METOVALEC. Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno ^jg^ glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec'' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld. za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetijske družlie kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na »/, strani 8 gld , na '/„ strani 5 gld. in na '/e strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien L Wallfisehgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. l'! IW.E.1«EIS'MB( TRIESTS. St. 21. Y Ljubljani, 15. novembra 1888. Leto l Obseg: Kako zeleno krmo ohraniti sladko. — Kako so rozdovi važni — Razne reči. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Kako zeleno krmo ohraniti sladko. Komu ni znano, koliko neprilik lahko dela vreme gospodarju, kadar spravlja seno. posebno pa otavo! Zlasti škodujeta dež in slabo jesensko vreme po bolj mrzlih deževnih krajih, kakor n. pr. pri nas na Kranjskem na Pivki, koder jim je le redkokrat mogoče otavo srečno pod streho spraviti. Mnogo naših krmskih rastlin pa niti shraniti ne moremo, temveč jih moramo precej zelene pokrmiti. To in vremenske neprilike so dale uže marsikomu kmetovalcu premišljevati, kako bi jih odpravil. Posebno Angleži, ki imajo jako vlažno in zato malo ugodno vreme za spravljanje sena, poskušali so, kako bi ohranili zeleno krmo zdravo, to je, da bi ne zadahnila, ne splesnila in da bi bila takega okusa, da jo živina rada uživa. Sicer je naprava tako zvanega kislega sena znana, podobna je napravi kislega zelja. Skisano seno ima pa mnogo napak, največe so pa te, da trava izgubi vsled skisanja mnogo redilne vrednosti, da se živina le počasi navadi taki krmi, ki ni nič kaj posebno zdrava in katera poleg tega slabo vpliva na okus mleka in še slabše na okus masla. Podoba 43. Iz gori navedenih vzrokov so uže dolgo časa mislili angleški gospodarji, kako bi si ohranili zeleno krmo, ne da bi jo sušili, tako da bi ostala sladka, nepokvarjena, užitna in da ne bi izgubila tečnosti. To se jim je v resnici posrečilo pred ' nekaterimi leti, in danes je način toliko dovršen, da je naša časnikarska dolžnost o njem poročati vsaj na kratko slovenskim gospodarjem. Predno bodemo pisali o predmetu samem, hočemo poprej našim či-tateljem povedati nekaj o prirodoslovji, da bodo potem laže umeli osnovno podlogo imenovanemu načinu ohranjevanja krme ter vedeli ceniti posamezna dela pri tem ravnanji. Vse, kar nastane na svetu vsled životne moči, t. s. rastlinske in živalske tvarine, razpade in se razkroji po smrti dotičnega bitja, in tisto, kar se naredi ob razpadanji in razkrajanji, da tvarino, iz katere vzraste novo bitje. Smrt enega bitja da življenje drugemu. Razkroj živalskih ali rastlinskih ostankov sicer provzroča med drugim tudi zrak (kisik), a to le počasi. Na pr.: Dobro posušeno seno, shranjeno na suhem prostoru, lahko postane stotine let staro, predno popolnoma strhleni; dobro presušeno in prekajeno svinjsko meso ne zgnije ter se drži mnogo let. Stari Egiptčani so znali mrliče hraniti na tak način, da so danes čez 4000 let dobro ohranjeni, meso je sicer posušeno in trdo kot kamen, a vender ne gnilo. Nasprotno pa, če leži trava ali mokro seno na kupu, meso pa na vlažnem zraku, prične vse to gniti in hitro razpadati. Kaj je temu vzrok ? Male rastlinske stvarce, ki prihajajo iz zraka in ki se precej ugnezdijo v vsakem odmrlem bitji, kakor hitro je dovolj vlage, toplote in zraka. Te rastlinske stvarce, ki so največkrat tako majhne, da jih vidimo le z drobnogledom, imenujemo glivice. Ako ni Podoba 44. vlažno, ne rasto glivice. Suho seno ostane zdravo, vlažno pa zgnije. Tudi zrak je potreben glivam v rast. Mleko se skisa na zraku, ako pa deneš dobro, sladko, sveže mleko v ploščevinasto posodo, katero napolniš do vrha ter jo zalotaš, ostane ti mleko, ker ne prihaja v posodo nič Podoba 45. zraka, zdravo. Tudi toplota je potrebna tem glivam. Zmrzlo meso ostane ti toliko časa zdravo, dokler je zmrzlo. A tudi prevelika toplota uduši glivam rast. Slavni francoski učenjak Pasteur naredil je poskušnjo, da vse te glive poginejo ob toploti, ki je veča nego 50° C. Na to izkušnjo se opira shranjevanje marsikaterih reči ter tudi sena po načinu, katerega hočemo popisati. Predno pa pričnemo, hočemo še nekatere vzglede navesti. Na-molzeno mleko ima uže v sebi glive, katere ga bodo skisale. Nalij pa tega mleka v steklenko in jo dobro zamaši z zamaškom; steklenko deni potem v vročo vodo za toliko časa, da bode mleko toplo med 60 do 70" C. Ta toplota uniči vse glive, in mleko ti ostane sladko najmanj en teden, to je toliko časa, da pride zopet skozi zamašek nekaj novega zraka, ž njim pa drugih gliv. Ako narediš ravno tako z moštom, ostane ti tudi delj časa sladek ker so uničene za nekaj časa glive, ki delajo, da mošt kipi. Preidimo torej k naši reči. Recimo, da smo pokositi jeseni bujno rastočo deteljo, a vreme nagaja in ni je mogoče posušiti. Ako