ni smelo, da bi jih na¬ mesto sebe naprtil komu drugemu. Na vsem dolgem potu mora tudi sam nositi svoj kovčeg — toda le do meje svoje domovine. Kakor hitro pride do črnogorske meje, si najame kako žensko, da mu nese kovčeg, a čim uzre svojo ženo, mu je prva skrb, da ji v slabotne roke potisne svoj težki potni kovčeg. Sedaj šele, ko se mu žena upogi¬ ba pod težkim bremenom, sam pa koraka zraven nje z rokama v že- gorškega naroda, ki je bil v. sto- in stoletnih neprestanih bojih na žživljenje in smrt z divjim, ropar¬ skim Turčinom prisiljen, poslužiti se orožja, s katerim ga je mučil in uničeval njegov sovražnik. Po¬ tem bomo lažje razumeli postopa¬ nje črnogorskih žena, ki so stole¬ tja gledale in trpele turško nasi¬ lje in rodile sinove le, da so padali od turških mečev v boju za svo¬ bodo in obstanek. Dognalo se je, da so črnogorske žene na potu za vojsko plenile po zapuščenih turških in arnavt- skili vaseh, katerih prebivalci so pobegnili ali se poskrili pred črno¬ gorsko vojsko; odnesle so iz pra¬ znih hiš vse, kar so. mogle. Upale so si celo v hiše, kjer so bili ljudje doma — večinoma seveda samo ženske — in pred njihovimi očmi vzele iz hiše, kar jim je ugajalo; upirati se jim nihče ni upal. Ko je zato zvedelo vrhovno po¬ veljstvo, je bila izdana preje ome¬ njena prepoved in uvedena naj¬ strožja preiskava. Noben narod pač še ni brez kul¬ turne škode prenesel gospodstva in sosedstva krvoločnega Turka. Društvene vesti, Prvo Slovensko Borštnarsko podporno društvo Sv. Frančiška št. 1027. V riješki luki čaka z nami vred na parobrod precej črnogorskih žena. Kakih dvajset približno. Po¬ sedle so po tleli na svojo pritljago in v mrazu drgetajo. Večina njih je hodila vso noč, da so dospele v Rjelco. Sedaj čepe tu v jutranjem mrazu in čakajo na parobrod. Po deseti uri je posijalo solucc na le¬ seni pomol na jezeru in Črnogor¬ ke so hitele nanj, da se na solncu ogrejejo. Izgledajo bedno, slabo. Ravnodušno, na videz brez čustva, nam pripovedujejo o tem kdo in koliko njihovih je že padlo v boju in kdo je bil ranjen. Zanimivo je, da kažejo mnogo več sočustvova¬ nja za one, ki še žive in prinašajo vojne težave v taboru, kakor pa za padle. K živim jim hrepeni srce k njim so namenjene. V svojih težkih torbah jim nesejo jedi in pijače in gorke obleke. Zares, ve¬ lika je materinska in zakonska ljubezen Črnogorske, ki jo žene na tako dolg, mučen pot — težko obložno s potrebščinami za sinove in može na bojišču. To je bilo na Sv. tri kralje. Čez nekaj dni smo v Vir Pazaru sre¬ čali celo vrsto žena, ki so se vrača¬ le iz tabora domov. Pogovarjali smo se znjimi in občudovali njiho¬ vo vstrajnost. Že od preje smo po¬ znali naravnost strahovite poti, ki vodijo v Murieane in potem dalje na Bojano, kjer je na vse strani posejana črnogorska vojska. Vo¬ jaki se bolj hoje blata na teh po¬ tih nego krvavega boja. Saj se ve¬ likokrat zgodi, da celo konj ope¬ ša in se zgrudi v tem blatu. Culi smo od drugih, koliko so pretrpe¬ le te žene na teh potih. Toda sa¬ me ne pripovedujejo mnogo o tem “Težko je bilo!’’, to je vse, kar ti odgovori. Vse drugače so zgo¬ vorne, če pride govor na trpljenje njihovih možakov v taboru. S sol¬ zami v očeh pripovedujejo, kako leže na goli mokri zemlji, kako prezebajo itd. Žarečega obraza se potem spomnijo, kako so jim o bo¬ žičnih praznikih same zakurile ogenj, jim pripravile toplo večer¬ jo in jih poživile s pijačo, ki so, jo prinesle od doma; dalje kako so jim natresle suhe slame, posušile obleko itd. Od nekdaj je običaj v Črnigori, da žena svojemu možu ali mati svojim sinovom prinese hrane na bojišče. To se šteje med ženske dolžnosti in nobeden Črnogorec bi ne odpustil svoji ženi, ako bi te dolžnosti ne storila. Tako je bilo vedno in tako so tudi začetkom sedanje vojne cele čete žena šle za vojsko. Toda kasneje je izšla | stroga prepoved, da se nobena ženska več ne pusti v tabor; izje¬ mo so napravili le o božičnih praz¬ nikih. Vladni komisar v Viru je imel nekaj časa celo nalog, da nobene ženske ne pusti v vlak, ki vozi v Bar, pa naj