210. Številka. Trst. v ponedeljek 25. septembra Te&ij XXIV „Edinost" i^tiHiM dvakrat mi dan. raznn up<|plj in i»r»zni kov. zjutraj in /.večer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih hjn oh uri r.jtitraj. S aročiil ii ii /. u u 4 ji : Ohe iKilmiji na leto . . . k'1'. 21-Za aamo vedemo i7.- — '/.a pol let«, fetrt let« in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na im-ročbe hrP7 priložene naročnine *e uprava ne ozira. Nii (Irohno se prodajajo v Trutu zjiit-rnnje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.: ponedeljnke k jutranje *te-vilkp po 2 nvČ. Izven TrHta po I nvč. več. (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. il Telefon Stv. H70. 4 nvč. * Utr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k. Lastnik konsorcij tista „Edinosti". Natisnila tiskarna konnorcija lista „RiUnost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (NovejSe veati.) Dunaj 2.'». Po naredili cesarja h prej mejo kneza Ferdinanda bolgarskega, katerega pričakujejo v torek semkaj, oficijelno. Knez bo stano-vsd v dvoru. V Schonbrunnu bode kosilo, knezu v čast. DllllaJ 23. Shotl načelnikov levice je sklenil, da jednoglasno odkloni povabilo predsednika dra. Fuehsa. To so storili, kakor trde, z ozirom na nejasni politični položaj, v katerem jim nedostaje vsakega zagotovil«, da bi se izpolnile narodno-poli-tične zahteve Nemcev. Kakor pogoj vsakega razpravljanja smatrajo, da se dvignejo jezikovne naredbe. Ta odklonitev se je zgodila tudi z ozirom na resolucijo /čeških poslancev in na izjave odličnih členov desnice, ki nasprotujejo zahtevkom Nemcev. Predno se je ta sklep priobčil dru. Fuelisu, je došla njegova odpoved konference. Johaiiesblirg 23. Tukaj vladata negotovost in nemir. Včeraj je prišlo do izgredov. Pobilo se je nekaj oken. Postavljajo' se barikade. Iteligrad 23. Glasom uradnih virov so vesti o min isterski krizi neosnovane. Med kabinetom (ijorgjevmevein in med kraljem da vlada najlepše soglasje. HHIgnid 23. (Pravda proti radikaleem). Knežević je izjavil, da ga je do zadnje ižpovedbc o nedolžnosti radikalcev glede »atentata« pripravil žandarmerijski stotnik Gjorgjcvic. Isti da mu je dal tudi bodalo, s katerim naj bi se Knežević zabodel po navedeni izpovedbi. Knežević da je izročil bodalo oblasti. Stotnika, ki je imel paziti na Kneževića, so zaprli. (Lepa komedija. Op. ur.) London 23. Deželni zastoj) Oranjske republike je sklenil enoglasno, da hoče podpirati Trans-vaal proti napadu od strani Angležev. Jfcligrad 23. Uradni viri oporekajo vesti, da bi bilo več vlasti protestiralo proti temu, da bi se radikalce obsojalo v smrt. P O I) L I S T E K Roka. Stanetinski. Svet je nehvaležen. Svet ne eeni, kakor bi se spodobilo, ljudi, ki mu se svojim neradovoljnim humorjem razganjajo temne oblake vsakdanjih skrbi in težav. Videl sem slovenska dekleta, ki so ukljub neštetim tiskovnim pogreškom navdušeno pritiskale svoje nedolžne ustnice na našega ljubega »Brivca«, ker jim je pripravil urico prejetne zabave; a de-kletn, ki bi pritisnila na mene pečat svojega zadovoljstva v obliki nedolžnega poljuba, še nisem videl. — Opozarjam, da bi o taki priliki srčno rad tudi malo zadremal... In vendar povzdigujem tudi jaz po svojih slabih močeh veselost našega narodnega ženstva... Poslušajte, kaj se mi je zgodilo zadnjič! Teden dnij se je smejala lepa Pavla moji nesreči, štirinajst dnij so se hohotale njene prijateljice, a meni ni došel noben dokaz hvaležnega Diirhau 23. Zadnjih 4H ur je došlo semkaj nad 1000 begunov iz Johanneahnrga. Noč in dan delajo, da bi omogočili prevoz vojaštva«. Železnica zamore že prevažati po 2000 mož na dan. Za razmišljanje. Podava A. Kristan, V. Praga, 12. septembru 18W. Nedavno je prinesla »Oeskat Straž« lepi članek »S cest«. Meni je zelo ugajal. In ha zato podajam tudi tu jeden odstavek tega članka v nadeji, da bode ipak kdo o njem razmišljal, vsaj oni, katerim je namenjen. — — — — Po cesti, kjer jezdim, gresta pred menoj dva človeka. Moški in ženska. Moški ima na glavi staro, nekdaj črno, uradno čepico, iz žepa mu zija kos počečkanega uradnega papirja; lica mu ne vidim, le z jedne strani se ježč napram meni silne, rjavordečkaste brke. /eni ni dosti nad štirideset let, je odeta v povaljano, strgano, staro, nekdaj zelenkasto obleko; j>buta je v poš ved rane moške čevlje; robec na glavi si je potegnila na oči. Pogledam ju na hip. Izraz ženinega obraza je trpek, vabljiv, zasmehljivo in zakopano skrit pogled sovražen in nečist — da, to je ostarela nečistniea, katero so izgnali in jo mož vede do bližnje postaje. Izgubljeni stvor brez bodočnosti, v katerega telesu brez zasttmka stopa proces grozne bolezni, žena vlačena z jednega mesta na drugo, brez doma, brez nadeje na škorijco hleba •— da, znani obraz ! Jezdim dalje, pretresen po pogledu na to vsakdanjo in vendar tako pretresajočo sliko, in premišljam: kje so vsi oni možje, ki so uničevali to nesrečno dušo? Kje je o n i p r v i č love k, k a t eri je prevzel l e - t o strašno e k s i s te n o o n a s v o j o vest?! Tudi ona je bila mlada in čista, tudi ona je imela pravo do življenja, istotako kakor ostale priznanja. Niti slavni »Povž« meni imenoval vsled tega svojim častnim udom. Videla