128 The Role of a Physical Education Teacher in the Motor Development of Preschool Children Abstract A kindergarten is a very important factor in getting to know, encouraging and developing the motor abilities of preschool chil- dren. Different movement activities must be adapted to the child‘s abilities, needs and interests. The purpose of the research is to determine whether 1st-grade students who had the support of a PE teacher in kindergarten (exper- imental group) achieve better results in motor abilities tests than first-graders who didn’t have this kind of support (control group). The research covers 1st-grade students who attend schools in the area of Styria Region (Drava Statistical Region). The sample includes 334 first-grade students from four elementary schools (experimental group of 133 children, control group of 201 chil- dren). The data were collected in the 1st grade of a primary school, in years 2022 and 2023, measured by a SLOfit test battery, and processed by the SPSS computer program and with the help of a two-way mixed analysis of variance. According to the individual motor abilities, statistically significant differences were shown in favor of the experimental group in arm plate tapping, polygon backwards, stand and reach test, and bent arm-hang. Statistically significant differences in favor of the control group were shown in the 60-meter dash. The research has shown that a child‘s physical fitness can be improved with carefully selected programmes and the support of a PE teacher working in a kindergarten who knows the children’s movement development well, monitors their progress, starts from their acquired knowledge, and builds on it. Keywords: PE teacher, motor development, motor abilities, preschool period, 1st-grade students, SLOfit test battery. Martina Jaunik, Jurij Planinšec Vloga športnega pedagoga pri gibalnem razvoju otrok v predšolskem obdobju Izvleček Vrtec je pomemben dejavnik spoznavanja, spodbujanja in razvijanja gibalnih sposobnosti predšolskih otrok. Vsakodnevne različne gibal- ne dejavnosti morajo biti prilagojene sposobnostim otrok, njihovim potrebam in interesom. Namen raziskave je ugotoviti, ali imajo učenci, ki so imeli v vrtcu pod- poro športnega pedagoga (eksperimentalna skupina), boljše rezulta- te v testih gibalnih sposobnosti v primerjavi z učenci, ki te podpore niso imeli (kontrolna skupina). V raziskavi so sodelovali učenci 1. razreda, ki obiskujejo šole na ob- močju Štajerske (podravska regija). Vzorec vključuje 334 učencev 1. razreda iz štirih osnovnih šol (v eksperimentalni skupini je 133 otrok, v kontrolni skupini pa 201 otrok). Podatki so bili zbrani v 1. razredu osnovne šole v letih 2022 in 2023 pri izvedbi meritev za športnovzgoj- ni karton ter obdelani z računalniškim programom SPSS in z uporabo dvosmerne mešane analize variance. Po posamezni gibalni sposobnosti so se statistično značilne razlike v prid eksperimentalne skupine pokazale pri dotikanju plošč z roko, premagovanju ovir nazaj, predklonu na klopci in vesi v zgibi. Statistič- no značilne razlike v prid kontrolne skupine so se pokazale pri teku na 60 metrov. Raziskava je pokazala, da lahko otrokovo gibalno učinko- vitost izboljšamo s skrbno izbranimi programi in podporo športnega pedagoga v vrtcu, ki dobro pozna gibalni razvoj otrok, spremlja nji- hov napredek, izhaja iz njihovega usvojenega znanja in ga nadgradi. Ključne besede: športni pedagog, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, predšolsko obdobje, učenci 