Št. 52. V Gorici, v sredo dne 1. julija 1903. Tečaj XXXIII lahaj* trikrat aa teTrstah. fie tiskano l-kxat 8 kr.,l-kr»t 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večje erke po prostora. — Reklame in spi« v nredniikem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo- »Vae za omiko, svobodo in napredekJ« Dr. KrLomiš Uredništvo se naliAJa v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v L nad*tr. Z nreanikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah jn praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo ge nahaja v Gosposki ulici JU 11. Naroeninc bi oglase je plačat! loco gorica, »opisi u J ec rifilljajo le nredufltvu. Naročnina, reklamacije in druge reS, katere ne /»padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlfitvt. „PBIMOBEC" fcbaja »aodvisno od cSooe> vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gM.' 1-60. > u «. '^JS*,*1 *Prim<>reo» «9 prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrar* v SolsH ulici *n Jellersita v Nunski ulici; — v Irstu v iobakarni Lavren5i5 na^ trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponto della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. Iv. MHjavec) tiskdjin zal. Ban Klmea-fledervar, J§ žel, ali pojde tudi sistem. Azijatski tiran in varaliea Khuen-Hedervarv, ban Hrvatske, človek, katerega paševanje med nagimi brati Hrvati je zapisano v zgodovino s temnimi črkami, zapušča Hrvatsko. Zlodejstva, katera je storil, kričijo do neba, nedolžne žrtve ječijo po ječah, splošna nezadovoljnost vlada po banovini, in seljak se upira z orožjem v roki nadaljevanju madjarskega straho-vanja, — ob takem položaju zapušča razupiti ban Khuen kraljevski Zagreb. Mislilo bi se, da se je postavilo tega moža pred sodnike, ki so izrekli nad njim strogo obsodbo, po kateri mora zapustiti svoje visoko mesto ter iti samevat na kak oddaljen gradič. Toda ne! V Avstro-Ogerski se ne dela tako s tirani in pijavkami ljudstva, v Avstro-Ogerski se ne kaznuje ljudij Khuenovega kalibra, marveč take vrste ljudi se dviga v na&5 državi neverjetnosti vedno višje in višje. Kdor postopa z ljudstvom krivično, kdor zna vzbuditi proti sebi odpor ter splošno nevoljo, Usti sme računati na povišanje. Izgledov za to imamo veL kot preveč. Najboljši izgled za to pa je proskli hrvatski ban Khuen Hedervarjr. Mož tiče v Sibirijo, in drugod! bi ga bržčas tudi odstranili, ali v slavni »ogerskie državi je priplul na mesto ministerskega predsednika. Seveda, človek, ki je znal tako nečloveško upravljati banovino, tak človek je ustvarjen za kaj višjega, banski stol je preneznaten za njega, v Budimpešto mora na stol ministerskega predsednika! To nam daje pač premnogo misliti! Kje smo v Avstro-Ogerski ?! Khuen-Hedervary gre, in cela Hrvatska, izvzemši raadjaronske kreature, vsklika veselja: Tiran se poslavlja! Klicala jo Hrvatska že lep čas, da naj jo zapusti Khuen, katerega se mora odstraniti, ali seveda to klicanje je stremita za tem, da naj pade Khuen z ban- ske<™ mesta v pozabljenost, ne pa da se ;..'. postavi za ministerskega predsednika. Tako pa gre mož tje gori na ona mesta, kjer držijo po koncu tisti sistem, katerega izvršilni organ je bil doslej. V izvrševanju navodil iz Budimpešte se je pokazal Khuen tako izvrstnega, da ni preostalo drugega nego da se preseli v Budimpešto, da stopi na čelo temu sistemu!! Khuen je šel iz Hrvatske, ali sistem ne pojde. Da ne pojde, za to nam je najboljši porok prav on, Khuen-Heder-jrarjr. Vidi se, da vlada nikakor ne namerava zapustiti poti tlačenja hrvatskega naroda, marveč da hoče še nadalje hoditi po njih. Drugače bi pač ne klicala Khuena v Budimpešto. Položaj v Hrvatski je težak, nemiri kar nočejo ponehati, in včerajšnja poročila kažejo, da ogenj odpora proti madjarskemu tlačenju in izsesavanju gori živo in bo gorel toliko časa, dokler ne zadobi hrvatski narod zadoščenja za vso tiste krivice, katere so mu storili tekom dolgih let iz Budimpešte po raznih svojih organih. Vladi pa ni mar za te pojave tako, da bi jih onemogočila z dobrohotnostjo in pravico, marveč rabi le bajonet in ječo, tirana pa so povzdignili za voditelja vlade. In tako je gotovo, da je Khuen sicer Šel, ali sistem ne pojde. Sistem ostane. Na hrvatskem narodu je, da ga stre. Treba je boja za obširno volilno pravico, treba je poduka seljaku, svobode treba, treba pa tudi skrbeti, da se ne bo vzgajalo toliko vladnih marijonet v Hrvatski. Hrvatske prave rodoljube Čaka še velika naloga vzgoje naroda, po kateri imajo izginiti izrodi, in po kateri se ima postaviti narodnostni in gospodarski jez nasproti madjarski poplavi. Med ljudstvom in za ljudstvo treba resnega dela, le ob ljudskem značaju in ob ljudski zavednosti se more zdrobiti ohola madjarska pest. Khuen je šel, ali sistem ostane, proti njemu pa mora ostati neizprosen boj, prav tak, kakoršen sedaj bijejo Hrvatje, da prihodnji ban, ako bo stopical po potih Hedervarvja, ne bo klican več v Budimpešto na kako višje-mesto, marveč da pojde v »zasluženi pokoj...t DOPISI. b SrMJe il/VI-24/VI 1903. - Dragi g03podine urednice t' U ovom trenutku, kad Vam ove kratke redove pisem, Srbija pliva u oduševljenju. Na sve strane, Sirom srb&ke kraljevine, a i preko njenih granica ori se kao iz jednog grla .