bi imela kakor- šnekoli opravke. Vzrok tej prepovedi pa niso bili le strategieni oziri, marveč še ne¬ kaj drugega, kar meče temno sen¬ co na sicer jako junaško-požrtvo- valno Črnogorko. Seveda pa treba pri tem pomisliti na položaj črno- (Catholic Order of Foresters) Ely, Minn. Vsalcateri, ki mu razmere dopušča¬ jo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral po¬ stati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po kate - rem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak nauči lepe dostojnosti pri društvenih sejah. •— Društvo sv. Frančiška obreduje popolnoma v slo - venskem jeziku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko za¬ varuje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000.00. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Glea- son dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za na- daljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. K.; Joseph Schweiger, V. C. B.; John Matkovich, B. S.: Jacob Skala, F. S.; John Gouze, T. K.; John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. Jednote na Ely, Minn. Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jed¬ note v Ely, Minn. — Bedne seje dru - štva! se vršijo vsako prvo nedeljo v me¬ secu v J os. Skalatovi dvorani, ob 2. uri popoldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali . nog, ali ene roke in ene noge $800.00, zo izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Bavno tako se plača popolna podpora $800.00 za po - polno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Bojaki, oljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; dru¬ štvo je združeno z J. S. K. Jednoto, ki posluje po popolnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko po¬ polnoma zanesete. — Za nadaljna po¬ jasnila se je obrniti na sledeče odbor¬ nike: Joseph Spreitzer, Box 974, pred¬ sednik: Jos. J. Peshell, Box 165, taj¬ nik; Chas. Merhar, Box 319, blagajnik; John Matkovich. Box 77, zastopnik. To društvo spada pod Slovensko - Hrvatsko Zvezo v Calumetu, Mich. — Bedne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- čevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300: za izgubo ene no¬ ge pod členkom $300; za eno oko $150; za izgubo polovico stopala na eni nogi $150; za izgubo treh prstov do tretje¬ ga členka na eni roki $150; za izgubo obeh rok $800; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo¬ re na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Bojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slov.-Hrvatski Zvezi kajti sigurni ste, da vam društvo, ka - kor tudi Zveza, natanko izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v slučaju smrti smrtnino vašim dedičem. Odborniki : Frank Kochevar,, pred¬ sednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Lenich, I. tajnik; Frank Pre- bek, II. tajnik; Frank Bozich, blagaj - nik. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams Section John Sinite; za Spruce Location John Lukane; za Fayal Lo- cation Frank Jarc. — Za natančnejša pojasnila se obrnite na tajnika: Frank Lenich, 420 Grant Ave., Eveleth, Minn Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. št. 112 v Meadows (Hibbing), Minn. vabi rojake Slovence za obilen pristop Bedne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Ghernugelna, Meadows Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnii seji je sklenilo društvo, da plačuje čla nom, opravičenim do podpore, 80c na dan ali $24 na mesec. Odborniki .