1. razreda, športnovzgojni karton. Foto: Primož Kralj glas mladih 129 „Uvod Otrokovi osnovni potrebi v zgodnjem predšolskem obdobju sta gibanje in igra. Otrok prav v gibanju spoznava samega sebe, obvladuje svoje telo ter se ob tem počuti močnega, zadovoljnega, varnega in samozavestnega (Bahovec idr., 2011). Vrtec je pomemben dejavnik spozna- vanja, spodbujanja in razvijanja gibalnih sposobnosti predšolskih otrok. Vsako- dnevne različne gibalne dejavnosti mo- rajo biti prilagojene otrokovim sposob- nostim, usvojenim spretnostim, njihovim potrebam in interesom. Z izvajanjem naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje …) v notranjem prostoru in na prostem otroci izboljšujejo gibalne sposobnosti, nepo- sredno pa se razvijajo tudi njihove inte- lektualne sposobnosti. Gibanje se pove- zuje tudi z drugimi področji kurikuluma ter ima pomembno vlogo pri socialnem in čustvenem razvoju otroka (Bahovec idr., 2011). Gibalni razvoj pomeni pridobitev in iz- polnitev gibalnega vedenja skozi različ- ne stopnje razvoja posameznika (v t. i. ra- zvojnih mejnikih). Zato je v predšolskem obdobju vzgojiteljeva vloga izjemnega pomena za celostni razvoj otroka. Naloga vzgojitelja je, da pozna stopnjo gibalnega razvoja otrok (kaj so otroci sposobni, katere spretnosti so že usvojili, kje so primanjkljaji na gibalnem podro- čju ipd.), si glede na gibalne sposobno- sti otrok in število otrok v skupini zastavi cilje, ki jih bo na področju gibanja ure- sničeval (ob upoštevanju Kurikuluma za vrtce), ter pri tem upošteva tudi velikost in obliko igralnega prostora (notranji pro- stor ali igrišče). Če je vzgojitelj na gibal- nem področju manj kompetenten, velik prispevek h gibalnemu razvoju otrok pomeni njegovo sodelovanje s športnim pedagogom. Na področju gibanja je po- membno, da se napredek otrok spremlja sprotno, da se izhaja iz ravni razvoja otro- kovih gibalnih sposobnosti, usvojenega znanja … in se to znanje tudi nadgradi. Zaželeno je upoštevati tudi želje in inte- rese otrok, saj bodo otroci tako bolj aktiv- no vključeni v dejavnosti, večja bo njiho- va motivacija, kar bo vodilo do aktivnega sodelovanja in hitrejšega napredka. Vrtci naj izvajajo gibalne dejavnosti vsak dan, po možnosti v naravi. Otrok si na ta način izoblikuje potrebo in navado po vsakodnevnem gibanju, ki mu omogoča njegov razvoj in zdravje. Z različnimi mo- žnostmi gibalnih dejavnosti vrtec spod- buja celostni razvoj otrok (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 2011). Gibalne sposobnosti odločajo o učinko- vitosti človekovih celotnih gibanj in so pokazatelj razlik med ljudmi. To so delno prirojene lastnosti, ki jih z vadbo lahko dodatno razvijamo. Kot sta zapisali Videmšek in Visinski (2001), so strokovnjaki ugotovili, da tega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, pozneje žal ne more več nadoknaditi. Zato je ena temeljnih nalog vrtca, da otrokom vsakodnevno omogoči, da z različnimi dejavnostmi v notranjem pro- storu in na prostem spoznavajo in razvi- jajo gibalne ter druge sposobnosti. V različnih raziskavah poudarjajo po- membnost gibanja in hkratnega omo- gočanja razvoja otrokovih gibalnih spo- sobnosti že v predšolskem obdobju. Solina (2009) je ugotovila, da so otroci iz eksperimentalne skupine v gibalnih te- stih dosegli boljše rezultate kot otroci iz kontrolne skupine. Program otrok iz eks- perimentalne skupine je poleg rednih gi- balno-športnih dejavnosti dnevno vklju- čeval tudi načrtovano in vodeno hojo v naravi, kontrolna skupina pa je izvajala le redne