sva se s Pavlo po tistem smešnem dogodku. l>il sem, kakor navadno, v smešnem položaju. Pomislite, petega v mesecu je že bilo, pa mi prihaja tista Pavla pobirat za zastavo »Zarje« ! Petega!... Take insinuvaeije! Kakor da bi bili kakšni prikriti kapitalisti! In še ravnatelj pisarne jo je privedel k meni. Ta gospod bi moral vendar poznati naše gmotne razmere tam okoli petega vsakega meseca! Pa sem se maščeval! Apeliral sem na dobro srce gospoda ravnatelja pisarne in na njegovo — blagiijnico ter dal gospođici ni eno še-ne zasluženo kronieo... Sicer pa je to postranska stvar, ki me ni osupnila nikakor. V takih humorističnih položajih sem bil že večkrat. Osupnilo pa me je vedenje Pavlino o tej priliki. Saj sva se zadnjič vendar ločila kakor prijatelja. Zakaj me niti pogledsila ni ? Zakaj mi ni podala svoje bele, line roke v pozdrav? žene, katere ni doletela njena usoda. Imela je od Boga jednako pravo do lepšega življenja kakor sestre in žene ter matere onih mož, kateri so se, ne znajoči drug a drugega, združili v grozno konspiracijo proti njenemu pravu in jo ubili brez milosti in vesti. Mala vrednost človekova je tragedija vsakdanjega dne, pravi Emerson, in na ti-le ženi in na tisoč, da, na neštevilnih tovarišicah le-te uboge vidi se še jasneje resnica filozofovih besed. Vojak je brez cene, delavec je brez milosti in z računsko ledeuostjo žrtva kapitala... ali zdi se mi, da ta mala vrednost ni še tako brutalno priznana od družbe ljudske kakor mala vrednost žen, katere so padle v moralno pogubo. Moška družba uničuje in ubija vsako leto [na tisoče žen — kako malenkostno je nasproti temu ubivanje kovinsko-svetlih tropiških ptičkov, katere požira moda, kako brezpomembna letna žrtev žab in rakov, propadlih vivisekei!! Armada žrtvovanih žen, katere gonijo možje v prostitucijo, použivajoČi njihovo nevednost, njihove želje po telesnem vžitku in njihovo kopr-nenje po denarju, rnameči njihova telesa z alkoholom, da se lažje podavajo — armada teh žen raste od leta do leta. Statistika si sicer v svoji prokleti ledenosti riše vsako leto v svoje tabele svoj skrbno opazovani procent prostitucije, rapidno naraščajoče — ali s tem vendar še ni vse narejeno?! Ti procenti kažejo samo, kaj je, ali v tem vendar ni molče priznan ne prelomni zakon, v tem ni in ne more biti zagrnjeno osvedočenje, da bodi tako tudi na dalje, kakor je bilo v teh sto in tisoč letih. Prostitucija je m ori te v. Prav nič se ne oziram na-to, da stari in zastareli kazneni zakoniki niso tega nazora. »le-li resnica, da si ne smem žrtvovati ljudij, je-li resnica, da se ne smem dotikati ptujega življenja, pak je jasno, da se leto ne sine pojavljati v nikaki formi. In, ako mi je tudi človek dovolil, da smem streljati nanj, s tem nikakor še ne prestaja biti moj čin moritev ali vsaj poskus iste; jednako je s prostitucijo, pa tudi <)j, ta ročica! <) tej roki sem Vam hotel pripovedovati. Prav za prav ne o Pavlini roki, ampak o neki drugi... Poslušajte! Ali ste bili že kedaj na političnih shodih? Ako niste bili, Vam ne morem pomagati. Naj bi Vam opisoval še tako živahno vse govornike in kiselo zelje na obrazu gospoda vladiuega zastopnika: navdušenja, ki vlada na takih shodih, ne morete razumeti. Zlasti pa ne navdušenja, ki vlada po takih shodili..., posebno če ima krčmar dobro kapljico. Dobra kapljica nam je bila raz vezala jezik in raznežila grla v najslajše glasove. Pili smo .'ii poli. Napivali smo si iu trkali ob čaše v hlag-u* nesrečne domovine in še nesrečnejših — src. Oj, kako me je gledala Pavla! Veste, te oči Vas fascinirajo. Neumni postanete pod temi žarki, zlasti če Vas je narava, kakor mene, obdarila s precejšnjo porcijo sposobnosti do tega. Potem pa smo se peljali s tramwajem v mesto. (Zvršetek pride.) tedaj, ko ho nam /tli, da nevedna in nesrečna ter ogoljufana /ena dorrolja va... No, kunce konoa, kakšno je |>a tu svoltodno odločevanje? Moška družita ima prostitutke v svoji moči ter ima tudi ria tisoče sredstev, da se nesramne hiše polnijo vedno s svežimi žrtvami. — — In ti, mladi mož, kateri še nisi pomišljal o načinu svojega življenja, postoj nekoliko časa pri Rimom sebi! Ne trelm ti prav nič pusto morali-/ovati, ne treba ti prav nič ogledovati se na starodavne zapovedi in cerkvene predpise, samo a n a I i z u j: imaš-li pravo sebi druge žrtvovali? 1'oglej na minula leta svojega življenja in poskušaj najti število žen, na katerih skazi si sodeloval, predstavi si, kar nnjži vejše za moreš, njihovo vrsto, njihovo sedanjo hedo in breznadejnost njihovo za bodoče dni ter se povprašaj : Moreš 1 i še n a d a I j e razmnoževati t o b e d o č I o veštva? In odgovori si na glas: »I>a« - ako li z a moreš to izgovoriti pred svojo vestjo ? Politični pregled. TR8T 25. septeml.ru 1899. Kriza Zbirka današnjih vesti o stanju krize je le mala. To je pač najbolji znak, da je kriza se le v stanju razvoja in da so politiški krogi popolnoma dezorijentirani. Za danes je zabeležiti ta-le poročila: da demisija Th u nova še ni vsprejeta od cesarja, da je kombinacijo Lieohtenstein smatrati ponesrečeno in da iz nemškega novinstva ni čuti tisto zmagosvest-nosti, kakor bi jo Človek pričakoval. Mnogo se je govorilo, da je ministerstvo uradnikov