Živio kralj Petar I." Grmljavina srpskih topova potresa stare zi-dine rimskog .Singidunuma*, a u tabornoj crkvi, prepunoj sjajnih uniforma, odjekuju glasi .Tebe Boga falim«. U tom trenutku, od naj ve če znaCajnoati za istoriju srbikoga naroda, vaskoliki srbski narod upučuje svoje tople molitve Sve-Viinjem za spas i sreču srbskog naroda, Svrieno je! Ne čudite se ovoj jedinstvenoj tragediji, koja se je tek pre nekoliko dana u srbskoj prestonici odigrala, litina, u analima istorije naroda ikoro nejma ravne, ali dosta to: .Tako je moralo biti". Nije mi namera izlagaii pobude ovog strasnog savrsetka jedne srbske dinastije, — čast naroda, ugled zemlje, napredak Srbije, ideja nacionalisti faktori su, koji iražiie osvetu nad ovom, do skoro upravljajučom dinastijom. Pod Obrenovicevima Srbija kao slobodna kraljevina liSena je bila svoje naj-glavnije zadale na polju nacijonalnosti. Ne-prekidne trzavice, nebrojni fatalni eksperimenti sa narodom vršeni su samo u cilju dinastiCnih potreba. Nerazumevanje uloge, upropaSCenira ugledom zemlje i naroda Srbija je doista bila .sažaliteljna*, životarila je bez kompasa, na največe zadovoljstvo naših pro-tivniki, a na Stelu lično svoju. S toga i velim, odbacirao od sebe svaku sentimentalnost, jer za spas časti naroda i ponosa zemlje ne može biti pretežnija nikakva žrtva, pa ma kako ogromna bila! Živio kralj Petar I. ori se sa jednakim oduSevljenjem pod Avalom i LovCenom. Iz bratske Hrvatske stižu nam radostni glasi, vestnici lepše budučnosti; iz mile bratske slovenske i Hgarske zemlje bratski pozdrav odjekuje. Na horizontu pojavljuje se nova doba, boba ocajavanja za nate narodne protivnike, a doba neumornega rade, na polju bratske uzajemnosti jugoslovanskih naroda. Odbacimo verskutesnogrudnost.izdižirno se nad mracnom maglom narodnog egoizma, pa zajednicki uskliknimo od Triglava do Balkana; ,Ena majka nas rodila l Ena majka nas živil* Jugosloven. 1» koJSeanske županljo, 22. junija 1903, —(Agitacija pri obe. volitvi v Kozani in nekaj pripomnje, komur tiče.) — Obljubili smo v »Soči«, da spregovorimo obširneje o tisti .čedni* agitaciji, ki se je od strani Zupanove stranke napram gorenji stranki vila pred in med volitvijo. Neke migljaje sta dala o tem predmetu že dva gg. dopisnika iz Kojfkega in Iz zahod-njih Brd. Gosp. dopisniku iz zuhodnjih Brd smo jako hvaležni, da nam je pojasnil slučaj o Jakin-u % Bobrovega, kateri nam ni bil podrobno znan. V celotnem obsegu tega dopisa pa se naša stranka ne strinja, kajti našo stranko nič ne boli, koga da župnik K—r redi. Culi pa smo, da ta gosp. je bil jako fleten delavec v županovem vinogradu. Njegova gibčnost se nam v tem oziru posebno čudna zdi, in osobito zato, Ur se je tako energično postavil po robu občini, v katerej je njegova rodna zibelka tekla, kakor tudi možu — sosedu, ki mora v njegovih očeh biti poznan kot možak-poštenjak. Toliko brez zamere usodili smo se na to stran pribiti, in to zato, da bi vendar enkrat pripoznala do-tiCna gospoda, da mi ne njim ne nihčemu drugemu ne držimo nikakorSne ojstrine za tilnikom, pac pa, da ti nas z eno roko pre-potentno pod ledja s šilom zbadajo, a z drugo nam ojstri meC usiljujejo v naše roke ter nam svoj vrat pod ojstrino usiljenega meča zastavljajo, da bi jih mi kot izzvani z dotiCnim mečem pritisnili, potem bi nas ape-titno razupilt za prave in pristne tolovaje. Po našem mnenju, draga gospoda, se vam ni treba bati lastne sence; in kačo v travi prezirati. Zelo je obžalovati veš nastop v Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. PaU.sk! spisal H. S!eakleiri«s. — P«sl. P*4r*vski. (Dalje.! »Danuška! DanuŠka!« Ona je odprla oči ter ga nekaj časa gledala, na to pa je smeh razvedril njeno lice in ona je prav kakor v ogljarski kolibi, samo jasnejše, zaklicala njegovo ime: »Zbišek!« In hotela mu je podati roko, toda radi prevelike slabosti ni mogla tega storiti; pač pa jo je objel on 3 srcem tako ganjenim, kakor bi se jej zahvaljeval za kako neizmerno milost. »Sprebudila si se U je dejal. »O, hvala Bogu!..« Nato mu zastane sapa... in nekaj časa sta se nemo gledala. Tišino je dramil samo duhteč pih vetra, ki je prihajal z livade, in nerazločno petje kosca. Danuška je gledala popolnoma bistro ter se smehljala neprestano, prav kakor dete, ki vidi v sanjah angelja. Polagoma pa ae jej jelo zrcaliti v očeh nekako začudenje. »Kje sem?« je vprašala. Zbišek jej jame odgovarjati na vso sapo: »Pri meni si! Pod Spihovem! K očetu greva. Končano je tvoje trpljenje, moja Danuška! Iskal in j rešil sem te. Nimajo te več Nemci v svoji oblasti. Ne boj se! Takoj bova v Spihovem. Bila si bolna, toda | Jezus se te je usmilil! Koliko je bilo bolesti, koliko joka! Danuška! Sedaj je Že dobro. Pred teboj je samo sreča! Ej, koliko sem te iskali Koliko zemlje prepotoval! Ej, veliki Bog! Ej!« In oddahnil si je globoko, kakor bi bil odvalil ostanek tuge in bolečine od svojih prs. Danuška je ležala mirno ter govorila nekaj povsem tiho sama s seboj; končno pa je vprašala: »Ti me torej nisi pozabil?« In dve solzi sta jej s trki j ali na vzglavje. »Kako bi te mogel pozabiti!« zakliče Zbišek. V tem zamolklem vzkliku je bilo več moči, nego v največjih prisegah, ker jo je res ljubil z vso svojo dušo, ali od onega Časa, ko jo je našel, mu je bila dražja nego ves svet. In zopet je nastala tišina; v daljavi je nehal kosec peti ter jel brusiti svojo koso. Danuškina tista so se jela gibati, toda šepetala je tako tiho, da je Zbišek ni mogel razumeti, zato se je sklonil nad njo in jo vprašali »Kaj govoriš, moja jagodica?« Ali ona je ponovila: »Cvetke duhte\..« »Ker se nahajamo na livadi,« odvrne Zbišek »toda takoj odidemo dalje... k tvojemu očetu, ki je takisto rešen iz sužnosti. In sedaj boš moja do smrti. Ali me dobro čuješ? ali me razumeš?« Nato se Zbišek nakrat prestraši, ker zapazi, da jej je lice b lj in bolj bledelo in so se pokazale na njem debele kapljice znoja. j »Kaj ti je?« jo vpraša prestrašen. I čutil je, kako so mu stopali po koncu lasje na glavi in mu gomazeli mravljinci po Životu. »Kaj ti je? Povej!« je ponovil. »Temno je!« zašepeta ona. »Temno? Solnce sije — tebi pa se zdi, da je temno,« jo je vprašal s pridržano sapo. »Ali pravkar si govorila ponolno jasno in razločno: Za Boga, reci mi samo jedno jedino besedo!« Zganile so se jej še enkrat ustnice, vendar pa ni mogla več šepetati. Zbišek je samo uganil, da izgovarja njegovo ime, da ga kliče. Takoj na to se jameta njene medle roke tresti na odeji, s katero je bila pokrita. To je trajalo le malo časa. Ni jej bilo mogoče več pomagati... ona je umirala. On pa jo je v svojem strahu in trepetu začel prositi, kakor bi mu mogla prošnja pomagati. »Danuška! O usmiljeni Jezus! Počakaj vsaj, da prideva v Spihov, Počakaj! Počakaj! O Jezus! O Jezus! O Jezus!