gibalno-športne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji sku- paj s starši z načrtovano obliko gibalne dejavnosti (vsakodnevno hojo) dodatno pripomorejo h gibalnemu razvoju otrok. Katanic (2023) je v pregledni študiji ugo- tavljal, kakšno je trenutno stanje telesne dejavnosti in gibalnega razvoja pri otro- cih ter kakšne so prihodnje usmeritve. Poudarjeno je predšolsko obdobje, ki velja za ključno obdobje v celostnem ra- zvoju posameznikove osebnosti. Zato je vpliv telesne dejavnosti na gibalni razvoj predšolskih otrok zelo pomemben in pozitivno vpliva tudi na njegovo zdrav- je. Naredil je primerjavo več raziskav in zapisal, da avtorji poudarjajo zaskrblje- nost zaradi sedečega načina življenja, pomanjkanja gibanja in spanja. Kot še navaja, so novejše raziskave pokazale, da telesna neaktivnost v otroštvu negativno vpliva na gibalno učenje in ovira nadaljnji razvoj otroka. V zaključku je poudaril, da gibalne in športne dejavnosti po ugoto- vitvah strokovnjakov ugodno vplivajo na gibalni razvoj otroka, vendar je premalo raziskav, ki bi ugotovile, kateri intervencij- ski programi dajejo najboljše rezultate ter pri katerih gibalnih sposobnostih in spre- tnostih so spremembe največje. Ruiz-Esteban in drugi (2020) so raziskali vpliv strukturiranega programa gibalnih dejavnosti na gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 5 let, ki obiskujejo vrtec. Sodelo- valo je 136 predšolskih otrok, ki so živeli v regiji Murcia (Španija). Vzorec je bil raz- deljen v dve skupini, intervencijsko skupi- no (28 otrok) in primerjalno skupino (108 otrok). V intervencijski skupini je bil upo- rabljen strukturiran 24-tedenski program gibalne dejavnosti. V primerjalni skupini je bil v istem obdobju uporabljen izkustve- ni program, ki je temeljil na prosti igri. V obeh skupinah se je koordinacija okončin po intervenciji bistveno izboljšala glede na stanje pred njo. Pri meritvah po inter- venciji so bile med primerjalno in inter- vencijsko skupino ugotovljene statistično značilne razlike pri koordinaciji rok in nog, pri čemer je imela intervencijska skupina višje vrednosti v testih za oceno koordina- cije rok kot primerjalna skupina. Poudar- jeno je bilo, da je strukturirani program gibalne dejavnost boljši didaktični pristop kot prosta igra za doseganje ustreznega gibalnega razvoja pri predšolskih otrocih. V članku je omenjenih več študij in ugo- tovitve avtorjev podpirajo v članku ome- njeno literaturo, da usmerjeno usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti pozitivno vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti. Re- zultati kažejo, da ima program usmerje- nega gibanja prednost pred programom proste igre, ko gre za usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in posledično razvija- nje gibalnih sposobnosti. Številne raziskave v tujini poudarjajo, da strukturirani programi gibalnih dejavno- sti, ki jih vodijo usposobljeni strokovnjaki, bistveno prispevajo k izboljšanju gibalnih sposobnosti. Na primer, Ruiz-Esteban idr. (2020) so pokazali, da so strukturirani programi učinkovitejši od proste igre pri razvoju koordinacije, moči in ravnotežja. Podobno raziskave potrjujejo, da ima zgo- dnja izpostavljenost kakovostnim gibal- nim programom pozitiven vpliv na dol- goročno zdravje in gibalno udejstvovanje otrok, pri čemer bi lahko imel ključno vlogo pri tem športni pedagog (Williams idr., 2012). Tudi Alwasif (2013) je raziskoval vpliv športnega programa na gibalne 130 sposobnosti predšolskih otrok, starih 5 let. Po 