jo pustimo na njivi, izpere jo dež in tako bode k večemu še za nastil. Ako jo zmečemo na kup, zgreje se in postane popolnoma neužitna. A vender je mogoče tako deteljo ali travo, zeleno turščico itd. tako shraniti za zimo, da ostane sladka in užitna. To pa tako: Deni zeleno in nekoliko uvelo krmo v jamo, ki je obzidana. Z zrakom pridejo med krmo tudi glive, in te jo prično kmalu kvariti, a to ne precej, ampak štele tedaj, kadar se poprej zgreta krma zopet nekoliko ohladi. Zakaj Šele takrat? Zato ker se krma zgreje nad 50° C, i a ob tej toploti so glive vse uničene, Gniti začne šele krma, kadar se shladi in kadar se je lotijo nove glive. Ako hočemo torej knno dobro ohraniti, treba jo je potem, kadar se zgreje od 55 do 00° C, obvarovati novih gliv iz zraka, in ker so prejšnje vse uničene, ni mogoče, da bi krma potem še gnila, ker ni v njej več gliv, katere ravno provzročujejo gnilobo. Obvarujemo jo pa, ako jo močno stisnemo precej potem, ko se je zgrela od 55 do 60° C., in stisneno ohranimo dotle, da jo začnemo rabiti. Ker so pa izkušnje pokazale, da se ob stenah teh jam kakih 10 c/m na debelo vender nekaj krme skisa in sicer ravno toliko, kolikor pri kupih, katere naredimo nad zemljo, zato je bolje, ako ne delamo takih dragih jam, ampak kar nad zemljo naredimo primerne kupe od krme, katere lahko stiskamo Podoba 43. kaže tak kup, in iz nje je lahko razvideti vso to napravo in vse delo. Pritiska mora biti na vsak kvadratni meter 500 če ga je več, tem bolje. Podoba 44. kaže vzvod, s katerim se verige skupaj vlečejo in potem pripno. Tako se dela pritisek. Najbolje je na obeh straneh ob enem pritiskati, kakor kaže podoba 45. Na levi strani podobe 45. je videti, kako stoji vzvod, kadar se prične pritiskati, na desni strani pa, kako stoji ob konci pritiska. V prihodnjem listu hočemo popisati, na kaj se je ozirati, ako tako hranimo zeleno krmo. Kako so gozdovi važni. Marsikatere srenje imajo že tako malo gozdnih deležev, da le z veliko silo izhajajo z lesom. Druge jih imajo za potrebo, ali o kaki nesreči bi bile že v zadregi. Zopet druge imajo gozdov še obilo, toda v tej obilnosti je del njih prihodkov, brez katerih nočejo in ne morejo biti. Sploh so zaloge še tolike, da je z lesom moči trgovati, kar nese veliko denarja. Veliko gozdne zemlje se celo ne more v polje predelati, ker je preslaba, prene-rodovitna in v nepripravnih krajih. Potemtakem mora to, kar je zdaj gozd, tudi v prihodnje (veči del) ostati gozd. Toda korist deželna in posameznih posestnikov zahteva gospodarstvo tako uravnati, da hasni gozd, kolikor je največ moči. Zato je treba gospodarstvo v tem oziru zboljševati, ne pa ga zanemarjati. Pred drugim naj se neizmerna množina stelje skrči le do potrebe. Gozd pa ni le neogibno potreben zaradi lesa, ampak ravno toliko je potreben goram proti plazom in zametom, ravninam proti zasipom in da se ne zaglinjajo vodne struge po njih; potreben je gozd tudi studencem, da se ohranijo, in podnebju, da je vedno ugodno. Ako bi gozd ne dajal tudi nobene druge koristi, moral bi ostati kakor bramba deželi v prid in blaginjo. Zgodovina ima prav žalostnih dokazov, kako pridejo najrodovitnejše dežele v nič, kdar iztrebijo gozde. Žalostni vzgledi so Palestina, mala Azija, Španija, Grecija (pri nas menda tudi Kras) itd. Te dežele so imele nekdaj obilo studencev in potokov, bile so neizrečeno rodovitne in pod najboljšim obnebjem; sedaj vsega pomanjkuje. Naj povem pa nekatere posamezne vzglede. Dalmacija je bila nekdaj cvetoča, studenčna dežela z najprijaznejšim obnebjem. Rimski velikaši so zaradi njenih lepot radi obiskovali to deželo. V srednjem veku so dobili Dalmacijo Benečani v posest. Le ti so po gozdih lomastili in jih brez usmiljenja izsekovali za trgovstvo z lesom ter tudi za ladije. Toda Dalmatinci niso marali svojih novih gospodarjev, upirali so se jim, napadali jih in plenili ter se skrivali po starodavnih gozdih, ki jih je zmerom še kaj bilo. Poslano je bilo toraj vojaštvo s poveljem, naj vse gozde popali. Ob konci tega preganjanja so cele barke napolnili s kozami, ki so jih med obožano ljudstvo razdelili. Tem živalim je bilo skrbeti, da se gozdi niso mogli več izpodrasti, in nalogo svojo so tudi natanko izpolnjevale. In glejte! Sedanji čas je Dalmacija tako ožuljena, pusta in suha dežela, da daleč okrog ni take. Prijatelji kozji naj si to za uho zapišejo. Spodnji Egipet je bil nezdrav, in največ je devetkrat na leto tam deževalo. Na svet nekega evropskega zdravnika je Meheined Ali paša dal nasaditi 20 do 30 milijonov dreves, in število deževnih dni se je nato namnožilo do 42, in obnebje se zboljšuje. Po gornjem Egiptu pa, koder so datljeve gozde izsekovali, kaže se ravno nasprotno. Tudi v Tiberiji so jeli zemljo bolj pridno obdelovati, zasajati zelenjavo, in od tistega časa dežuje večkrat. — Ko je bilo po okrajini Bocage na Vendejskem na Erancoskem še gozdov, bilo je po poljih in ob potih obilo vode. Od