- Frank Gornik, predsed- MaV A pt r ° Dl ^ a I c ’ podpredsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tainik- Mihael Skrbenc, II. tajnik;'Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider gar načelnik Frank Kozličar in John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše na čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smoleič redar. — Odbor. ’ Slab želodec. Ako potrebujete zanesljive pomoči za oslabeli želo¬ dec, ki ne prebavlja jedil in povzroča sledeče znake- in nbolezni: izgubo slasti, izpehavanje, napihova - nje, gorčico, neprebavo, slabo prebavo, rabite* l l i ♦ S Severov želodčni grenčec (Severa’s Stomach Bitters.) Okrepča želodec, pomaba prebavi, vredi slast, pre- preča zapeko. Cena steklenici $1.00 Čiščenje krvi. ♦ I i t April je spomladanski čas čiščenja, in. tudi čas, ka¬ dar bi morali očistiti svoj ustroj, kateri je sedaj preobložen z raznimi strupeninami. Severov Kričistilec (Severa’3 Blood Purifier.) sc priporoča kot eno najboljših zdravil, katero se rabi kot “spomladansko, zdravilo". En dolar steklenica. Obistne neprilike. LOX O L PAMXPELL 1 REG. U S. PAT OFF ALCOHOL 49% E Al RICHTER &C„ NE 7 WYORK f REMEDV FOS RHEUMATISM GOUT - NEURALGIA LUMBAGO - COLDS PAiNS - BACKACHES SPRAINS & BRUI5ES Lahko uporab¬ ljate tudi pristni “PAIN EXPELLER” i i i Enkrat vsake tri minute mora vsa vaša kri iti sko¬ zi obisti, kjer se odprevljajo razne nečistosti. Ker imajo toliko dela za izpolnjevati, ali je čuda, ako kdaj zbolijo ? Kadar zbolijo, rabite za notranje bolezni. Učin¬ ki bodo povoljni. Vzemite 4 kapljice na eno polno čašo vode. Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa’s Kidney and Liver Remedy.) katero vzdržuje te organe zdrave ter ozdravi nji¬ hove razne bolezni ter prepreča druge. Cena $30c in $1.00. FIRST NATIONAL DULUTH - MINN. Naprodaj so v lekarnah povsod. Knjižice in navodila v vašem jeziku. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam: W. F. Severa Al. CEDAR RAPIDS wU. y I0WA Društvo sv. Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn. Glavnica. $500.01 Preostanek in nerazdelje dobiček-$1,55 Ne obračajte hrbta Poglejte resnici v oči, in pronašli boste, da je Duluth Universal moka najboljša moka na trgu- Vi dobite več rulia iz ene vreče Duluth niversal moke, kakor iz katerekoli druge. Duluth Universal mlinarska družba. MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE. V to banko vlaga država svoje vrednost!. 0 Obresti hranilnih vlog se plačujejo c dneva vloge. Naročajte se na največji slov. polutednik ^Narodni Va p==3G3S=3G n POZOR ROJAKI j Sledeče tri pijače so pristne, importirane, tako tudi zelišča za (j grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost in zdravje. In te so: [j Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horwatovo Grenko vino. Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT, Joliet, III, POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! S Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v \ ašo lastno korist. — Ako k naročilom priložite denar,_ Vam dam veliko več popusta, ker prihranim s tem zamudo časa, vozne stroške itd., kadar se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolektiram denar, to si lahko prihranite ako naročite direktno in priložite denar, ter imate od tega sami d k T> llte ' tretD 1 J*# 1 li rt . tri 11 , 0' daJ 1 po*' :lan« W ..Parski r> csi '‘ ‘•pni )Ioo> je prt” il e iožu 111 ' Pasova 1 /-<> m i' Bar( t jjtev tegk al1 kandidt .ostala I« ; glasov. ■ii, d* bi se :j ; j primarsk' :| je odpravijo je senatorje ' | ljudstvo. Do lif jih legislatui sprejela poti : ’l i držav, in p< na za izri s (taljenja i v senatu piti, in se pr injili vo i zavržen ji 1 ”. S tc pri volitval b potom pe t ran sodn i mora volilcev itive and wi Minn ; Governo zhorn 3 ljudstvu 1911 v pot i&iative ’ 6 smeli Wlo „® rosili p 0 Ilcev.; NAJVINEJŠE KAKOVOSTI Z GitBOM SI.OVEITSKE POKNE ZVEZE, 1ZDEEANE IZ KAJ FINEJŠEGA TOBAKA, u PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. . g*.< Za obilna naročila se priporoč am vsem slavnim drus v f lavske Podporne Zve e. Blago razpošiljam na vse ziaj* * sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! kot ' spi ■ *%>„ Stvu . Ani NASA BANKA NAJ BO VA»A Z veseljem in brezplačno dajemo mi P° trL 1 ^ jasnila v raznih ltupčijskih zadevah vsem on 1111 ’ nas v talnih zadevah. j Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čeko' ne fia/mAerrnli netph tvrdk emo pri ivguvpi*®«* sameznih oseb, tvrdk ali aru *"‘ PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO P° 0 * _• -GA Miners State Bank