12-tedenskem programu je ugo- tovil, da so bile statistično značilne razli- ke (pri eksperimentalni skupini) opažene pri testih, ki merijo gibljivost, eksplozivno moč, koordinacijo in vzdržljivost. Avtor v raziskavi poudarja pomen predšolskega obdobja za razvoj gibalnih sposobnosti in izpostavlja pomen usmerjenega športne- ga programa tako za izboljšanje gibalnih sposobnosti kot dolgoročnega pozitivne- ga vpliva na zdravje otrok. Kot potrjujejo dozdajšnje raziskave, je v predšolskem obdobju zelo pomembno, da spodbujamo gibalni razvoj otrok. Vlo- ga športnega pedagoga je v tem konte- kstu neprecenljiva, saj lahko vzgojitelje podpira pri načrtovanju gibalne dejav- nosti, pri čemer sledi načelom gibalnega razvoja otrok. S sistematičnim pristopom in skrbno načrtovanimi programi na področju gibanja lahko v predšolskem obdobju poskrbimo, da bo gibalno udej- stvovanje postalo otrokov vsakdan, in s tem dvignemo kakovost njegovega na- čina življenja. Redna gibalna dejavnost v otroštvu in pozneje v mladostništvu je lahko ključnega pomena za razvoj gi- balnih in kognitivnih sposobnosti ter pri- pomore k zdravemu telesnemu počutju (Pišot in Planinšec, 2005). Pomembno je, da se kakovostni temelji začnejo ustvar- jati že v predšolskem obdobju, saj je gi- balna učinkovitost posameznika zelo po- membna tako za otroke in mladostnike kot tudi starostnike. V Sloveniji z meritvami za športnovzgoj- ni karton (ŠVK) že leta spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok. Na podlagi teh podatkov lahko primerjamo rezultate posameznih otrok in ugotavljamo nji- hov napredek, poleg tega pa lahko tudi primerjamo, kako gibalno sposobni so glede na svojo generacijo in v primerjavi z drugimi generacijami (Kovač idr., 2011). Namen raziskave je ugotoviti, ali imajo učenci 1. razreda, ki so imeli v vrtcu pod- poro športnega pedagoga (eksperimen- talna skupina), boljše rezultate v testih, s katerimi ocenjujemo gibalno učinkovi- tost s pomočjo sistema ŠVK, v primerjavi z učenci 1. razreda, ki te podpore niso imeli (kontrolna skupina). Na podlagi ugotovitev dozdajšnjih razi- skav, ki so preizkušale različne interven- tne programe v predšolskem obdobju in ugotovile pozitivne učinke na gibalni ra- zvoj otrok, kadar je vadba strukturirana in jo vodi odrasla oseba, predpostavljamo, da bodo rezultati ŠVK boljši pri učencih 1. razreda (eksperimentalna skupina), ki so predhodno obiskovali vrtec, kjer je po- dročje gibanja bolj poudarjeno in načr- tovano ob pomoči ali podpori športnega pedagoga. „Metode Raziskovalni vzorec: V raziskavo so vključeni učenci 1. razre- dov, ki so obiskovali šole na območju Šta- jerske (podravska regija). Vzorec vključuje 334 učencev 1. razredov iz štirih osnovnih šol. Rezultati gibalnih sposobnosti otrok so pridobljeni iz podatkovne zbirke ŠVK. V eksperimentalno skupino so bili vklju- čeni učenci 1. razreda (dve šoli), ki so predhodno obiskovali vrtec, kjer so vzgo- jitelji na področju gibanja ob izvedbi vse- bin iz kurikuluma imeli podporo špor- tnega pedagoga. Strokovni delavci vrtca so sodelovali s športnim pedagogom in športnimi društvi. V vrtcu izvajajo špor- tni program, gibalne urice, obogatitveno dejavnost Mali pohodniki (vodeni popol- danski pohodi z otroki in starši, z vmesni- mi gibalnimi dejavnostmi), pogoste spre- hode, ponujajo veliko igre na prostem ter v gozdu ipd. Ta vzorec vključuje 133 otrok (M = 70, Ž = 63). Na eni izmed šol so imeli otroci v vrtcu podporo športnega peda- goga šele po obdobju epidemije covi- da-19. Športni pedagog je