leta 1808. so jeli gozde skoro vse vprek izsekovati, in od tistega časa pomanjkuje polju velikokrat dežja, studenci in vodnjaki dajejo le malo vode. Pred letom 1821. je Provansa (Provence) na Francoskem imela dokaj studencev in potokov. Leta 1822. so pozeble vse oljke, ki jih je bilo cele gozdove, in treba jih je bilo potem posekati. Od tistega časa so potoki močno usihali, in poljedelstvo je bilo veliko težavnejše. Glejte, ljubi kmetje, kako potrebno je torej skrbeti za gozde, loge, dobrave in goščave, da se ohranijo. Ako vam je kaj tudi do svojih otrok, a ne le za svoje grlo in želodec, bodite varčni z lesom in modro gospodarite z gozdi. Razne reči. — Krvaveče rane, ki nastanejo od komatov, jarmov ali udarcev, dado se hitro in brez vse nevarnosti zaceliti s prašičjo žoluo. Kolikor je žolč starejša, toliko hitreje se zacelijo rane. Mokra cunja se na dan 3 do 6krat zmoči z žolco in položi na rano. Ker ima vsak kmet po 2 ali vež prašičev i za domačo porabo, naj si spravi njih žolč, ki se več let prav dobra ohrani. I — Zimska krma za sillice. Ako hočeš dati sinicam po zimi kaj jesti, da ti ostanejo pri hiši ter ti obirajo gose- i niče in drug mrčes, tedaj jim pokladaj slanine. Slanina pa ne bodi soljena, žaltava ali celo poštupana (popoprana), ker taka usmrti te koristne ptičice. Koščeke slanine obesi na niti, ker : sinice je poiščejo tudi tam, vrabci pa se boje teh visečih ko-ščekov, a mačke ne morejo do njih. Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na vprašanje 115. Na to vprašanje smo dobili tri odgovore. Gosp. A. Druškovič v Ljubljani nam poroča, da on prodaja nože za zelje, in sicer pripravo z 2 klinama po 3 gld. 20 kr., s 3 klinami po 6 gld. 50 kr., velike nože s 3 klinami po 7 gld. 50 kr. in s o klinami po 10 gld. Gospod Vole, župnik v Šent Vidu nam poroča, da izdeluje neki Fran Pipan, posestnik v Vižmarjih, hiš. št. 21., take nože, in sicer prve vrste po 25 gld., druge vrste pa po 18 gld. Slednjič je nam tudi pisal gospod Jos. Keržič iz Bo- rovnice, da izdeluje nože za zelje Ivan Žot v Rakitni, pošta Borovnica. Vprašanje 118. Napravil sem za poskušnjo nekaj posod sadnega mošta. Naznanite mi, kako naj ravnam ž njim in kedaj naj ga pretočim? V mošt ene posode dolil sem desetino vinskega mošta. Sedaj vre vse skupaj, kar mislim, da je prav. Prosim pouka v „Kmetovalci". (L. S. v N. pri Rakeku.) Odgovor: Pred vsem naj mošt dobro pokipi (povre). Pokipel pa je do dobra, kadar na veho pritisneno uho ne sliši nobenega šumenja več. Tako pa je le v toplih prostorih, ker le v njih kipi mošt toliko časa, dokler je kaj sladu v njem. V mrzlih shrambah pa mraz ustavi kipenje, mošt prične potem prihodnjo spomlad ali poletje v novič kipeti, drožje se vzdignejo, in vino se navadno pokvari. Prva reč je, da mladi mošt pokipi še tisto jesen, zato naj bode, dokler popolnoma pokipi, na toplem. Najprimernejša toplota mu je 18° C. Od prevelike toplote pa zopet vino rado cikne. Drugi pogoj, da ] se napravi dobro sadno ter tudi vsako drugo vino, je, da je posoda, kadar mošt kipi, zaprta zraku. Zato ne bodi napolnjena do vrha, ter veha bodi tako zaprta, da ne vhaja zrak v posodo. Najboljša je kipna veha, katera brani zraku, da ne more v posodo, v posodi razvijajoči se plini pa lahko iz nje . uhajajo. Ker gotovo nimate take vehe, svetujemo vam sod drugače zapreti. Naredite majhne vrečice, napolnite jih s peskom ter pokrijte ž njimi vehe. Zraka ne more potem dosti ali pa nič v sod, ogljikova kislina pa lahko uhaja iz soda. Dober mošt mora tretjič biti trpežen. Trpežnost je zavisna od moči in čistosti. Vinsko moč imenujemo večo ali manjšo množico alkohola (špirita), ki je v vinu. Alkohol naredi se pa zopet iz sladu, kateri je bil v sadji Po tem takem dobimo toliko bolj trpežen mošt, kolikor več sladu je imelo v sebi porabljeno sadje. Množica sladu v sadji je zavisna od vrste (sorte) in od vremena. Sladka jabolka dajo mošt, ki ni prav nič vreden. Trda, sočna, dobro zrela in kisla jabolka so najboljša za mošt. Hrušev mošt je navadno najboljši, ker ima mnogo sladu v sebi. Jabolčni mošt nima za trpežnost navadno dovolj moči v sebi, kaj rad se izpridi po leti. Narediti ga moramo torej močnejšega, to pa, če mu dodamo alkohola. To lahko naredimo na dva načina. Prvič, da mu dodamo alkohola (špirita), in sicer najfinejšega, ali pa, da mu dodamo precej ob kipenji navadnega cukra. Dobrega, prav finega špirita je težko dobiti, drag je, in vino izgubi šele čez dolgo časa okus po njem, zato je bolje dodati cukra. Dva kilograma cukra naredita v moštu ravno en liter alkohola, torej zaležeta za liter alkohola, ki je 15 do 20 kr. draži nego 2 kilograma cukra. Navadni jabolčnik ima 4 do 5 °/0 alkohola v sebi, navadno, ne preveč močno vino pa 10 0/o. Z dvema kilogramoma cukra morete torej mošt za 1 °/0 alkohola zboljšati, in tako naredite lahko sadno vino močno, kolikor hočete. A inska trpežnost, rekel sem, zavisna je tudi od