že sestavljeno. Ali tudi temu se oporeka, ker bi tako ministerstvo naletelo na nnjhuji odpor od strani desnice, a tudi na levici ne bi našlo potrebnega zaupanja. V kolikor je možno stvari soditi od daleč,je desnica ostala intaktna. Za četrtek jo sklican nje izvrševalni odbor. Ako se bo desnica mogla sporazumeti za bodočo taktiko in se proglasi solidarno, potem bo to dejstvo, katerega uplivu se ne bo mogel odtezati noben činitelj, ampak bodo morali računati žnjim ! Našo menenje je torej, da je najbolje, ako se ne damo vznemirjati po nikakih poročilih in da čakamo hladno, kako si uredimo domačo hišo, zlasti pa Slovani. Ako se to zgodi v znamenju shoda novinarjev v K rakovem, — lahko prav mirnim srcem pričakujemo vseh eventuvalnih eksperimentov in poskusov v to, da bi so stvari postavljale na glavo. Shod slovanskih novinarjev v Kra kovom. Dne t. m. je začel II. kongres slovanskih novinarjev svoja posvetovanja! Pred otvoritvijo je daroval duhovnik in novinar Hrvat Binnkim sv. mašo. Jugoslovanski novinarji so bili navdušeno sprejeti. Prepoved, da Hrvati morajo na slodu ostati pasivni, je podžigala navdušenje in — ogorčenje. Kavno ta prepoved je dala shodu posebno politično važnost. Slovaški novinarji niso prišli. Poljski govorniki so nagi a šal i svojo solidarnost z ostalimi Slovani, v s 1 e d Cesarje n a v d u š e n j e, zlasti m e d (1 e h i, n e o p i s n o. Predsednik odbora, Chilinski, je pozdravi slovanske urednike. Bilo jih je nad sto. Galerije so bile natlačene. Chilinski je obžaloval, da se je velikemu delu slovanskih novinarjev zabranilo sol delovanje. Naglašal je važnost momenta in izrazil nado, da ta kongres zopet znatno zbliža slovanske narode. Pokazati hočemo, da se v Avstriji ne more vladati proti Slovanom. Nenaravne razmere morajo zginiti. Novinstvo se mora boriti proti temu, da bi vlada sklepala kake kompromise, ki bi bili na škodo posamičnim slov narodom. Misel solidarnosti Slovanov se mora utrditi na tem shodu. Pokazati moramo našim potomcem, da smo bili neustrašljivi, da se nismo klanjali pred nobeno silo, da smo vedno čislali svojo zastavo. Ko jo bil po tem nagovoru otvori I Chilinski kongres, je v imenu mesta krakovski župan Fried-lein pozdravil novinarje ter tudi izrazil nado, <1 a zmagajo idejo, za katere se vojuje jo vsi Slova n i. I rednik poljske novinarske zveze je po navdušenem pozdravu gostov predlagal udanostno br- zojavko cesarju, katero so zborovalei poslušali stoje. Pozdravili so tudi ministra K a i /l« in Jendrzc-joviča. Po sprejemu poslovnika je bil izvoljen predsednikom urednik »Politike«, Bretter, podpredsednikoma pa Biankini in urednik »Gazeti narodovi« V IjVOVU. Kadi nečuvene prepovedi ogerskim novinarjem je moralo v prvi seji izostati poročilo Svet. Hurhana-Vajanskega o slovanski vzajemnosti v novinarstvu. Izborno pa je bilo poročilo dra. Beau-prč-ja o nalogah in eiljh slovanskega novinstva v Avstro-Ogerski. Poročevalec je predložil nastopno resolucijo. 1. Slovanskemu novinstvu je v dolžnost, da si prizadeva za ustvarjenje in ohranitev zavesti o sol i da nos t i mej slovanskimi narodi na podlagi narod nega i udi vidual izma, 2. YT bojih, ki jih bijejo posamična slovanska plemena za svoje narodno ni politiško življenje, je slovanskemu novinstvu v dolžnost, d a v za j e m n o brani vsako slovansko pleme, ki je v u e v a r n o s t i. Ji. Ob prepirih in diferencah, ki obstoje mej posamičnimi slovanskimi plemeni, je slovansko novinstvo, Hoschno pa onih plemen, ki niso neposredno udeležene na teh diferencah, obvezano, da se drži nepristranskega od hipnega omahovanja tčkoče politike neodvisnega vedenja in da vsikdar brani tisto stranko, kateri se godi krivica. Kongres ■ocijalnodemokratiike stranke V Avstriji se je otvoril včeraj v Brnu. Na shod je prišlo nad 200 odposlancev. »Arbeiter Zeitung« proslavlja v bombastičnem tonu ta dogodek. Koliko poti sino prekoračili — tako vsklika -- od shoda v Hainfeldu pred 10 leti pa do Brna. Članek v » A rb.Zeitung« na« zanima še posebno tam, kjer se dotika narodnega vprašanja. Povdarjn, kako so narodne borbe pretresle podlago državi in so grozile tudi -/.o vrstam soeijalistov. Ali socijalna demokracija je zmagala. Ako proletarei, združeni na skupnem shodu, akt) zastopniki Nemcev, Cehov, Poljakov, Italijanov, Malorusov, Slovencev, sprejemljejo ukupno resolucije, tedaj morajo nasprotniki občudovati to. Spoštovano glasilo socijalne demokracije naj nam ne zameri, ako mu pravimo naravnost, da ni ničesar povedalo. In nekam žalostno ulogo mora igrati v Avstriji stranka, ki o takem silnem vprašanju, kakoršnjo je narodno vprašanje, ki je izvir tolikim bojem, ki državo že leta in leta drži v krizičavem stanje, ki polni srca in duše milijonov in milijonov, ki goni delovanje mogočnih strank, ako o takem vprašanju in v taki državi, kakoršnja je v Avstrija, ne ve povedati druzega, nego da hoče še nadalje prezirati to vprašanje. Taka politika bi imela zmisla, ako bi bila socijalna demokracija res jedina zastopnica narodov! To pa ni ! Mi nismo delavskim slojem nikdar odrekali mesta v narodu, mi jim' prisojamo eelo važno mesto, ali tega vendar ne moremo pripoznati, da socijalno demokratično delavstvo, in le izključljivo