začel z vrtcem sodelovati šele aprila 2021, ko so tudi v vrtcu uvedli izvedbo meritev ŠVK. V kontrolno skupino so bili vključeni učenci 1. razreda (dve šoli), ki so obisko- vali vrtec, v katerem so gibalne dejavnosti izvajali po kurikulumu za vrtce, dejavno- sti so vodili vzgojitelji. Ta vzorec vključuje 201 otroka (M = 110, Ž = 91) in je iz šol z dobrimi rezultati ŠVK v podravski regiji. Postopki zbiranja podatkov: Podatki so bili zbrani z merskimi naloga- mi podatkovne zbirke ŠVK. V okviru podatkovne zbirke ŠVK ugo- tavljamo, vrednotimo in spremljamo telesne značilnosti (3 merske naloge) in gibalne sposobnosti (8 merskih nalog). V raziskavi je osredotočenost samo na gi- balne sposobnosti otrok, starih od 6 do 7 let (1. razred osnovne šole). Te gibalne sposobnosti so: frekvenca izmeničnih gibov (dotikanje plošč z roko), hitra oz. eksplozivna moč (skok v daljino z mesta), koordinacija oz. skladnost gibanja celo- tnega telesa (premagovanje ovir nazaj), moč mišičja trupa (dviganje trupa v 60 sekundah), gibljivost (predklon na klopci stoje), mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok (vesa v zgibi), šprinterska hitrost (tek na 60 m) in splošna vzdržlji- vost (tek na 600 m). Podatki so bili zbrani v 1. razredu osnov- ne šole v letih 2022 in 2023, in sicer aprila pri izvedbi meritev ŠVK. Merske naloge in postopki zbiranja podatkov so pred- stavljeni v knjižici Športnovzgojni karton (Kovač idr., 2011). Analiza: Podatki so kvantitativno obdelani z raču- nalniškim programom SPSS in z uporabo dvosmerne mešane analize variance. Za vsako gibalno nalogo ŠVK, ki predstavlja odvisno spremenljivko, je bila opravljena ločena analiza. Splošna gibalna učinkovi- tost je izračunana na podlagi rezultatov osmih testov za oceno gibalnih sposob- nosti. Izvzete so telesne značilnosti (3 merske naloge; telesna višina, masa in kožna guba). Neodvisni spremenljivki predstavljata leto meritve in prisotnost oz. odsotnost dodatnega programa vadbe. Homoge- nost variance je preverjena z uporabo Levenovega preizkusa. Ob morebitnem kršenju homogenosti variance je bil upo- rabljen Welchev popravek. Normalnost porazdelitve je preverjena s Shapiro-Wil- kovim preizkusom. Pri kršitvi normalnosti porazdelitve smo uporabili Kruskal-Wal- lisov preizkus. Za ugotavljanje razlik po parih, med posameznimi skupinami in letom meritve smo uporabili Bonferroni- jev post-hoc preizkus. Statistično značil- nost razlik smo ugotavljali na ravni tve- ganja p < 0,05. Podatki so prikazani v obliki tabel in slik. Pri Tabeli 1 in Sliki 1 je gibalna učinko- vitost izračunana glede na povprečje vzorca v Sloveniji, pri čemer je državno povprečje 50. Od Slike 2 do Slike 9 je povprečje rezulta- tov izračunano glede na povprečje vzor- ca, ki smo ga vključili v raziskavo. glas mladih 131 „ Rezultati Tabela 1 prikazuje meritve iz let 2022 in 2023. Indeks gibalne učinkovitosti otrok je izračunan glede na povprečje vzorca v Sloveniji in je izražen v centilih, pri čemer je slovensko povprečje vrstnikov 50. Pri izračunu je upoštevanih 8 merskih nalog za oceno gibalnih sposobnosti. Izvzete so 3 merske naloge za oceno telesnih značilnosti. Iz Tabele 1 je razvidno, da so rezultati ek- sperimentalne skupine v povprečju bolj- ši od kontrolne v obeh opazovanih letih tako pri fantih kot dekletih. Eksperimen- talna skupina ima tako v letu 2022 (ES = 49,8 in KS = 43,7) kot v letu 2023 (ES = 56,2 in KS = 49,6) višje povprečje gibalne učinkovitosti kot kontrolna skupina. Slika 1 prikazuje povprečno gibalno učin- k