čistosti. Motno vino je vedno v nevarnosti, da se ne izpridi. Motno pa delajo vino največ beljakovine, ki plavajo v njem. Te beljakovine morajo skrkuiti (t. j. tako se strditi, kakor se strdi jajce, ako ga ubijete v vročo juho) in na dno se uleči. Beljakovine se pa skrknejo in padejo na dno, če je vino dovolj močno in zagatno. Jabolčnik se ne čisti rad, ker je navadno preslaboten in premalo zagaten. Kako ga narediti močnejšega, povedal sem uže. Zagatnost pa dobi vino od čreslove kisline, ki je v sadji. Hruške imajo mnogo čreslove kisline v sebi, zato se hrušev mošt hitro in lepo učisti. Lesnike imajo posebno veliko čreslove kisline v sebi, zato so izvrsten pridevek sadnemu moštu; ravno tako tudi tropine in posebno peške od grozdja, in prav ste naredili, da ste jih dodali moštu. Na umeten način pa morete narediti mošt zagaten s taninom, katerega doboste v apoteki. Za vsak hektoliter mošta vzemite eno deko tanina, katerega denite v liter vode. Voda s taninom naj stoji na toplem 48 ur, prvi dan jo pa večkrat pomešajte. Čez 48 ur odlijte, kar je čistega, k moštu. — Četrtič je treba mošt, da bode dober, ob pravem času pretakati. Kakor hitro je dokipel in se učistil, morate ga pretočiti v cisto in zdravo posodo ter ga shraniti v hladno klet. Petič je treba, da bode mošt dober, da je posoda polna, to pa velja za uže dokipelo vino. Vinska posoda mora biti vedno polna in veha dobro zabita. Ker se pa mošt suši skozi doge, treba ga je vsak teden doliti. Prazni prostor tiste posode, ki je na pipi, bodisi, da služi za pijačo ali za dolivanje, naj pa bode vedno zažveplan. Vprašanje 119. Blagovolite mi odgovoriti v kmetovalci", kje dobim 1000 dveletnih ali triletnih macesnov? (Fr. L. v E.) Odgovor: Macesne za saditev prodaja spomladi c. kr. osrednja gozdna drevesnica v Ljubljani. Morda jih ima na prodaj tudi kateri izmed naših čitateljev? Prosimo poročila. Vprašanje 120. Blagovolite v „Kmetovalci" odgovoriti na naslednja vprašanja: Po katerih znamenjih se pozna, kedaj se krava poja? Kedaj je najbolje kravo pripustiti, ali precej kadar se prične pojati, ali pozneje? Koliko časa se poja krava? Kako je ravnati s kravo, kadar ja bila pripuščena? (Fr. KI. v Hr.) Odgovor: Znamenja pojanja so: Žival skače na druge in skoči celo v jasli, če je sama v hlevi, zelo je nemirna, pridržuje mleko, sramuica ji je otekla in rdečkasta ter iz nje se izceja prozoren, vodi podoben sluz. Krava se poja 24 do 36 ur, in če ne pride k biku, poja se čez 4 tedne zopet. Najbolj gotovo se je prime pleme, če pride k biku ob sredi pojatve. Oplojeno kravo je voditi nekaj časa po dvorišči sem ter tja. Krave se pri nas zato tolikokrat ne oplemene, ker pripuščajo k enemu biku preveč krav, in ker hodijo krave k biku zbegane, spehane, vroče in trudne. Take krave sene prime nikdar pleine. Vprašanje 121. Blagovolite povedati, kaj nam je storiti. Mi Seljani imamo namreč planino. Živino smo gonili prosto po 7000 oralih, sedaj nam pa obrtna družba to prepoveduje. Jaz imam deset krav in tri konje, po volji obrtne družbe bi pa smel goniti na pašo le 4 krave, drugega pa nič. (J. Z. v S.) Odgovor: Ne pomaga vam nič, ker gozdna postava govori za gozdnega posestnika. V postavi je določno povedano, koliko živine sme na oral paše. Svetujemo vam, kupite pašne pravice od obrtne družbe. Kolikor je nam znano, voljna jih je prodati Seljanom. Najbolje bi bilo, da bi vse gorenjske občine, katerih pašniki so v posestvu obrtne družbe, tako ravnale. Denar za nakup bi se uže dobil na posodo, in občine plačevale bi vsako leto obresti in en del glavnice. Sicer pa ne mislite, da bode obrtna družba večno trajala, ker vsake reči je kedaj konec, in obrtne družbe pa bode menda tudi enkrat. Verjemite nam, da je bolje biti kmet, nego delničar te družbe brez drugega imetja. Obrtna družba nese le delničarjem, ki imajo kako mastno službo pri družbi, tem pa nese toliko, da za druge ne ostaje niti krajcarja, če danes dobe delničarji, ki nimajo nikake službe pri družbi, večino, ne bodo čakali do jutri, ampak še danes prodade vse imetje, da bi tako vsaj čez nekaj let vender enkrat videli nekaj krajcarjev za svoje drage delnice. Vprašanje 122. Bad bi si napravil žago, da bi hlode žagal, pa ne na vodo, ker v naših krajih je ni tolike, da bi gonila, ampak žago, da bi jo gonila živina. Ponuja se mi tukaj mož, ki pravi, da naredi cirkularno žago, katero bi par volov gonilo. Kaj vi svetujete? Žaga mora biti taka, da se lahko prepeljuje z mesta na mesto. (P. S. v P.) Odgovor: 0 tej reči hočemo pozvedavati in vam potem tukaj sporočiti. Ali morda kateri izmed naših čitateljev kaj ve o takih žagah? Cirkularno žago uže lahko gonita dva vola, vprašanje je le, če tudi dovolj hitro, kar je važno pri taki vrsti žag. Naj vam jo naredi tist mož, izgovorite si pa poprej, da jo le tedaj plačate, ako vam bode ugajala. Gospodarske novice. * častna darila, v zadnji številki našega lista izpustili smo vsled neljube pomote gospoda Fr. Souvana, trgovca r Ljubljani, ki je dal tudi 3 zlate za darila razstavnikom. — Visoki deželni odbor je razen znamenite podpore za razstavo dal tudi 25 zlatov za častna darila v zneskih po 5, 4, 3. 