« Med tem se sprebudita ženski in pribite" služabniki, ki so spremljali Dannško ter Čuvali nekoliko dalje konja na livadi. Spoznavši na prvi pogled, kaj se godi, so vsi pokleknili ter pričeli glasno moliti litanije. Vetrič je prenehal, listje je nehalo šumeti na hruški in samo besede molitve so se razlegale v globoki tišini. Danuška je pred koncem litanij še enkrat odprla oči, kakor bi hotela že zadnjikrat pogledati Zbiška — in ta od solnca obsijani svet, potem pa je mahoma zaspala v večnem spanju. tem, da ti raje 99 bruronBi ovac od sebe brcate nego U sloto razbrzdano po nosu ploknete?!To vam moramo odkritosrčno povedati, da jako neprijetno bi nam bilo, ako nas izvabite na bojno polje. Toda uver-jeni bodite, da bolje sems ko vsejete, boljše Žetve boste deležni. In kakor boste v hosto pihali, tako se vam bo iz nje odmevalo. Torej, kakor razvidite iz odseva naših želja, je odvisen le od vas mir in razdor. Upoštevaje to dejstvo, bili bi vi v prvi vrsti poklicani, kaj je bolj korisino — prvo ali slednje ? Nikakor ne cingati z nogami, ker skrajni je čas! Torej, da se je najostudneja agitacija proti nam uprizarjala, to nam mora pritrditi sam štabni general z vsemi svojimi adju-tanti. Žalibog deležna je bila te infamne agitacije tudi ona stran, ki ni nikakor poklicana, prezirati ne pete ne osme Božje zapovedi, ampek v spolnovanju teh zapovedi bi nam morata biti uzor. Onemu, o katerem vemo, da je pripravljen vse in tudi najdražji svoj zaklad, to je vest, zastaviti samo, da doseže svoj Časti in slavohlepni namen, toliko ne zamerimo. Zameriti pa je onim, katerim je bilo dobro znano, da naša stranka je izključila vsak pojav bodisi naprednega ali klerikalnega duha, kakor tudi, da je šla v volilni boj proti osebi, proti absolutizmu in terorizmu, torej z načelom spraviti v obe. zastop može inteligentnega značaja vnete za vsestranski blagor in napredek te obširne županije brez ozira katerega koli političnega prepričanja so ti. V ta smoter so imeli naši nasprotniki Častne garancije. Da je bila pre-memba v občinski upravi neobhodno potrebna, in to tim bolj z ozirom na lokalne razmere različnih podobcin, se je gospoda župana stranka nasproti možakom naše stranke prav mnogokrat izrazila. Pa žali Bog naši nasprotniki niso v praksi tako sveti kakor,v besedi; res je sicer, da beseda miča, a delo vlcCe; v poslednjem zmislu krščanske ljubezni do bljižnega so se tako zbali nalik hudič križa. In to morda zato, da bi jim poštena stvar ne razdjala hinavsko klerikalnega sodčka; zato so hiteli ta sodček obdati s Črnimi obroči, misleci, tako bo varen in peklenske poSasti ga ne razdjajo. Za obbitje ali podbatino tega soda so se poslužili naši ljubi prijatelji nekaj naših »Sočanov", ti so jim bili pri tem delu prav slastna kost. Potem pa sploh so se poslužili v svrho flikanja pokvarjenega soda vseh liberalcev, brezvercev, .sovražnikov" duhovščine in potomcev neke namišljene »rjevine*. Ti različni panogi so imeli odmerjen vsak svoj delokrog; na primer prvi so bili za nakapilno smolo, drugi za osnaženje notranjega dela soda, ki je ves mufast, tretji za vitve Črnih obročev, četrti pa, da bi rjevino od soda očistili — in sod tako mojsterško zafiikan bi bil i na dalje dober za klerikalno vino. Pa čujte čudo, vsi ti faktorji od prvega do zadnjega panoga niso bili kos dotični sod v pravo stanje položiti, in radi tega je naše ljudstvo tej go- spodi povedalo, da pno svojo pristno vinsko J§pJliiQQ badjsj f& fc.naprednega ali Herikal^ nega grozdja ne stavi v dotični mufasti sodček, ampak naj ga le lep* fceTstaro Saro vložijo. Ti gospodje so koj spoznali, da Bas Iz-veliCar ni prinesel vero na svet, da bi *e" ta svetinja zlorabila v strankarske jlamene.DWl je nase ljudstvo^ verskem osritu najbolj občutljivo, vendar se ni farizejem posrečilo v kljub tolikemu terorizmu, spraviti nase. ljudstvo na svoje limanice, ker ono je nase, stranko v dno duše poznalo« da če že ne bolj vsaj lo»o terna je kakor nasprotna. Ker je bilo v verskem ozira grozdje pre-kisio, so ubrali ti naši nasprotniki drago struno, na katero so zagodli našim krčmar-jem, a naši krčmarji, dobro poznajoč pre-frigano nakana hinavske gospode, niso hoteli zaplesati na njihov takt. Zato pa je začel te krčmarje znani tambnr kar bojkotirati in žugati jim, da jim pojdejo veje dol. Neki občinski stražnik (R), koji bi nastopni dan imel svojo službo pričeti, ni hotel obljubiti žup. pristašu volilnega glas, a glejte čudo, kmalu potem pride obč. obhodnik z enim stražnikom k dotičnemu zapriseženemu obe. stražniku z zahtevo, naj odda prejeto uniformo in pripadajoče znake in ta hote ali nehote izročiti je moral dotičnima poslancema, kateri so prejeto uniformo izročili pristašu. županove stranke. Kaj ne, g. župan, da tako delo je lepo delo ? Vrhu tega so ti naši gospodje udarili z debelim agita-cijskim cepcem po revnejših volilcih, kateri hodijo običajno na obč. stroške v bolnišnico v Gorico, Ceš, če utegne priti drugi župan, bodo ti revčki dobivali v bolnišnici samo kruh in vodo in ta predrzni in presrčni župan, ki bi imel po idejah naših nasprotnikov tako velik upliv- v bolnišnici, bi napravil neko posebno odredbo, po kateri bi dobivali naši dninarji dnevne mezde ali plače samo 25 kr. (50 v.) Dalje govorilo se je, da utegne Turna tu komandirati. Dalje, da naša stranka je učiteljska stranka in kot taka, da si bo prizadevala r slučaju zmage za zboljšanje učiteljskih plač. (Konec pride.) Dimata in razne novice. Smrtna kosa. — V soboto so pokopali v Sovodnjah Marijo Plahuta, roj. Tomšič. Pokojnica je dolgo časa bolehala *a i . N. v m. p.! Pevskemu in glasbenemu društvu je daroval gospod »Nekdo« 4 krone pri kozarcu »pivca* pri »Jelenu*. V svoji skrom-. nosti noče povedati svojega imena, pač pa javno pove, da bo dal še! Bog ga živil Sodnljskl plsarniSki izpit je napravil dne 27. junija t. I. g. K o v a č i č Edvard, pomožni uradnik pri c. kr. okr. sodniji v Bovcu. ftlasbena šola »pevskega in glasbenega društva* je sklenila v soboto dne 27. rožnika šolsko leto 1902/3. Šola je imela tečaj za glasovir* v katerem je poučeval g. Ewil K o m e 1. Štela je 12 učenk in 10 učencev.