ono, polni pojm »ljudstva«. Vsi skupaj smo narod, težnjo vseh treba pošte v a ti; in ako hoče socijalno demokratična stranka prezirati to dejstvo, u tiku le lastno'glavo v pesek. Ona sicer ne vidi, česar noče videti, ali dogodki pojdejo ver.dar-le dalje z neizprosno logiko. A mi smo overjeni, da pride dan, ko bo tudi so-cijalnodemokratičua stranka morala potegniti glavo iz peska in računati s tem, kar — je! Domače vesti. Zmernosti trebA. Pod tem naslovom pri-občujejo zadnje »Novice« članek, o katerega vsebini sinemo reči, da je najaktuvalneji z ozirom na naše domače razmere. Omenivši pravdi župana vipavskega in občinskega sveta ljubljanskega proti uredniku »Slovenca« in zatrdivši, da je bilo postopanje tega lista nepravilno, pišejo »Novice«: »Temu počenjanju se mora narediti konec. Grešilo seje dovolj tako na jedni, kakor na drugi strani. Kako pohujšanje mora nastati, če bodo politični nasprotniki drug druzega vlačili pred porotnike ali sploh pred sodišče. Če se bo pred porotniki pralo umazano perilo, in posebno če se bo pralo umazano perilo posamičnih duhovnikov,'kakor se obeta za prihodnje porotniŠko zasedanje v'Ljuh-ljani! Grehov posamični kov se sicer ne sine obe- šati vsemu stanu, ali masa ne dela dosti razločkov in zato se bojimo posledic, ki jih bodo za prihodnje porotniško zasedanje pripravljana razkritja imela za ves duhovski stan, bojimo, ker kranjska duhovščina, ki ima toliko zaslug za našo deželo in za ves naš narod, ne zasluži, da bi se jej i z p o d k o p a v a l o spoštovanje i n za u p a n j e. Proti sistematičnemu grdenju in zasramovanjii uglednih in neuglednih, uplivnih in neuplivnih ljudij, nastane sicer velika reakeija prej ali slej, ali to počenjanjo obrodi mej tem toliko zla, da so no bo dalo popraviti. Zato pa apeliramo na duhovščino, in v prvi vrsti na presvetlega kneza in škofa ljubljanskega, o katerem smo uverjeni, da se mu gabi, kar počenja večina kranjskega časopisja tako to, kakor druge stranke. Nekdo mora začeti z dostojnejšo in s stvar-nejšo polemiko, nego je sedaj navadna. In ker je tak način političnega bojevanja, ker je osebno za-sramovanje v direktnem nasprotju z božjimi in cerkvenimi ukazi, zato bi moraii po naši sodbi duhovniški žurnalisti prvi kreniti na drugo pot in opustiti dosedanjo taktiko, katera jim ni pridobil« časti, pač pa jim nakopala tako žalostno obsodbo, kakoršnjo je minoli teden učakal »Slovence«. Sv. oče je že opetovano, v raznih enciklikaii zabičeval duhovnikom žurnalistom, naj bodo dosledni iu neizprosni v načelih, v obliki pa mili in mehki, iu naj se ogibajo vsem osebnim žaljenjem. Kako pa se s temi naročili cerkvenega poglavarja strinja pisava nekaterih listov? Ce duhovniki žurnalisti sami ne bodo spoštovali papeževih ukazov, kako naj se zahteva, da bi jih spoštovali laj i ki ? Govorili smo odkrito in brez ovinkov. V to nas opravičuje dolgoletna zveza našega lista s pre-častito duhovščino iu zato upamo, da tudi naš apel ne ostane brez uspeha, glas upijočega v puščavi. Zmernosti je treba v vsem javnem delovanju, je papež pisal francozkim duhovnikom. Naj bi to očetovsko posvarilo našlo pot tudi v srca VS6h slovenskih politikov in novinarjev, potem se ne bodo primerjale take žalostne stvari, kakor je zadnja in soglasna obsodba »Slovenca«. Nekoliko popra. Iz Skednja nam pišejo: Znano je, da prireja naša slavna «Agraria* z vlad-i nimi denarji, torej tudi z našimi novci, premovanja konj. l)a so na takih premovanjih navzoči tudi uradniki tukajšnjega namestništva in še celo viši, nego oni v Pierisu — to je znano. Neki tukajšnji Lah je hotel tudi razstaviti svoje kljuse. Hodil je po vasi in prosil, naj mu posodijo rudeč trak, da dene konju (jkoli vratu. «Imam» — rekel je, «črno-rumen trak, a tega ob p r e m o v a n j u n e s in e i m e t i m o j konj*. Stc-li čuli, na premovanjib ne sme biti črno-ruinenih trakov ? Kaj pomenja to ? Še nekolik« popra. Pišejo nam: Pisali ste že, da slavni Piran tudi ni zaostal na sijajnosti ob vsprejemu slavnega generala Garibaldija. Sam častitljivi piranski župan z občinskim zastopom je pozdravljal in slavil slavnega generala. Nosili so ga na rokah, lizali ga — sploh ves Piran je bil po koncu, presrečen, da more imeti v svoji sredi moža, ki jih — reši. Pred nekim časom so je pred Piranom zasidrala avstrijska vojna ladija. .le-li tudi takrat piranski župan z občinskim zastopom pozdravil poveljnika avstrijske ladije? So bili tudi takrat Pi-ranci tako navdušeni, ko so zagledali naše vojake, kakor so bili za časa Garibaldija?! In še-lc kako! Slavni mestni zastop mesta Piran-« je poslal poveljniku avstrijske ladije nasproti — nič več in nič manj — enega moža, ki naj avstrijsko ladijo pozdravi v imenu piranskega mesta, in ta mož je bil — občinski sluga!! No, šiorom ni smeti očitati, da niso dovolj jasni v svojem nastopanju. Imenovanje. Minister za nauk in hogočastje je imenoval učitelj« n« ženskem učiteljišču v Gorici, A n d r c j a L a š i č a, okrajnim šolskim nadzornikom za tolminski okraj. »Pravi TržaČail«. Pišejo nam: Na slove-! snem banketu povodom odkritja spomenika v Pierisu blagopokojni cesarici Elizabeti dne 17. t. m. je govoril neki K. v imenu Tržačanov. Povdaijal je v svojem