2 in 1 zlat. * član presojevalne komisije pri deželni sadni razstavi je bil tudi gospod Josip Lenarčič 7. Vrhnike. To v popravo dotične notice v zadnji številki tega lista. * Svetinje, katere bode dala kmetijska družba za odliko razstavnikom deželne sadne razstave, bodo trojne: državne, ki jih je dalo c. kr. kmetijsko ministerstvo v ta namen; družbene, katere je dala družba delati v ta namen in ki veljajo za splošne kmetijske zasluge, ter sadjarske svetinje, ki so samo slovenske, delati pa jih je dala kmetijska družba 1. 1841, in sicer je naredil napis slavni naš rojak Kopitar, ki je takrat živel na Dunaji. Mnogo let družba ni več dajala teh svetinj, letos jih je pa dala vnovič delati, in sicer z novim pravopisom. Sadjarske svetinje imajo vrezano ime razstavnikovo. * Gospod Ivan Mesar, župnik v Bohinjski Bistrici, časten ud c. kr. kmetijske družbe, predsednik kmetijske podružnice v Bohinji, praznoval bode 9. decembra t. 1. petin-dvajsetletnieo svejega župnikovanja v Bohinjski Bistrici. Slava mu in še mnogo let! * Novo kmetijsko društvo osnovali so v Kočevji, in sicer z imenom „Kmetijsko in gozdarsko društvo za vojvodstvo kočevsko". Predsednik je baje sodni svetnik Brunner, tajnik I pa znani Spintre. Prav veseli nas, da so ustanovili to društvo, ker bode sedaj dobila ljubljanska hranilnica vsaj priliko podpirati kmetijstvo Gospodje pri hranilnici niso namreč dosedaj uslišali še nobene prošnje za podporo, katere je predložila naša družba, češ, da to ne gre. Vzrok je pa ta, ker naš odbor ni hranilnici po godi in ker so v hranilnici pozabili, da je kmetijska družba sprožila misel o ustanovitvi hranilnice ljubljanske, in da so jo kmetje naredili bogato. Kočevju bodo pa gotovo merili z drugo mero. * Poročilo o razširjanji trtne uši po Avstriji 1.1887. To poročilo smo ravnokar dobili ter hočemo o njem o priliki še kaj povedati. Iz poročila posnemamo med drugim, da imajo v državnem vinogradu na Bizeljskem ameriških, z domačimi cepljenih trt 205 iz leta 1884. 324 „ „ 1885. 82 „ „ 1886. in 290 ,. „ 1887., katere so se dosedaj prav dobro razvijale in tudi uže primemo rodile. Ako piše tako mož, ki je zelo sovražen ameriškim trtam, potem ie vender resnično, da se ameriške trte upirajo trtni uši. Omenjamo, da je ta vinograd v okuženem kraji, koder so se uže posušile vse druge domače trte. * Kmetijsko predavanje O trtni uši bode imel tajnik kmetijske družbe Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. dopo-ludne po cerkvenem opravilu (t. j. ob '/«9. uri) na Slapu in popoludne po cerkvenem opravilu v Planini nad Vipavo. V nedeljo 25. predaval bode pa v Podragi in na Gočah, in sicer ob uri, ki se bode še določila. Dnevi za predavanje v Vipavi, Vrhpolji in Budanji se bodo pozneje določili. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 11. novembra 1888. Seji je predsedoval gospod podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so bili gg. odborniki Detelja, Lenarčič, Murnik, Povše, Robič, Šiška, Witschl, dr. pl. Vurzbach in tajnik Gustav Pire. Tajnik Pire: poroča o zvrMtvi deželne sadne razstave in vinske pokušnje, o računih te razstave in o odlikah, katere je presojevalna komisija priznala. Glavni odbor vzame ta poročila na znanje, odobri predloge glede odlikovanj in naroči tajništvu, naj priskrbi potrebnih svetinj in diplom. Pri tej priliki ukrene glavni odbor zahvaliti se pismeno vsem onim, kateri so razstavi pripomogli do izvrstnega, uspeha. Glavni odbor ukrene dati pismeno, posebno zali v a 1 o tajni I; u Gustavu P i r e n za njegov veliki in uspešni trud. ki ga je imel z razstavo, in to tembolj, ker ne v z p r e j m e n i k a k e r e m u n e r a e i j e. Ta n krep je vpisati v zapisnik in objaviti ga. Vsled poziva e. kr. deželne vlade stavi odbor primerne nasvete, kako ustaviti sleparsko ravnanje nekaterih agentov, ki prodajajo kmetijske stroje. Prošnje učiteljev za državno podporo v zneskih po 25 gld. ukrene dati odbor v presojo posebnemu odseku. Na prošnjo nekaterih posestnikov Kostanjeviškega okraja ukrene glavni odbor ustanoviti v Kostanjevici novo podružnico. Tajniku se naroči, da ukrene, kar je potrebno. Tajnik naznani dopis c. kr. kmetijskega ministerstva, vsled katerega je dobil državno štipendijo za obisk živinozdravniške šole na Dunaji Boštjan Babi« iz Radovljice. Na dopis čebelarskega, in sadjarskega društva za Kranjsko na Jesenicah ukrene glavni odbor odgovoriti, da letošnja državna podpora za čebelarstvo ni bila namenjena od c. kr. kmetijskega ministerstva za to društvo, zato je tudi ne dobi. Ljudski šoli v Cirkniei ukrene dati glavni odbor nekaj knjig iz svoje založbe. Za nove ude se vzprejmo. Demšar Janez, župnik v Sent Vidu pri Vipavi; Uršič Fran. posestnik