^..Tečaj za gosli, v katerem je poučeval g. Jos. Michl, pa je štela 16 učencev in 2 učenki. Vsi učenci so se učili v enem oddelku, in sicer glasovir jg%|ipU po 4 skupaj;.jfljrljitopp željo stanšev pa tudi posamezno. Vspefe je bil splošno dob>r. Glasbena Šola je imela,' kakor tadi društvo semo, premnogo zaprek. Glavna zapreka je ta, da šolski zavodi ne podpirajo prav w& stremljenja našega društva {ali mu celo posredno ali neposredno r^DrotUjejo. Dočint v drugih mestih šolska vodstva pričetkom šolskega lete celo vabyo svoje učence, naj se vpišejo t enake učne zavode, kakor ga vzdržuje naše »pevsko in glasbeno društvo", in n. pr. v Ljubljani sestavljajo v pretežnem številu šolo »Glasbene Matice* učenci mestnih ljudskih šol in vad-nice. Pri nas pa obiskujejo glasbeno šolo izključno otroci družin, ki se same zavzemajo za naš zavod. Četudi je res, da se v vsaki ljudski šoli uci nekoliko petja, ta pouk ne more imeti tistega vspeha in tudi ne tistega cilja, kakor na zavodu, ki je v prvi vrst.i vstvarjen, da metodično goji petje in glasbo* in ki vzdržuje v to svrho pevsko in glasbeno šolo. Tembolj je obžalovati enake zapreke, ker je te očitno provzročil naš domači politični položaj, in se šolska vodstva na to ozirajo. — Druga zapreka so tudi nedostatni prostori, vendar odgovarjajo isti za vajo gojencev v gori napovedanem številu, in to samo na sebi bi pač ne imelo biti vzrok, da se učenci ne vpisujejo v večjem številu. Društvo je imelo letos na razpolago dve izborni moči, za gosli g. Josipa Michla, ki je z odliko izprašan gojenec pražkega kon-servatorija, sam skladatelj in izboren glasbenik; za glasovir pa je bil na razpolago g. Emil Komel, ki je za srednje šole vsposobljen za pouk petja in glasovirja. »Pevsko in glasbeno društvo" prične svoje novo šolsko leto s 15. septembrom t. L, ter se bodo poučevalo gosli in glasovir v dveh oddelkih. V drugi oddelek se sprejmejo oni, ki so z dobrim vspehom dovršili prvi oddelek, v prvi oddelek pa vsi drugi. -Ob enem se bode poučevalo za dečke in deklice zborno petje irt vsporeotuv teorija. Opozarjajo se na to stariši otrok, ki imajo veselje do petja in glasbe. Vpisuje se lahko pri društvenem vodstvu tekom cslih počitnic, s 15. septembrom t. I, pa pri šolskem vodji g. Jos. Michlu. Učnina znaša 2 K na mesec, za vsakega učenca za posebne ure pa po dogovoru. »Pevsko fn glasbeno društvo" je naznanilo v sobotni »Soči* s kratko notico, da priredi drugi dan v nedeljo 28. pr. ni. »pri jelenu* vrtno veselico. Vabilu se je odzvalo mnogobrojno občinstvo, tako, da je bil prostoren vrt poln. Na vsporedu je bilo 11 točk, in sicer te-Ie: 1. Pevsko geslo: »Slava Slovencem", možici zbor, A. Hajdrih. 2. »Na planine", mešan zbor z bariton-solo, p. H. Sattner. 3. »Utopljenka", možki zbor, P. Križkovski. 4. »Veseli pastir", mefan zbor, A. Nedvei. .5.. jDomovini*, mpžki' zbor s tenor in bariton-solo, Dr. B. Ipavec. 6. »Legenda*, mešan zbor, P. Čajko.vskij, ?»»Domu*, možki zbor, A. FSrster.8. »Gorska cvetlica*, mešan zbor z bariton-solo, L Laharnar. 9. »Klevetnikora Hrvatske", možki zbor, F. S. Vilbar. 10. »Domovina", mešan zborstenor-solo, A. Foerster. 11. »Ustaj rode", možki zbor, J, pl. Zajec. Vspored je bil torej jako bogat, skoro preobsežen. Ugajala je zlasti »Legenda", me-; šan zbor, P. Cajkovskij, ki je res nekaj krasnega, milega, Vzvišenega, nekaj pristno slovanskega, in pevska zbora sta jej bila tudi kos. Izmed drugih pesmij je omeniti »Na planine*, divno »Utopljenko*, »Domovini* in »Gorsko cvetlico", ki so žele več priznanja, na sploh pa je bilo občinstvo z odobravanjem in ploskanjem k posameznim točkam jako radodarno. Nimamo namena pisati tu podrobnejo oceno posameznih točk, marveč rečemo le na sploh, da, daei je bilo petje tuintam dovršeno, so se pojavljale vendar tudi hibe, tako da užitek, katerega smo pričakovali, ni bil popoln. Na društvu je, da odstrani hibe tudi za vrtne veselice, katere naj bi stale če ne že povsem, pa vsaj približno na višini petja pri koncertih. Na sploh pa se mora reči, da se zbora pridno vežbata ter stremita po vedno boljem napredku; kdor pa hrepeni po napredku, tisli mora računati tudi s svojimi hibami. Le tako se dviga kvišku. Konstatovati pa moramo da smo se čutili zadovoljne, da smo imeli to lepo vr'no veselico v svojih prostorih sredi mesta; čutili smo, da smo doma in ne pri tujcu, kateri nam drugače odstopi svoje prostore za malo časa le radi dragega denarja! Tej veselici sledijo sčasoma brez dvoma še drugo. »Slovensko bralno in podporno društvo t (iiorlci* Tbi k letnemu občnemu zboru, J?i bo x nedeljo dn 12. julija 1903. ob 1. uri popoludne v diušt-enih prostorih % naslednjim dnevni^ *gwij : 1. Letno poročilo odborovo. 2 Račun za leto 1902. 3. Proračun za leto 1903. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Opombe: Ako hoče kateri društvenik staviti pri občnem zboru kak predlog, naj ga naznani predsedniku do 9. julija. Predsednik in odborniki morajo stanovati v Gorici (§ 41.) — K občnemu zboru sme priti, glasovati in voliti vsak ud, ki je izpolnil IS leto; voljen sme pa biti le pol-noletnik. Volilno pravico mora vsak društvenik izkazati z društveno knjižico (§ 34.) Čudno postopanje s slovenskimi porotniki. — Nikjeri pri nas, tudi ne v hiši pravice, se ne morejo navaditi, da bi kar sami od sebe postopali s Slovenci tako, kakor pritiče, marveč povspdi moramo šele zahtevati prav vsak košček posebej, za vsako slovensko besedo se moramo posebej boriti. Samo po seb Ženski sta jej zaprli oči ter odšli po cvetke naj livado, služabniki so jima sledili, in tako so vsi gazili j v soluci med bohotno travo, podobni poljskim duhovom, prigibaje se vsaki hip in prelivajo solze, ker jim je bilo srce napolneno s tugo in žalostjo. Zbišek je klečal v senci poleg nosilnic, glavo položeno na Danuškine noge, ter se ni niti ganil, brez besed, prav kakor bi bil že tudi sam mrtev. Služabniki in ženski so se bližali vsaki hip z natrgami duh-tečimi cvetkami. Na vlažni nižavi so našli tudi lilije. Ko so imeli polno naročje cvetic, so obkoljili nosilnice ter pokrili s cvetkami mrtvo telo tako, da