govoru, da »e govori v popolnoma pravilni laščini, kajti on j e pravi T rž ae a n, tisti pa, ki govore moderno lamino, da niso pravi Tržiča ni ! No, to le mimogrede kakor zanimivost za našo filologe. Nas zanima ta »pravi Tržačan« od druge strani. Svojega »pravega tržaštvu* ta mož sicer ne išče v »moderni laščini«, pač pa v zabavljanju proti Slovencem o vsaki možni priliki, v kar pa se smatra opravičenega tem bolj, ker je zagledal luč tega grešnega sveta tam nekje v — Kanalu, Iu koliko je taeih »pravili Tržačanov«! Strtm pesem. Pišejo nam: Minoli teden sem bil v novi Inki, da si nekoliko ogledam tamošnje zanimivosti in morda tudi — osle na pomolu štev. 4)! .Teden vidih finančnih paznikov mi jo jiokazal marsikaj zanimivega, osobito me jo veselilo videti mlado lisico in psa, ko sta igrala skupaj kakor — zaljubljenca. Kedor ima časa in poznanja, lahko vidi marsikaj zanimivega, toda časa treba precej, ker ho ta skladišča velika, jako velika. Ko sem si ogledal nekoliko teh skladišč, mi je nehote prišlo na misel, kako l>i se mi postavljali, da hi imeli le en tak skladiščni prostor na razpolago, za zimske koncerte in plese! Toda zašel sem. Nekaj druzega sem hotel povedati. Naletel sem na nekega uradnika, ki ne zna slovenski, da-si je okoličan po stariših ! Nagovoril sem ga v slovenskem jeziku, toda odgovor je bil laški. Odgovoril jo: Žal, ali oprostite gospod, jaz ne uinem tega jezika, da-si sem Slovenec po rodu!! Vprašal sem, kako je to mogoče? Odgovor je bil: Ker me stariši niso naučili! Dodal jo, 0 gld.; v gostilni na Kar-rieri št. 33 so nabrali minulo soboto 1 gld 75 novč. To svoto so nabrali Sosič, Krn vos, Skapin, Dobrila in Zankovid. Živili darovatelji! Posebno pa naj bi lepi izgled tržaške posojilnice našel posnemovalk mej nje tovarišicami! Zakaj ? zato. Zakaj je padel sinoči v Rojanu *povž« X. v? Zato, ker se je spodtaknil ob predolgih čevljih. Kako je prišlo, da so bili čevlji predolgi? Prosim vas, če se plača za dvojico — o-cvrtih jajc, kakor na slavnosti zadnje nedelje, 24 kr. a. v., ne dobite samo dolgega obraza, ampak tudi čevlji vam se raztegnejo v velikanski vprašaj, da-li smo res milijonarji... Dočim pa lice stopi polagoma zopet v stare moje, ostanejo vam čevlji, ki se ne veselijo iste gibčnosti, predolgi na vekov veke. To jo bil veliki vzrok velikega učinka. I>ve lepi narodni slavnosti sti se vršili včeraj v naši okolici: nastopili ste »Zarja«-jubi-larka v Rojanu iu nova »Zvezda« v sv. Ivanu. V Rojanu smo absolvirali včeraj oni del slavnosti desetletnice in blagoslov ljenja zastave, katerega je bilo prejšnjo nedeljo preprečilo vreme: veselico na vrtu »pri zlati kroni«. Udeležba je bila tolika, da se niti od daleč nismo nadejali take, kajti v soboto je dežilo ves dan in včeraj opol ud ne še jo bilo tako neprijazno, skoro mrzlo, da niti nismo vedeli, da-li se bo sploh mogla vršiti veselica. No, popoludue se je zjasnilo in nastalo je prav lepo vreme, dasi hladno. Na veselico so došla korporativno društva: »Slovanski) pevsko društvo«, »Slava«, »Adrija« in »Kolo«. Ob 4. uri je bil vsprejem pri obokih. Ko je gosp. 4'otie z iskrenimi besedami pozdravil mile ^oste in je godba odsvirala »Naprej«, odšli smo na Inigato od i če ni veselični prostor, ali le v posamičnih skupinah, ker ukupnoga sprevoda ni dovolila slav la oblast. Velik del vrta je bil zaseden takoj, a vedno so prihajale nove gruče ljudi j. Vspored je izva jala »Zarja« s pravim navdušenjem. Uprav divno pa so izvoli Gerbičev »Klic pomladni«. Ljubki soprani so se z basi tako lopo skladali v blažilno harmonijo, da se ti je zdelo, kokor da te res božajo mile pomladanje sapice. »Zarja« se lahko ponaša s svojim mešanim zborom. MoČni in nenavadno disciplinirani zbor »Slave« od sv. Marije Magdalene je pel veliki Vilharjev zbor »Na vrelu Bosne« z bas-solo, a »Slovansko pevsko društvo« zbor »Što čutiš«. Na zvršetku oficijelnoga vspored a so vsa društva zapela toli omiljeni, v meso iu kri prešli, nad program obsezajoči zbor »Slovenac i Hrvat«. Mej vsporedom je nastopil predsednik slavnostnemu odboru, gosp. M a k so 4'otič, da se je vnovič zahvalil bratskim društvom in milim pevcem na današnjem ponovljenem dokazu bratskega čustvovanja. »Zarja« ne pozabi nikdar teb pojavov ljubavi. Zahvalil je še enkrat g. kumico, Ivanko Vatovčevo na nje zopetnem dokazu naklonjenosti do tega društva. Ozrl se je v one minole čase nepozabnega Doli-narja (Splošni klici : Slava njegovemu spominu!), v dobo prvih dihljajev pomladi našega narodnega prebujanja. Potem pa se je ozrl do novo razvito zastave, ki obrača poglede naše — na bodoče delo. Prisegel je v imenu »Zarje«, da hoče zvesta ostati svojemu praporjtt, da hoče pokazati svetu, prijatelju in neprijatelju, tla smo element miru in kulture, da pa se tudi ne bojimo boja, alco treba, da bodi boj ! Na svobodni zabavi se je glasila pesem za pesmijo iu so v lepih govorih navduševali občinstvo gg. dr. Z u cc o n, predsednik »Slave«, A. M i k l a v e e, (i o d n i k in K a ta l a n. # * * O veselici »Zvezde« nam pišejo: Že tolikokrat odložena veselica najmlajšega pevskega društva »Zvezda« se je vršila popoltidne v prostorni dvorani »Narodnega doma« v Sv. Ivanu. Radi neugodnega vremena se ni mogla