v Poilragi: Grabnar Janez, posestnik v Sent Ožiald: Va-lesca grolinja Barbo-TVasenstein roj. grofinja Arco-Arco. grajščakinja, na Badelci; Strauss Anton, posestnik v Kostanjevici: Bartel Janez, posestnik v Sumi pri sv Križu; Kerin Janez, posestnik pri sv. Križu : Sever Otmar. posestnik v Kostanjevici; Colarič Martin, posestnik na Slinovcah: Colarič Andrej, posestnik na Slinovcah: Poljanec Jože, posestnik v Sent Jerneju; Ljudska šola v Kostanjevici; pl. Garc-arolli Franc, posestnik v Senožečah; pl. Garearolli Viktor, posestnik v Razdrtem: Mahorčič Franc, posestnik v Senožečah: Počkaj -Jernej, posestnik na lTbelskem : Zalaznik Anton, posestnik v Polhovem graden. Izkaz razstavnikov, odlikovanih na deželni sadni razstavi, katero je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vladarske štiri-desetletniee presv. cesarja Frana Josipa I. v Ljubljani od 18. do 21. oktobra I. 1888. V I. skupini: Sveže sadje. (Producenti) a) z zlato svetinjo: Dr. Adolf Eisl v Ljubljani, Fran Kavčič v Sent Vidu pri Vipavi. b) s sreberno svetinjo. Na Gorenjskem: Baron 0. Apfaltrern v Križi. Ivan Baurn-gartner na Fužinah, dr. M. Godec v Železnikih. Anton Hudovernik v Bledu. Frane Jarc v Medvodah, Janko Krsnik na Brdu. Marija Kecel v Kamniku. Janez Mallner v Bledu, Adolf Mulir v Bledu. Matija Pršili na Rožniku. Matej Pire v Kranji, Viktor Rohrmann v Ljubljani, Alojzij Sclirev na Jesenicah. Na, Dolenjskem: Alojzij Bajer v Križi pri Litiji, oskrbništvo graščine Boštanjske, Josipina Hotsehewer na Krškem, Štefan Jaklič v Sent Vidu pri Zatičini. pl. J. & Pli. Lenk na Raki. dr. J. Namorš v Jesenicah ob Savi, Feliks Reya pl. Casteletto v Nemški vasi. Na Notranjskem: Mat. Ambrožič v Novi Sušiei. Jakob Barbo v Rateževem brdu, Josip Dekleva v Postojini. Fran Gollob v Lesnem brdu. Gabrijel Jolovšek na Vrhniki, Hinko Kavčič na Razdrtem, Josip Lenarčič na Vrhniki, Fran Kotnik na Vrdu. c) s bronasto svetinjo. Na Gorenjskem: Jakob Ambrožič v Ljubnem, Franc Avbelj v Pečali, Jvan Brdnik v Smartnu pri Dobrovi, Fran Dolinar v Švici, Ferlan v Gorenji vasi, Fran Huber v Goricah, kmetijska podružnica v Kranji. Ivan Kosler v Ljubljani. Fran Omejo v Ljubljani. Janez Petri6 v Blagovici. P. Pogačnik v Blagovici. Andrej Stare v Bitnjem Matija. Stare v Podjelji. Primož Stare v Podjelji. .Josip Šimenc v Podgori, Mihael Tavčar v Rečici. Albert Vodnik v Podutiku, Ivan \Viltaii na Črnučah, Josip Zdešar v rtiku. Na Dolenjskem: Grofinja Valesca Barbo. Fran Berdavs v Vidmu, Karol Hofer na Čatež i. dr. Avgust Kulavic v Toplicah. Mihael Klun v Podstenah. Ignacij Mahkovee na Jančem. Ivan Pezdirec V Drašičah. Peter Kežek v Starem trgu, Josip vitez Savin=che»»' v Metliki. Ivan Suštersič v Seiniči. Matija Verderlier na Kočevski reki Anton Zavrl v Svibnjem. -Janez Zadnik v Podstenjah Na Notranjskem: Anton Jeršan na Lnei, .Josip Potepau v Dolenjem Zemonu. Franc Trtama Vrhniki. Ivan Valenči.- v Kilovčah d) s priznanjsko diplomo. Na Gorenjskem: Fran Alič v rtiku. Luka Blejec v Trzinu -Mihael Bregant v Selcih. Gregor Dane v Trzinu. Peter Dolinar na Dobrovi, Janez Grašič na Golniku, Lorenc Hribar v Križi. Gregor 1 Jakelj v Rudniku Anton Jarc v Gabriji. Matevž Janežič v Domžalah Blaž Jelene v Dražgošali, Janez J eni j v Smledniku, Jurij Kmetic v Trzinu, Henrik Korn v Ljubljani, dr. Josip Kosler v Ljubljani. Anton Kozainernik v rtiku. Marko Kovšca v Kropi. Gregor Koželj v Šent Gothardn. Janez Ložar v Trzinu, Janez Lužar na Klanci. Anton Novak v Razorih. Luka Oscvuik na Kolovci. Jože Paplar na Brezovici Jakob Pi ■sin v Stožienh. Toma,ž Petrovee na Ceinšeniku, Ivan Podlo°ar v Ljubljani. P. Pogačnik v Blagovici, graščina v Podvinu. Fran Praprotnik v Preski. Ivan Prebil na Dobrovi, .Josip Rak v Prevojah Ivan Rulitz v Ljubljani. Ivana Selnvarzel v Prevojah. Jarnej Slapnik v Zgornjem Tuhinji, Simon Slapnik v Špitaliči. Anton Snhadolec v Gabriji. Nikolaj Stanonik v Smartnu pri Kranji, Fran Tavčar v Besnici. Avgust Vester v Ljubljani, Gašpar Volk v Češenjci. Ivan fl aland v Hlebcah. Jvan Zupan v Kropi, župnija na Dovjem. Na Dolenjskem: Fran Andoljšek v Velikih Poljanah Fran Andoljšek v Velikih Poljanah hiš. št. 9, Ivan Čampa v Zapotokn, Mat. Eisenzopt v Starem logu. Martin Gornik v Gabrovc-i. Henrik baron Gagern v Mokricah, Jakob Kalan v Moruvci. Fran pl. Langer v Prežeku. Ivan Lapajne na Krškem, Peter Lesar v Za,potoku. Martin Lovšin v Zapotokn, Fran Lunder na Raki. oskrbništvo irraščine Jm-polske. Ivan Petek v Kresnicah. Pavel Povše v Pristavi. Josip Sainida v Kočevski reki. Fran Schiveiger v Radovici. Martin Skubio v Ribnici Ivan Sašelj v Adlešičah. Ignacij Vrančič v Zagradci. Alojzij Vidovič v Dolščaku. Na Notranjskem: Matija Eriavec v Vipavi. Gabrijel Jelovšek na Vrhniki, Mihael Kalan v St. Petru, kmetijska podružnica v Seno-! žečah. Anton Korenčan na Vrhniki..Janez Oiilak v Borovnici. Frane Ogrin na Vrhniki. Andrej Perne v Šturijah. Ivan Poženel na Rakeku. Frane