se jej je videlo samo lice, ki je bilo sredi zvončkov in poljskih lilij povsem belo in mirno spavajoče, v večnem snu — videti prav angeljsko. Do Spihova je bila komaj še dobra milja, zat-» so čez nekoliko časa, ko so nekoliko ublažile hudo bolečino in tugo solze, dvignili zopet nosilnice ter se napotili h gozdu, kjer je pričelo Jurandovo zemljišče. Služabniki so za žalostnim sprevodom vodili konje. Zbišek je nesel nosilnice pri vzglavju, ženski pa, ovenčani z ostalimi cvetkami, sta šli spredaj ter prepevali pobožne pesmi, in tako so šli med zeleno livado in ravnimi sivkastimi ledinami kot kaka žalostna procesija. Na modrem nebu ni bilo videti niti oblačka in ves svet se je ogreval v zlatih solnčnih žarkih. VI. Končno so dospeli z Danuškinim truplom v spi-hovski gozd, na čegar meji bo po dnevu in po noči stražili oboroženi Jurandovi služabniki. Jeden od njin je stekel z otožnim poročilom naprej k staremu Tolimu in k duhovniku Kalebu, drugi pa so šli za nosilni- cami, s početka po močvirnati in ozki, pozneje pa j široki gozdni poti, tje de mest^ kjer se je končal gozd in se pričelo močvirje, pclco vsakovrstnih ptic in povodnih živalij, za katerim je stal na višini spi-hovski grad. Spoznali so tudi takoj, da je otožna vest o njih že dospela v Spihov, kajti komaj so stopili iz hoste na piano, so začuli glas zvona iz spihovske kapelice. Kmalu potem so zagledali, da jim gre naproti večja množica ljudi j, v kateri so bili moški in ženske. Ko se jim je-približala za dva streljaj a z loka, so za mogli razločiti že posamezne osebe. Na čelu je korakal sam Jurand, podpiran od Tolima in tipaje pred seboj s palico. Lahko ga je bilo spoznati po orjaški rasti, po rdečih jamah namesto očij in po belih laseh, ki so se mu vsipavali na ramena. Poleg njega je korakal oblečen v belo srajco in s križem v roki duhovnik Kaleb. Za njim je nesel mladenič zastavo z Juran-dovim grbom, poleg nje so stopali spihovski vojaki, za njimi so šle omožene z ovitimi glavami in deklice z razpuščenimi lasmi. Na koncu sprevoda je ropotal voz, na katerega bi imeli položiti telesne ostanke Danuškine. — Ko je zagledal Zbišek Juranda, je zapovedai nosilcem, naj postavijo nosilnice na tla, katere je on tudi sam nosil pri vzglavju; na to pa je stekel k njemu ter jel klicati z groznim glasom, s kakoršnim more klicati le neizmerna bolest in tuga: »Iskal sem jo, dokler je nisem našel- in rešil, toda ona je odšla rajše k Bogu nego v Spihov.* In bolečina ga je obvladala; zgrudil se je Jurandu na prsi, ga objel ter zajeknil: »O Jezus ! O Jezus! O Jezus!« Ta prizor gane vsa srca spihovskih oboroženih ljudij; vsi začnejo vdarjati z meči ob svoje ščite ne ved6, kako bi izrazili drugače svojo žalost in svoje koprnenje po osveti. Ženske se spuste" v jok. Tekmuj6 druga z drugo so klical ~, zakrivaje si z robci oči: Oh, usoda! ob, usoda! Ti uživaš veselje, me se moramo pa jokati! Oh, usoda! Tebe je pokosila britka smrt! Oj! Oj!...« Nekatere so odkrile svoje glave ter jele tožiti: »Ali se ti je, cvetka, godilo med nami tako slabo? Zapustila si tukaj očeta v veliki žalosti, ti pa se že veseliš v svetem raju. Oj! Oj!« Nekatere so očitale pokojnici, češ, da se ni usmilila očeta in svojega moža. In to žalovanje in stokanje je bilo na pol podobno petju, ker drugače niso vedele izraziti svoje žalosti. Jurand se je izvil iz Zbiškovega objetja ter stegnil pred se palico v znamenje, da hoče iti k Danušk/. Tolim in Zbišek ga primeta na obeh straneh pod pazduho ter ga pripeljeta *e nošilnicam. Tu poklekne pri mrliču, ga poboža zi.lO po glavi in po životu tje do rok, prekrižanih na prsih, ter nekolikokrat skloni glavo, kakor bi hotel reči, da je to ona, njegova DanuŠka, nihče drugi in da on pozna svoje dete. Na to jo objame z jedno, pa z drugo roko, brez pesti, ter jo dvigne kvišku. Iz tega so navzoči spoznali, da tako toži Bogu svoje gorje. Zbišek, čegar lice je bilo kakor izklesano iz kamena, je klečal na drugi strani, in naokrog je bilo tako tiho, da se je culo sopenjo konj, čvrčanje kobilic in brenčanje muh. Končno poškropi duhovnik Kaleb z blagoslovljeno vodo Danuško, Juranda in Zbiška ter zapoje »Requiem aeternam«. Po dokončani molitvi je glasno molil. In zdelo se je ljudem, da slišijo proroški glas, ko je prosil, naj bi muka nedolžnega deteta bila ona kapljica, ki se prelije iz posode krivic, nij bi napočil dan sodbe, kazni, jeze in poraza. (Dalje priae). umevno bi moralo biti, da se klice slovenske porotnike po slovensko, toda ne, pri nas so jih klicali — laško, dokler se ni v tem zasedanju nekdo gg. slovenskih porotnikov temu postavil po robu. Tako varuje sodnija vsak koSček ^posesti« laškega jezika! Zahtevati je moral slove * ki porotnik slovensko klicanje, nd, sedaj upamo, da ostane pri tem. V soboto se je naznanilo porotnikom, da se nadaljujejo razprave v torek, in sicer je naznanil to predsednik sobotne razprave samo — laško! Slovence je prezrl popolnoma. To preziranje je vzbudilo v slovenskih porotnikih veliko indignacijo, in skoro so bili že na tem, da ne prideja več k; raj,-, pravam! Tako preziranje je pač Čudno, da ne rabimo izraza, ki bi isto prav označil — ali ker smo sedaj zahtevali, se bo morda sodnija ravnala po zahtevi ter postopala s slovenskimi porotniki po človeško! InSIrukcije za porotnike v slov. jeziku, pravil, vsega tega ni — za laske porotnike je pa preskrbljeno na vse strani ter dobivajo potreben pouk in sploh vse, kar tiCe za nje k porotnim razpravam. Tako bagateliziranje slovenskih ljudskih sodnikov je nezaslišano, aH odgovarja popolnoma sistemu, katerega so na naših sod-nijah v Gorici Se prenapolnjeni. Tako postopanje pa tudi ne pospešuje vere v pravico I! Porotne ©brtvntv«. — V* s o b o t o je sedel na zatožni klopi gluhonemi Josip Berlot od Marije iz Gorice, rojen 1. 