vršiti na vrtu, a pokazalo se je, da je dvorana premajhna za mnogoštevilno občinstvo, ki se je hotelo prepričati na lastne oči, na lastna ušesa, kaj zamore to najmlajše društvo. Med udeleženci videli smo samo Sveto-ivančanc, kar treba posebno povdarjati, ker Sv. Ivan je dokazal tudi s to veselico, da prireja lehko veselice jedino le za domačine! Jed vil se je dvignilo zagrinjalo, jedva je predsednik izrekel nekoliko besed, pa je bilo občinstvo kar elektrizirano. Da bi bili videli naši nasprotniki tega priprostoga okoličana kako navdušeno je klical subratom naj le grmi in hrumi sovražnik, a tu najde žive trdnjave iz slovenskega mesa, da okoličan se ne umakne pred sovražno silo niti za ped, da bi bili slišali naši nasprotniki tega okoličana, potem pa naj le rohne, naj nas le zaničujejo, a ves njih trud bo zaman. Iz okoličanskc ovce imeli bodo okoličanskega leva! — to naj si zapomnijo mestna gospoda laška. Ali treba povdariti nekaj. Saj menda ne ražalimo vrle »Zvezde«, ako povemo, kajti to baš je pomenljivo: oni, ki so v tem novem društvu in oni, ki je toli goreče govoril, so bili večinoma nedavno še v nasprotnem taboru. Da je sledilo burno odobravanje temu govoru, da je bil govornik večkrat pretrgan od navdušenih vzklikov, tega ne treba niti omenjati. Koj v prvi točki »Istarskim Hrvatom« so pokazali pevci, da imajo vestnega učitelja, so dokazali, da lahko ponosno stopijo v krog drugih slovenskih pevskih zborov v tržaški okolici. Solza veselja pa nam je igrala v očeh, koje nastopil mešani zbor, ko je nastopilo 10 zalih deklet v naši krasni narodni noši. Da, to je bila slika, ki je morala vzbujati v srcu rodoljuba : žalost, da se v mnogih krajih zgublja, a veselje in ponos, da je pri Sv. Ivanu Še tako o-hranjena ta naša noša. 4'ast Sv. Ivanu, da morejo na vseh veselicah vsa dekleta nastopati v naši krasni narodni noši! In ko je ob tej prekrasni sliki zapel ta zbor »Slovan na dan«, ko so tako lepo, tako milo prepevali ti krasni ženski glasovi, klicaje brate iz narodnega spanja, ko so nizki glasovi tak., mogočno, t.iko krepko odgovarjali nežnim — w je ol>čin*tvo komaj vzdrževalo odobravanja. In ko so končali, prenehati ni hotelo viharno odobravanje. Tako viharno odobravanje sledilo je vsem točkam. Ker v dvorani ni mogla igrati godba, nadomestili «> neutrudni pevke in pevci ter dodali nam šo par ljubkih pesmic. Radi igre pa moramo reči, da smo se bali, ker igra je dolga, je težavna celo za izurjeno igralce. In vendar vršili so jo častno, vsaki je bil na svojem mestu. Po veselici so je vršila najživahueja zabava; mladina se je zasukala — starejši pa smo sc veselili med sabo in hvalili »Zvezdo«, ki nam je priredila krasen večer. V imenu slaviteljev v Hojami je prihitel gosp. Makso Cotie, da pozdravi našo Zvezdo«. 4 )meniti še moram, da je bil vrt med veselico napolnjen domačinov, ker v dvorani ni bilo več prostora. Zaključujem z besedami g. predsednika: »Zvezda« ! bodi močan jez sovražnikovi sili ! Neomahljivo stoj, ne gani se od slovenskega pra-porja, sveti nam na poti do zmage, do svobodo! - s k g. — Živio Nloveiljevašf'aiii! Iz Slovenje vasi (Lonjerja) nam poročajo: Na Opčinah priredila je slavna laška »Agraria« premovanje goveje živine ob navzočnosti e. kr. namestništenega svetovalca viteza Schvvarza (a no koncepista !) Dasi je naš kapovila že več dnij prej naznanil to premovanje, vendar ni hotel noben naših domačinov na Opčine, čeprav je tukaj več živine, ki bi bila odlikovana. Ali nobeden ni hotel, ker bi se vsaki domačin čutil užaljenega, ako hi ga pohvalila ali odlikovala družba, v katere odboru so »osebni prijatelji« Garibaldijev! Slabe volje ho! To se jim pozna v poreški »Istrii«. Številopriglasivših sena hrvatski gimnazij v Pazinu jim provzroča nekako tak občutek, kakor ga ima človek po preplesani in prekrokani noči, ko nosi seboj, težko vlnčč za seboj težke noge, groznega — »mačka«. »Istria« pravi, da ne more drugače, nego da pripozna odkritosrečno, da takega števila učencev na hrvatskem gimnaziju v Pazinu ne bi bil pričakoval nikdo in da so oni, Italijani, neprijetno presenečeni. Pospevši se do tega vsaj poštenega pripoznanja pa tava in tiplje sem in tja — kakor človek, ki ima meglo v glavi — iskajc in trudč se, kako bi na najneverjetneji način pojasnila to veliko in nepričakovano število hrvatskih učeneev. Mej drugim pripoveduje, da so šli Hrvatje na lov po učencih v Dalmacijo, v Trst in okolico, na Kras, na Kranjsko in na — Češko. Tako, meni, je bilo lahko spraviti skupaj tako število! V Istri pa da absolutno ni toliko hrvatskih učencev, sposobnih za prestop v srednje šole! Predno odgovorimo, opozorili bi poreško — damo, da bi bilo to, ako bi bilo res, pred vsem najhuja za tožba za one, ki imajo deželno upravo v svojih rokah, ako od blizu 1SH)000 duš prebivalcev niso sc svojim šolstvom znali vzgojiti niti toliko učencev, kolikor je potrebnih za jeden gimnazijski razred . . . Sedaj pa konstatiramo še enkrat nasproti po-reškim lažem, da od učencev, priglasivših se v pazinski hrvatski gimnazij, le 4 niso Istrani : jeden je rodom iz Trsta, jeden iz Nabrežine, jeden iz Sežane in jeden iz Kamnika, Vsi drugi, torej 107, so rodom iz Istre. To je suho dejstvo, katerega