Premrov v Martinjakn. Franc Suhadolnik v Borovnici. Ivan Tomšič na Vrhniki. Josip Vrbič v Bistri. Lorenc Vrbič v Borovnici. Tomaž Zeleznik v Polhovem gradci. V I. skupini: Sveže sadje. (Iiazstavniki nabranih zbirk). Častna darila v denarji so dobili: Deželno darilo v znesku o. cekinov kmetijska podružnica v Ratečah: deželno darilo v znesku 4 cekinov Fran Klinar v Hrnšiei pod Ljubljano; od daril, ki so bila uže omenjena v tem listu, dobili so po 1 ali 2 cekina nastopni razstavniki. Na Gorenjskem: Karol Bernard v Boli. Bistrici, Franc Bizjak v Draževniku. Valentin Burnik v Kamniku. Josip Fajdiga v Kamniku. Anton Javoršek v Mengiši. Jakob Pretnar v Srednji vasi. Martin Potočnik v Sori, Matija Rant na Dobrovi. Josip Ravhekar v Boh. Bistrici. A. Rozman v Žabniei, Fran Štupar v Vodicah. Na Dolenjskem: Lavoslav Abram v Kostanjevici. Jurij Adlešič v Smartinn, Josip Erker v Stari cerkvi. Kristijan Engelman v Starem trgu, Matija Hudovernik v Dobrepoljah. Josip Franke v Seiit Petru, Fran Koncilja v Žužemberku, -Janez Saje v Šent Jerneji. Alojzij Jerše v Trebnjem. Na Notranjskem : Karol Demšar v Senožečah, Karol Dermelj v Cerknici, Gustav Grossmann v Rakitniku. Anton Pegam na Planini pri Vipavi. Josip Potepan v Dolenjem Zemonn. Josip Žirovnik v Begunjah. Presojevalni odbor je poluletno žrebe, katero je dal gospod R. pl. Obraezay za najboljšega dolenjskega razstavnika kmetskega stanu, prisodil gospodu Antonu Planincu, predstojniku kmetijske podružnice v Boštanji. II. Skupina: Sadni izdelki. a) s častno diplomo kot največo odliko: Avgusta Tschinkela sinovi v Ljubljani. dr. Namorš v Jesenicah,opravništvogrnjščineImpolske,Edvard Voltmanu v Ljubljani. e) z bronasto svetinjo: Gustav Delcot v Kostanjevici, Franc Dolinar v Veliki Dolini. Anton Domieelj v Zagorji. knezoškofijska kuhinja v Ljubljani, kmetijska podružnica, v Boštapji, Jakob in Srečko pl. Lenk na Itaki. Julij Stare v Kamniku, Ivan Šašelj v Adlešieah, Ivan Urhančič v Trnovem, Anton Uršič v Šent Vidu. Ivan Walland v Hlebcah. d) s priznanjsko diplomo: Groflnja Valeska Barbo v Radelci, Fran Gollob v Lesnem brdu, Josip Erker v Stari vasi, Frane vitez Langer v Bršlinu, kmetijska podružnica v Radečah, Fran Mrcina na Gočah. III. Skupina: Drevesnični izdelki. a) s srebrno svetinjo: Baron Henrik Gagern v Mokricah. b) z bronasto svetinjo: I ran Jaro v Medvodah. IV. Skupina: Sadjarsko orodje in stroji. a) državno srebrno svetinjo: Anton Juvan v Ljubljani. Miklavž Hoffmann v Ljubljani. b) priznanjsko ali pohvalno diplomo dobili so za izvrstno ali dobro urejeno zalogo strojev: Fran Detter v Ljubljani, Andrej Druškovič v Ljubljani, Fran Trček v Ljubljani. Oddelek B. Šolsko vrtnarstvo : a ) častno diplomo, podpisano od gospoda deželnega predsednika kot prvomestnika c. kr. deželnega šolskega sveta, srebrno sadjarsko svetinjo in častno darilo v denarji: Vojteh Ribnikar. nadučitelj v Dol. Logatci;.Janko Žirovnik. nadučitelj v Zg. Gorjah: Fran Lavrič, nadučitelj v Škoeijanu. b) bronasto svetinjo s častnim darilom: Viljem Gebauer, učitelj v Tržišči. c) bronasto svetinjo: Lavoslav Abram, nadučitelj v Kostanjevici : Josip Čerin, nadučitelj v Toplicah: Josip Franke, nadučitelj v Šent Petru; Matevž Gerin, učitelj v Adlešičah: Matija Hudovernik, nadučitelj v Dobrepoljah : Fran Klinar, učitelj v Spodnji Hrušici; Martin Potočnik, učitelj v Sori; Matija Rant, nadučitelj na Dobrovi; Josip Žirovnik, nadučitelj v Begunjah pri Cirknici. d) priznanjsko diplomo: Jurij Adlešič, nadučitelj v Šmartnu pri Litiji; Karol Bernard, nadučitelj v Bohinjski Bistrici: Karol Dermelj. nadučitelj v Cirknici; Martin Gerčar, nadučitelj v Slavini; Anton Javoršek, nadučitelj v Mengiši; Koboj, učitelj v Hotedršici; Fran Koncilja. nadučitelj v Žužemberku; Mihael Mežan, učitelj na Slapu; Ivan Poženel, nadučitelj na Rakeku: Fran Praprotnik, učitelj v Preski; Leopold Puneuh, učitelj v Podvelbi; Fran Trošt, učitelj v Vodicah; Ljudevit Vagaja, učitelj v Pirničah. Oddelek C. Vinska pokušnja. a) častno diplomo kot največo odliko: Baron Rudolf Apfaltrern, grajščak v Krupi. b) srebrno svetinjo: Deželna kmetijska, vinarska in sadjarska šola v Grmu, Mrcina na Gočah, Matija Lavrenčič na, Vrhpolji, Fran Kavčič v Sent Vidu, Filip Vrtovee v Šent Vidu, Henrik baron Gagern v Mokricah. c) bronasto svetinjo : Viljem Pfeifer na Krškem. Florijan Zorko t Družinski vasi, J. Hladnik na Gočah. d) priznanjsko diplomo je dobilo še 15 drugih razstavnikov. Razglas glede statistike. Vsled želje, katero je izrazilo mnogo poročevalcev, razposlal je podpisani odbor letos tiskovine z metrsko mero in težo. Ker pa ugajata mnogim še vedno bolj stara mera in teža, zato prosimo, naj popravijo tiskovine tako le: Naj zapišejo povsod namesto „hektara" oral. namesto ..hektolitra" mernik, namesto „kvintala ali meterškega centa" star cent in namesto ..kilograma" funt. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. št. 10333. Razglasilo. Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarija 1885. leta. (dež. zak. št. 13) naznanja se s tem splošno, da morajo tisti posestniki. kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do I. decembra 1888 pri političnem okrajnem oblastvu. v čigar okoliši se nahaja sta-jališče žrebčevo. Zglasilo se lahko zvrši pismeno ali ustno: ob enem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žreolevega posestnika ter tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce spioh pod 4 leti in za. noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborila komisija zglašene žrebce pregle-davala in za nje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1888. C. kr. deželni predsednik: Winlcler s. r. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januvarija, 1889. leta. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovači izučil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega, župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za, štipendijo imajo predložiti: 1. ubožni list. 2. spričevalo o poštenem vedenji in 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1889. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, dobi lahko po postavi iz 1873. leta patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnili, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Jos. Fr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis, začasni vodja podkovske šole Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. deccmbra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri sc hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 1-5. dne decembra t. 1. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani, dne 25. oktobra 1888. Dr. Karol vitez Bleiweis. RAZGLAS kranjskim ovčarjem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega in frizijškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) uže več let precejšnje število ovac redijo; b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Ovne frizijškega plemena, katero pleme ima posebno veliko mleka, lepo volno in je nezbirčno v krmi, se bode dalo le tistim ovčarjem, ki dokažejo, da izdelujejo tudi ovčji sir. Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 20. novembra t. I. pri podpisani družbi vložiti. C. kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani 10. oktobra 1888. (72 - 3) Jos Fr. Seunig, podpredsednik. Gustav Pire, tajnik. JVilhelm Klenert prej Klenert &. Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice —— -v Gradoi. - (Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltllkovoe; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, dr&vja (10—20) za drevorede Itd. Razpošiljatev pravilno imenovanih oepičev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko. Koroški rimski vrelec je najčistejša alkalična planinska kisla voda, naravna kakor izvira, nima v sebi nič sestavnih del, kateri bi neugodno upljivali. ne sčrni vina, zato je najboljša namizna voda. Ta vrelec je izvrstna zdravilna voda proti kataru in za bolezni v vratu, želodci, mehurju, ledvicah itd. Posebno dobro zdravilo je voda rimskega vrelca zmešana z mlekom in sladkorjem proti otroškemu kašlju. Koroški rimski vrelec prodaja v polliterskih in cel-literskih steklenicah m. E. Supan 69 5> v Ljubljani na Dunajski cesti. Radgonska kisla voda (Radkersburger Sauerbrunn) V Štefanije *iu4*&*o* 9f Najčistejši alkalični kislec jiij Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agenturni in komisijski trgovini J. L I N I N jRimska cesta št. 6 E R Ljubljani J A 9 i (44—13) kjer se sprejemajo vsa naročila. Enotna cona, je, :il.o »e kupi IOO bokalskili steklenic v *;tl><>iHi po S5 steklenic 16 g-lrt. in IOO steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 jyl fn od slavne c. kr. deželne vlade v Ljubljani potrjenega glav- § P, nega zastopnika za potovalce r—r (-J 15 J. Paulin-a v Ljubljani, 3 g Marijin trg štv. 2. (73—3) S Tu se dobijo vozne karte s polno garancijo od Ljub- ljane naravnost do vsakoršne postaje v severni in južni "J? m Ameriki, Avstraliji, Afriki i. t d. po zopet mnogo znižanih cenah, ravno tako se tudi vsakoršnemu posvetovanji radovoljno o služi. ■£? ° Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča se toplo le >g v prid potovalcem, ker je veliko krajša in ceneja kot ona [> preko Dunaja. mL »M« ^B« M« 01% 01% 0^% 0^% 0^% 0B% Založba tovarne * pri Franju Detter-ju v Ljubljani na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.) Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Giipel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakoseh in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne .morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d. (46—12) Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec. Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti. S spoštovanjem Franc Detter. *Af i|f —»if —A- -A- -A- »A- -A- -A- —A, -A- mš* «Af %ŠM tlf «|f %|i lif %|f «1« W