1885. Predsedoval je razpravi dvorni svetnik vit. D e f a c i s, sodnika sta bila svetnika Gabri jelcic in Rutar. Branitelj dr. Grsziadio Luzzalto. Berlot je bil obtožen hudodelstva tatvine, da je tekom jednegaleta vzel Anto-niju in UrSuli Toso v denarju in v vrednosti večjo svoto. Toso je njegov stric. Toso je opazoval dlje časa, da mu pomankuje denar, na kar je začel sumiti na Berlota, kije začel živeti potratno ter trosil okoli denar» Sum je bil opravičen in Toso je dal Berlota zapreti; ta je kmalu pripoznal tatvino, rekoč, da je vzel okoli 2000 K, Toso jepri-povedal, da mu manjka vsega denarja okoli 7000 K. Toso je baje tudi pretepal dečka, ki je trpe), kakor je izpovedal, lakoto pri njem. Oče dečkov je norec v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. Branitelj je slikal defika. kot nenormalnega in porotniki so zanikali stavljeno jim vprašanje z 10 glasovi proti 2, nakar je bil Berlot oproščen obtožbe. Kot tolmač je bil navzoč pri razpravi g. profesor Uudež. Včeraj je bila rezprava radi hudodelstva tatvine proti Elizi Ropretič iz Gorice in Antoniju Giulio iz Tarcenta. — Obtožena sla, da sta okradla skupno v cerkvi v Krminu dne SO. marca kip Matere Božje, v Čedadu Karolino Blazutičevo ter po cerkvah nad Čedadom, v Koneljanu itd. Kar sta ukradla in skušala ukrasti, znaša nad 600 K. Ropretig je rojena 1. 1874., Giulio pa 1. 1881. Giulio je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Dobila sta Giulio 7 let, Ropretig pa 2 leti trde ječe. Porotna obravnava proti Krkoiara meletarjema Louvier in Braulin je pričela danes. Zanimanje za njo je veliko? zato bomo poročali o njej obširneje. Ž^rjal ne pride pred porotnike, marveč pred okrožno sodnijo. Iiveslje e. kr. gimnazij* ˇ Gorici. — Pred nami leži poročilo c. kr. državnega gimnazija v Gorici za šolsko leto 1902/3. Isto obsega obširno razpravo ,Zur P f lege 4*t slovenischen Schriftsprache an ost. Gymnasien# iz peresa prof. Žni-deršiea, h kateri se še povrnemo. Šolsko poročilo obsega osobje in razdelitev učnih predmetov. Ravnatelj Gross se je poslovil, zato je bil imenovan njegovim namestnikom profesor Friderik Simzig.^ega stalnega učnega osobja na gimnaziju je 14. risanje, petje in telovadbo poučujejo učitelji z učiteljišča in vadnice. Izmed drugega gradiva nekaj pripomb: v poročilu za biblioteko učit. osobja nahajamo izmed slovenskih publikacij samo »Slovana*. Tje bi tikalo pač še kaj, na pr. Šolska Matica itd. ? poročilu o biblioteki za učence opažamo letos prirastek, ki je mnogo ugodnejši od prejšnjih, namreč kar se tiče slovenskih knjig. Da sta prirastka glede nemških in laških knjig jako bogata, ni potreba Se posebej omenjati. Poročilo o zdravstvenem vežbanju navaja igre na Rojicah, katerih so se deležih* dijaki. Dalje so se vadili tudi v drsanju, vož nji na biciklju ter v kopanju in plavanju; lavm-tenis je po večini izostal radi deževne spomladi. Šolnine se je plačalo v prvem poluletju K 5685*80, v drugem pa K 7635*70, torej več nego v prvem. Oznanilo o prihodnjem šolskem letu 1903/04 je pisano kopetsamo v nemškem jeziku. Toliko grajana breztaktnost vtempo- *ledu-^,JUar^ir^lju4eJ_>_.___ število učencev koncem leta znala 478. Vsprejetih je bilo vsega vkupe 519. Med letom* jih je izstopilo 40. V pripravljalnem razredu za gimnazij jih je bilo 34, vstopilo jih je 41. Po krajih jih je iz Gorice 89, iz Pri-morja 356, H drugih avstrijskih dežel 25, iz Ogerske 3, 5 iz inozemstva. Po materinščini je Slovencev 247, Lahov 200, Nemcev 30. Po veroizppvedanju katoličanov 472, 2 protestanta, 4 židje. V Gorico spadajočih je bilo 153, zunanjih 325. Klasifikacija je, kakor običajno, jako neugodna. Odlik je 41, prvi red jih je dobilo 296, drugi red 78, tretji red 33, pre-skuSnja je dovoljena 28 in dvema radi bo- ' lezni. — Omeniti moramo še, da je bilo letos v osmi šoli le 10 Slovencev, torej .Lahov več, namreč 13. Številke so prav poučne. Poglejmo le v gornje razrede. V peti je 15 Lahov, 29 Slovencev, v šesti 16 Lahov, 22 Slovencev, v sedmi 12 Lahov, 14 Slovencev, v osmi 13 Lahov, 10 Slovencev. Padanje v Številu je občutljivo zlasti za Slovence, in to kaže, da utegne »kosi par let priti iz osme -šele več Lahov nego Slovencev. Po navadi je bilo narobe. Z našim nemškim gironazijem se bomo sedaj seveda Se bavili. Slovenski odllčnjskl na gimnazijo. — V prvem razredu Fon Josip s Srpenice, Lovrcnčič Josip iz Kreda, Podbr&ček Štefan iz Deskel; v drugem Bud al Andrej iz Št. Andreža, Gor kič Franc iz Vrtojbe, L e n a r Ivan iz Hudejužne, Lu 1 i k Ivan iz Ajdovščine, Mark oči č Josip iz Št. An-dreža, Mavri Anton iz Trsta; v tretjem Hrobat Rudolf iz Dobravelj, Pavlin Anton iz Vrlojbe; v četrtem Peric Filip iz Sela; v petem C o ti C Bogomir iz Cerovega, Fanninger Rihardiz Bolca, Kemperle Leopold iz Hudejužine; v sedmem B r a t i n a Ivan iz Ollico; v osmem Hrobat Hilarij iz Dobravelj. Slovenskih gimnazijcev Iz Gorlee je bilo v preteklem šolskem letu 27, kar je vsekakor lepo število. Število mestnih slovenskih dijakov pa tudi raste od leta do leta in želimo, da bi rastlo vedno bolj; kaže pa tudi, k a V. o skozi in skozi laška je Gorica! 1 Realka je tudi skončala v soboto šolsko leto. Izvestja pa nismo dobili. Laske reklamne knjižice na Tolminskem. — S Tolminskega nam poročajo, da so iz Gorice hoteli natrositi po Tolminskem vozni red po železnicah in s pošto, ki je založen z reklamnimi noticami raznih laških in polulaških tvrdk v Gorici. Nekatere tvrdkese priporočajo poleg laškega tudi v nemškem jeziku, in to pošiljajo potem med Slovence! Slovenec naj kupuje pri Lahu in pol-Lahu na laško in nemško vabilo! Ta je lepa! Zavednim Tolmincem pa se je zdelo za malo tako laSko in nemško usiljevanje ter so odstranili vse knjižice. Slovenci — mislite! Izlet »Pravnika* v Devln se je izvršil v nedeljo ob jako lepi udeležbi iz Kranjske, Istre, Trsta, Goriškega in Štajerskega. Po Devinu so vihrale trobojnice, vrt g. Plesa je bil lepo odičen. Družbo je pozdravil dr. poslanec dr. Ferjančič, povdarjaje važnost pravniškega stanu. Od spodaj gori moramo delovati, ker od gori doli nam ni r..icakovatt ničesa. Zato je organizacija pravnikov danes velike važnosti. Dr. Tavčar je povdarjal vpliv delovanja pravnikov v borbi naroda za svoje pravice, zlasti na Primorskem imajo pravniki največjo zaslugo za vspehe naroda. V imenu goriških