ne morejo ovreči vsa zvijanja in vse laži »Tstrie«; to je govor številk! Cc pa te številke laški gospodi provzročajo glavobolje, kaj moremo mi zato! Naj skušajo upreti se božji Previdnosti, ki je posadila naš rod v te kraje in ki je ta lepi, četudi siromašni kos zemlje podelila v last slovanskemu plemenu. Tamburašem na /nanje. V založništvu A. Gutscbv-a v Sisku so izšle sledeče skladbe za tamburaške zbore: 4)p. 2H. št. f>2. T. Kosehat: Na V r liske m jezeru, valček v :"> slikah, 20 strani, cena gld. 1.50; št. 56: .1. Ivauoviči, S u -s p i n u 1 - valček v 4 slikah, 1(5 strani, cena gl. 1.20; Op. 23, zvez. 1., Zbirka koračnic in plesov za h rac I. solo, lt> strani, cena t»0 nvč. (Zvezek l. iu 11., skupaj ;>2 strani, velja 1 Pečat jrld.l; Album 7 izbranih h r v. in slov. pesmi z:i citre, * strani, cena "><> nvč. Popis pur ti tur (nad 120 tleh in eenovnik tambnrie brezplačno in poštnine prosto. Noremu veteranskemu podpornemu društvu so došla nadalje v proslavo peddesetlctnieo vladanja Njeg. Veličanstva nastopili« darila: Gospod kontre-Ailrniral vitez Peri 11 ."><• kron ; Knhoč •I. io Broš F. vsaki po !."> kron; Keeek J. 12, Oekada Fr. It!, Sevignani J. 17, Heusser F. 10, Mrevle -I. 7, llustja Flor. 4, \Vidinar K. 1, Pregel •I. 1, Skrinjer Fr. <>, Kramer A. 4 krone. Hazun teira je darovala gospa Frenner zofo iz trstja, vredno .">2 kron. Vsem tem dobrotnikom zahvaljuje se srčno Predsedništvo. Id Je ..Slovenske Matice*4, ki spadajo pod okraj: liarkovlje-Rojan, so zaprošeni, da pošljejo udnino za prihodnjo leto poverjeniku za ta dva okraj;«, veleč. Franu Guštinu, kapelanu, in sicer v Hojami ali v Harkovlje. 2000-let 11 a kultura prodira. Samo ne vprašaji«', kako! Občina Lanišče je izdala sledeče spričevalo, na katero je pritisnila — hrvatski pečat: Xo. 1( »7. C e r 111' i e a t o. II sotoserito dieiara ehe il Matio Pavan liai acvistato le strase e osa soto ipiesto oomune di Lanišče, saeiere No. 13 ltilog. 12,47 rieeve Gre-gorio Muze a Tricste. Delegazione Coiniinale Lanišče Ii 10. Setambre 1*00 B 11 ž d o n. V isto Lanišče 11./9./JH). Podpis nečitljiv. Vprašamo slavno občino, bi-li ne bilo pametnejše, da bi pisali svoje uradne svedočbe rajši v pošteni slovenščini nego v taki italijanščini, v kateri je več pravopisnih pogreškov nego besed. Ce se ne sramujejo občinski mogotci, sramovati se mora za njili — hrvatski pečat. Tnior v Polili. V smrt obsojeni žid Hilsner je koneČno priznal preiskovalnemu sodniku, da se je udeležil umora dekleta Hruze. Ob enem je imenoval svoje sokrivce. Škoda. Res škoda, da je nesrečni Hilsner tako pokvaril račune onim, ki so bili tako zaljubljeni vanj, da je malo manjkalo, da niso iz tega židovskega morilca napravili mučenika in druzega — Drevfusa, poštenjaka od nog do glave, seveda. Dražbe premični 11. V torek, dne 20. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na trgu Barriera Veoohia št. 1, sukna; v ulici Farneto št. in v ulici Koschetto št. o, hišna oprava; v ulici Pe-tronio št. 1, hišna oprava; v ulici Colombo št. 1, hišna oprava; v ulici Sanitft št. 8, dragocenosti, v ulici della Guardia št. 9, dragocenosti in hišna oprava; na trgu Pozzo del Mare št. 1, hišna oprava; Verdela št. 747 in (514, hišna oprava; v ulici Sette Fontane št. 25, hišna oprava ; v ulici Sv. Anton št. 13, galanterije. Samomor. V soboto ob ;>. in pol uri popo-ludne je skočil vratar Andrej Košuta z okna svojega stanovanja v ulici Rigutti št. 32, in sicer iz tretjega nadstropja na dvorišče, kjer je obležal mrtev. Zdravnik je mogel le še konstatirati smrt nesrečneža. Mrtveca so spravili v mrtvašnico pri »v. Justu. Različne vesti. Zaroka. Princ Nikolaj Grški se zaroči s Ksenijo Crnogorsko, hčerjo kneza Nikole. Ksenija biva sedaj v Petrogradu ter je znana kakor nenavadna lepotica. Za pariško razstava. Glasom brzojavke z Dunaja je cesar dovolil iiO.OOO gld. iz državne blagajnice za umetno-obrtni oddelek pariške razstave. To je najbolji in zares cesarski odgovor onim, ki so hoteli parižko razstavo bojkotirati radi — I) rev flisa! Severna zvezda sestavljena. Profesor Campbell Lickove zvezdarne v San Franeisco je pogodil, da je severna zvezda sestavljena iz treh zvezd, in sicer se sučetu dve »zemlji« okoli svojega »sobica«. Razlet. Kakor javljajo i/. Gradca, je zadnji petek o pol u d ne nastala eksplozija v tovarni za smodnik v Rudersdorfu pri Puntigamu. (Tžgalo se se je dO stotov smodnika. Vsa tovarna je razdejan«. Mlinsko kolo je zletelo več sto metrov z svojega torišča. Pok je bilo slišati v Gradec. Na srečo ni bilo notienega delavca v tovarni. Narodno gospodarstvo. Našim vinogradnikom. Napravljenje .petijota". Ker se je po okolici trgatev že začela in ker smo overjeni, da se marsikdo zanima /i« izdelovanje petijota, menimo, da ustrežemo z sledečimi pojasnili, pridržuje si /a jutri, da opravičimo te svoje nasvete: Ko smo odtočili mošt v sode, nalijemo precej potem ravno toliko ne premrzle vode na tropine v bedenj, kolikor smo mošta jim odvzeli. Ob enem moramo v manji posodi v topli vodi raz-stopiti toliko belega sladkorja (raje onega bolje vrste po 40 nvč.) da pride na vsak hektoliter vode, katere smo zlili v bedenj, 18—20 kilov sladkorja. Ko se je ves ta sladkor dobro raztopil in voda nekaj ohladila, zlijemo vse to tudi v bedenj na tropine in pustimo vse mirno kipeti ; skrbeti je le, da se tropine preveč ne vzdigujejo na površje; najbolje bi bilo jih potisniti pod površino z luknjastim pokrovom. Med kipenjem treba jih je parkrat dobro premešati. Po 24—30 urah je petijot navadno že dovolj pokipcl in vdobil pravi okus vina, da ga že smerno odtočiti v sode. Nadalje je ravnati žnjim kakor s pravim moštom. Crni petijot pustimo seveda več časa na tropinah, da se navzame dovolj tanina in barvil. Zatem napravimo na teh tropinah na mesto navadne »žonte« še en izvrsten petijot, če vzamemo sedaj le polovico vode od prej in zopet za vsaki hekto 20 kilov sladkorja. Tropine za žganje se dajo potem še zmirom uporabiti. 1'kljub vsej draginji sladkorja nas stane hekto petijota k večemu 10—11 goldinarjev z delom vred. Priporoča se seveda (da bo toliko vino kolikor petijot boljši) natrgano grozdje očistiti vseh gnilih in manj zrelih jagod ter večih hlastin. Petijot ima vse dobre lastnosti vina in se dobro drži; ccld boteljke že polnijo žnjim. ( Tržaška posojilnica in hranilnica legistrovaua zadruga 1 omeienlin poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, I. 11. 1 Slovanska < italniea). Hranilni' alofe se sprejemajo ml vsakega, če tudi ni ii«l zadruge in se obrestujejo po 4",,. Rentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod sani. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na nknjižbo po ol a'"B, na menjiea po t>°/0, na zastave po 51 talt, trudne lire so: od Si—12 dopolndne in od '1—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolndne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. I i > i ! Brzojavna in^ telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 24. Ministerski predsednik ogerski, pl. SzelI, je sinoči došel na Dunaj. Dllliaj 2f>. Zdi se, da knez Liechtenstein se vendar ni še popolnoma odrekel nadi, da se mu posreči naloga. Sicer pa je bila danes slika kakor včeraj : množina, najrazličnejih vesti, sestavlja popolno zmešnjavo in desinformneijo. <1ehi so odločeni, držati se trdno. Popoludne sta bila Fuelis in Jau'orski pred cesarjem. O uradniškem minister-stvu je bilo danes malo govora. Pari/ 2;">. Vojni minister, general Gallifet, je izdal okrožnico, s katero se častnikom, odhajajočim v Nemčijo, Avstro-ogersko ali Italijo, prepoveduje, udeleževati se vojaških vaj ali stopiti na tla, kjer se vrše vaje, ako nimajo uradnega dovoljenja za to. Isto tako ne bo smel noben častnik imenovanih treh vlasti biti navzoč na franeoz-kih vajah, ako ni dobil pismenega dovoljenja za to. Madrid 24. Kpiskopnt je predložil kraljiei-regentinji adreso. Kraljica je odgovorila z zahvalo za dokaz udanosti. Ca racaš 23. Došel je križar »Proserpina« v varstvo angleških koristi v La Guuvra. Politično položenje je nespremenjeno. Velik del vladne stranke je za mir in si prizadeva za s porazu tuljenje z ustaši, predno jiride do odločilne bitke. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste 0(1 Alessauflro Levi Minzi v Trstu. Plazza Rosa rio žtev. 2. (Šolsko poslopje). liogat izbor v tapetari j ali, zrcalili iu slikali. Ilustriran ccnik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo. oeoeooec Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. TJ šojam si naznaniti slavnemu občinstvu iu svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnico v mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkou- kureučnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane ............po 15 nvč FinI perkftl za srajce.........„ 24 „ Ozford, barve garantirane........ 19 „ Francoski satani........... 28 Plquet, baVvan in bel za oblekeba .... „26 „ Perk&lin jfti podloge vseh barvah....... 10 „ Blago močno za podloge vseh barvah . . . 15 „ Blago za ionske obleke dvojna Siirina od 23 nvč. napiej „ ., molke obleke širina 160 cm. n 90 ,, „ Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........ . . . „ 50 „ „ Kotenina........... ., 13 „ bela..........,21 Navidezno platno........,15 „ „ Platno čisto laneno........«22 „ „ ,, „ ,, za rjuhe dvojna Širina ., 45 „ Muflolin bel prve vrste........ 16 „ „ Chiffon za srajce ... ...... 18 ., Srajoe za gospode, velik izbor belih in barvane............. 90 „ „ Srajoe za gospe...........50 Moderci, zadnji kroj . ......,.60 > „ iltr Velik izbor trakov, Aipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje ln modistinje. — Vsprejemajo se naroftbe molkih oblek po meri in naj nitjih oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. c3 O h •pi >M d e ■+» a < M tO < rs O o CD ctf 0 „ Posebno za cerkveno luč 38 ,, Naznanilo- Podpisani si u soj a javiti, da je prevzel od gosp. Ivana Godnig-a povfem na novo urejeno trgovino jestvin v ulici Farneto štv. 26. (nasproti bolnišnici) in dobro založeno z vsem potrebnim blagom. Osobito priporoča: Kavo (cikorijo) Sv. Cirila in Metoda, sirkovo moko za prašiče po 6 nvč. kg., otrobi drobne in debele, olje, sladkor, kavo, sodo itd.. Blago je vse sveže in cene nizke. — Pošilja se tudi na dom. <)dličnim spoštovanjem Ivan Siibnn. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r izuu v drugih navedenih tobakarnah, tudi na južnem kolodvoru.