pravnikov je govoril dr. Franko, ki se je zahvalil na obisku in na lepem pozdravu dr. Ferjančiča. Tudi on je povdarjal važnost društva »Pravnik*, ker le z organizacijo se da doseči in pritiskati na zgorej, da dobimo, kar potrebujemo za izvedenje ravnopravnosti. Omenja lep napredek v Gorici glede slovp* .kega urado-vanja. Nadeja se, da bo mogel v Gorici v par letih pozdraviti društvo »Pravnik*. — Izlet je »končal najlepše ter pustil v navzočih najugodnejše vtise. JMtJI loree t Vipavi. — Na občno zahtevanje ponovi .Pevsko društvo" v Vipavi »Divjega lovca* v nedeljo 5. julija ob V, 5. uri popoldne ob znižanih cenah. Veteransko druStro t Kainnjah priredi plesno veselico dne 12. t. m. na Go-ričicjL(pri Reoku). Pri plesu bode svirala Sokolska godba iz Prvačine. Slovenska Čitalnica v DoIenji^Vrtojbi priredi veselico s plesom dne 5. julija 66' *Vt P°P* v prostorih gostilne v .Gradu". Vspored prihodnjič. Slovensko trgovsko društvo .Merkur* t LJubljani naznanja, da je zanimanje do posredovalnega odseka tega društva zlasti od strani gg. nastavljencev čedalje večje. Tudi od gg. šefov je bilo isto do sedaj še povsem povoljno, vendar pa sedaj, ko število službe iščočih nastavljencev od dneva do dneva rase, nikakor več ne odgovarja potrebi. Radi tega se obračamo zopet do gospodov trgovcev brez razlike, so H isti društveni člani ali ne, da se pri nastavljenju kupčijskega osobja blagovolijo vedno posluževati društvene posredovalnice. Poslovanje iste je uzorno urejeno in točno, Gg. trgovci, ki se zanimajo za to, blagovolijo naj zahtevati poslovni red v svrho natančneje informacije. Pisma, tičoča se posredovanja služb, naj se naslavljajo: Slovenskega trgovskega društva Merkur posredovalni odsek v Ljubljani. Hrvatska. L~ V Ludbregu je okoli 1400 kmetov podrlo in porušilo vse, kar je še ostalo iz prejšnjih dnij, občinsko hišo, posojilnico, okr. glavarstvo itd. Na Kulivrhu je bila prava bitka. Ranjenih okoli 40 oseb, 72 aretiranih, 4 so ustrelili. Po drugih poročilih je baje 16 kmetov ustreljenih, 60 težko ranjenih. V Pregradi se tudi pripravljajo napadi. V nemški zbornici poslancev bo sedaj, ko so končane ožje volitve, najmočnejša stranka centrum, ki šteje 100 članov, soc. demokratje štejejo 81, Poljaki 16 poslancev ; pridobili so 2. Umiki mM« t* JeiiipBl-vrBleii"po",es"ie pre!",lj'"ie vravnava spreminjanje snovi. Razgled po svetu. Kriza r mlnlsteratvn. — Ministra Rezek in Wo!scrsheimb sta podala ostavko. Welsersheimb je sledil Fejervarvju, Rezek pa odstopa, ker ni nič s čeSko univerzo na Moravskem. Srbija. — Ministorski predsednik Ava-kumovič je podal kralju demisijo začasnega ministc-rslva. Kralj je sprejel demisijo ter poveril Avakumoviča, naj sestavi novo mi-nisterstvo, a Avakumovič je svetoval kralju, naj obdrži dosedanje člane v ministerstvu, čemur je kralj tudi z veseljem pritrdil. — Kralj pomilosti vse zaradi tiskovnih deliktov obsojene, a zaradi drugih zločinov obsojenim se kazen zniža. — Nova kraljeva vlada se je oflcijalno notificirala. Prvi je odgovoril na notiflkacijo nemški cesar v daljši brzojavki, v kateri je izrekel upanje, da bo krenila Srbija pod kraljem Petrom na pot notranjega miru in napredka. Končno je kralju čestital s prijaznimi besedami. Tudi bolgarski knez je potrdil notiflkacijo. — Kralj Peter je obvestil kraljico Natalijo, da je ves inventar v starem konaku njen. — Kralj je zahteval, da se ga informira o finančnem stanju ter se mu predloži načrt za finančne reforme. Treba bo pred vsem najeti večje posojilo. Neki nemško-belgijski konzorcij se je ponudil, zgraditi v Srbiji tri nove železnice s stroški 60 roiljonov frankov. Del naloženega denarja se je srbski vladi 2c ponudil na razpolago. Uradni list je prinesel sledečo kraljevo armadno povelje: .Draga moja armada! Stoptvši na tla svoje drage domovine in na pota svojih pradedov, pozdravlja moje srce najprej nado srbskega naroda, mojo drago junaško vojsko. Zasedši prestol svojih slavnih očetov, prevzamem tudi vrhovno poveljstvo nad celokupno srbsko vojno, ki je pod vodstvom mojega nesmrtnega deda Kaiu-gjorgja s svojimi krepostmi in vojnimi uspehi obudila strmenje celega sveta ter je tudi v poznejših vojskah za osvoboditev srbskega naroda dajala sijajne dokaze svojih vojaških prednosti. Čutim se srečnega, da mi je Bog naklonil in narod zaupal vrhovno poveljstvo. Moji gospodje častniki, podčastniki in vojaki! V tem svečanem trenutku, ko prevzamem vrhovno poveljstvo nad Vami, pozdravim Vas z besedami: ,Bog z Vami, Vi sokoli srbskega naroda 1» Moji gospodje častniki! Srečen sem v tem zgodovinskem trenutku, ko prevzamem vrhovno poveljstvo nad Vami, da Vas vidim vse okoli svojega prestola, prešinjene zvestobe in udanosti napram meni in idealom naše domovine. Prizadeval si bom, ohraniti soglasje cenivši vse in vsakega posameznika po vojaških krepostih. Vsi ste mi enako ljubi in jaz le zahtevam bd Vas, da se s srcem udate poklicu, kateremu ste se posvetili ter mi pomagate. Kličem Vam: .Živela nada srbskega naroda, moja pogumna vojska!* Razglas. Zuplnstvo Tolmin nagonskem je ustanovilo mesto občinskega zdravnika z letno plačo 1600 kron. Z ozirom na pričetek zgradbe bohinjske železnice, oziroma ustanovitev centrale stavbenega podjetništva v Tolminu, razpisano je to mesto. Dotične prošnje naj se vložijo pri podpisanem županstvu do 31. julija t. 1. Županstvo v Tolminu na Goriškem dne 20. junija 1903. župan: Gaberičlk i. r. l^arol praščiK, pekovski mojster in eladdidar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolač« m biriH.ince, torte i, t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu z« mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. L Blago za opravo nevest. Bočno tkalstvo; odpoftiljalolj Frantlšek Hiavdček v Krdine (u Nov6ho M6sta na Me tu j i —Češko) priporoča po najnižjih cenah: Barckente, odtisnjene in tkane, lepih obrazcev in modnih trajne barve. Batiste, modnih obrazcev. Damaskov gradi, bombažasl in lanen, obrazcev. Garnitur« tseh vrst in izdelkov. Kanafase lanene in bombažas e modnih obrazcev. Žepne rotlce lanene in bombažaste. Krisete za ženske obleke in športnice. Oksfordo za srajce. Platna bombažasta, lanena, bela in navadna. Obrisalke s franzami in brez njih. Scflre trajnih barv in modnih obrazcev. \ GrcnadUie bele. in barvane. Pifte In prt «o lanene in bombažaste. Fiagt« zt» predpasnike, itd. itd. Vzorce blaga brezplačno in poštnine prosto, toda'prosim, da se pove blago od katerega se zahtevajo. Pošilja se proti povzetju, samo v ceni čroz 10 K poštnine prosto. _.....__ "~ Solidna postrežba. iaUf| Zahtevajte moj iluslrovani cenik a* več kakor 500 podobami oi ur, zlatih, srebrnih In muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksporlnu liisa 0e»t •!. 249. — (&&,)• Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Protokol, tvrdka Lucijan Kovačič pri Sv. Luciji nazn anja s tem častitim obrtnikom in trgovcem Soške, Idrijske in Baske doline, da je otvorila svojo veliko zalogo pristaega tropinca, ovsa, kornze, moke in vsakovrstnega ko-lonijahiega blaga, ter bo vse to razprodajala na debelo po najnižjih konkurenčnih cenah, ki ne presežejo nikdar Goriških tržnih cen na debelo. — Izvršuje vsako naročilo točno in kulantno; pri večjih naročilih prevaža blago na zahtevo tudi na dom. — Priporoča se naklonjenosti svojih — domačinov,-----................, , ~_ Naznanilo. Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1903-1904 dne* 15. julija ob 9. uri dopoldne. Učenci, ki Želijo delati ta izpit, naj se oglase* v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 12. julija med 9. in 12. aro pri ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen. Vnanji učenci se lahko oglase" k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori nave-denilistinh Ravnateljstvo mestne nižje realke, V Idriji, dne 30. junija 1903. Germanova zdravilna življenjska esenca, katera je nenadkriljivo sredstvo in de'uje z največjim uspehom pri vsili žel"dčnih boleznih, kakor: slab« prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrfgo-vunje, asaga, zlatehtea, oaiotUa, glavobol, krč itd. Otrmaniva zdravilna življenjska ¦••nca pomaga proti jeternim in sleznlm boleznim, proti hemerojdant, fisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi. Garmanova zdravilna živlianjska esenca odganja zastale vetrove in neznosne gliste, a onim, kater m povr?ča izgubljeni tek in toIjo do jedi, donaša mnogo za okrepljenje telesa l Garmanova zdravilna življenjska esenca pomagala je že vee ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila »rez uspeha, kateri se potno i niti več nadjali niso. Garmanova zdrav'Ina življenjske asanea iripravlja se iz blagodclnjočih, povse i neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega okusa, tako tla pa lahko uživajo tudi občutljive osebe, žene in otroci, kateri drugih zdravil jemati ne rt orejo. Cena steklenici 1 K 40 vin, s pošto se ne pošilja inenj nego 2 steklenici, za vozni list in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetja ali v naprej doposla..em znesku. Glavna zalaga kamor naj se vse naročbe naslovljajo Lekarna „pri črnem orlu" K. German v Belovaru, Hrvaško. Da** Znamenje pristnosti ima vsak za»..ek tiskano ime tvnlke Ljeka na „k criiont orlu" K. Germana u Helovaru. Zato išči izključno pravo CJe manovo zdravilno življenjsko esenco, in ako se ti ponuja druga, navad to bolja ali ravno tako dobra, ne vzemi jo, ako jo tam ne dobiš — naroči po pošti. Posestvo v bližini Šempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim poslopjem se proda takoj. Pismene ponudbe 3 e pošiljati na naslov: M. A. 33na upravništvo »So5e«. Anton Pečenko Vrtna ui.ca 8 - GORICA Via Giardino 8 Dostavlja na dom in razpoiiija po železnim na vse fcraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošuja tudi uzorce. - Cm nun«, Pastrrtha peitcns. Rimske toplice v Tržiču (Monfalcone) = in blatne kopelji = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo*. Posvetovalni zdravnik dr. 6. pl. Oamti. Mizarska zadruga J|[ v Borici (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo iznotovljenega pohištva vseh slonov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia žt. ;, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je liftno ter dobro tsvieno, __ Le do nedelje! — , „ = Na trgu sv. Antona najbolj dresirani psi in opice sveta. Brez konkurence! Karo edini pudelj na svetu, kateri igra glasovir ter v družbi z 20 lepimi živalcami izvršuje umetnosti ter provzroča občudovanje gledalcev. Karo je prvi svoje vrste, kateri rgra na svojem glasoviru »Poslednjo rožo" iz opere »Martha*, »Choral* itd., česar se dosedaj nasvetu še ni dogodilo. Druge pse, katere se je z velikim trudom in vst.ajnostjo izvežbalo so pisači, bralci, računarji; oni rešijo vsako računsko nalogo stavljeno jim od občinstva; so poznavalci barv in rož, telovadci, plešejo ,ballet", in skupno velik »Potpourri*. Z jedno besedo, živali predstavljajo na tak način, da se kaj takega še ni videlo. K tem interestntnim predstavam vabim si. občinstvo iz nesta in dežele najuTjudneje lastnik. Predstave se vrše trikrat na dan: ob 4., 6. in 8. uri. — Vstopnina: I. prostor 50 kr„ II. prostor 40 kr,, III. prostor 30 kr., otroci plačajo polovico. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se »vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsashozi slavansko-narodno uprava. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so Y lastnej banSnej hiši Gospodskih ulicah štev. la. Zavaruje poslopja in premičnine! proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj iii naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Schichtovo hranilno jedernato milo #•••••*••••* z varstveno znamko Dobi se povsod garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. • • $ • Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # • • Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica. briških, dalmatinskih in isiersklh vinogradov. pristna bal« In (Srna vin« iz vipavskih, furlanskih, I!!Pozor ! !! Vsem, kateri bolehajo na želodcu in težkej prebavi. «aje goiOVO POMOČ l« povrne« zrušeno zuravjt: IIT* jedino pristna ~%f|