ovitost (povprečje rezultatov osmih gi- balnih sposobnosti, izraženo v centilih) eksperimentalne in kontrolne skupine. Levi graf prikazuje gibalno učinkovitost eksperimentalne in kontrolne skupine za leti 2022 in 2023 skupaj, desni graf pa po posameznih letih. Glede na izračune je Bonferronijev post-hoc test pokazal, da so med skupinama statistično značilne razlike (p < 0,001). Slika 2 prikazuje, da so rezultati ekspe- rimentalne skupine v dotikanju plošč z roko statistično značilno boljši od rezulta- tov kontrolne skupine (p = 0,001) v obeh letih meritev. Slika 3 prikazuje, da so rezultati pri skoku v daljino z mesta precej izenačeni, razlika med skupinama pa ni statistično značilna (p = 0,175). Kontrolna skupina ima rezul- tate v povprečju obeh let sicer nekoliko boljše od eksperimentalne. Glede na posamezna leta je razvidno, da so rezul- tati eksperimentalne skupine v letu 2022 slabši od kontrolne, v letu 2023 pa boljši. Prav tako so rezultati pri eksperimentalni skupini v letu 2023 boljši od rezultatov učencev eksperimentalne skupine, iz- merjenih leto prej. Slika 1: Povprečna gibalna učinkovitost eksperimentalne in kontrolne skupine, izraženo v centilih Slika 2: Dotikanje plošč z roko (frekvenca izmeničnih dotikov obeh plošč, v 20 sekundah, šteje se vsak cikel) Slika 3: Skok v daljino z mesta (rezultat v cm) Tabela 1 Povprečje gibalne učinkovitosti učencev 1. razreda eksperimentalne (ES) in kontrolne (KS) skupine, izraženo v centilih Spol Leto meritev 2022 Leto meritev 2023 ES KS ES KS Fantje 52,7 43,9 51,6 46,2 Dekleta 46,7 43,7 59,3 53,6 Skupaj 49,8 43,7 56,2 49,6 Opomba. ES = eksperimentalna skupina, EK = kontrolna skupina 132 Slika 4 prikazuje, da so rezultati ekspe- rimentalne skupine statistično značilno boljši od rezultatov kontrolne skupine (p = 0,017). Rezultati eksperimentalne skupi- ne, izmerjene v letu 2023, so malenkost boljši od rezultatov učencev eksperimen- talne skupine, izmerjene leto prej, med- tem ko so rezultati kontrolne skupine, iz- merjene v letu 2023, sicer precej boljši od kontrolne skupine, izmerjene leta 2022, a še vedno slabši kot pri eksperimentalni skupini. Slika 5 prikazuje, da razlike med ekspe- rimentalno in kontrolno skupino niso statistično značilne (p = 0,836). Eksperi- mentalna skupina ima nekoliko boljše rezultate v povprečju obeh let od kon- trolne. Po posameznih letih je razvidno, da je imela eksperimentalna skupina v letu 2022 boljše rezultate od kontrolne skupine, v letu 2023 pa nekoliko slabše. Prav tako je razvidno, da so rezultati v letu 2023 pri obeh skupinah boljši od re- zultatov vrstnikov, izmerjenih pred enim letom, le da pri kontrolni skupini dosti bolj kot pri eksperimentalni skupini. Iz slike 6 je razvidno, da ima eksperimen- talna skupina boljše rezultate od kon- trolne skupine v obeh opazovanih letih. Post-hoc test je pokazal, da so razlike med obema skupinama statistično zna- čilne (p < 0,001). Iz slike 7 lahko razberemo, da so rezul- tati eksperimentalne skupine boljši od rezultatov kontrolne skupine v obeh le- tih meritev. Med skupinama so statistič- no značilne razlike (p = 0,016). Rezultati eksperimentalne skupine, izmerjene v letu 2023, so precej boljši od rezultatov eksperimentalne skupine, izmerjene leto prej, pri kontrolni skupini pa je ta razlika komaj zaznana. Slika 5: Dvigovanje trupa (rezultat v številu pravilno izvedenih ponovitev v 60 sekundah) Slika 6: Predklon na klopci (rezultat v cm) Slika 7: Vesa v zgibi (rezultat v sekundah) Slika 4: Premagovanje ovir nazaj (rezultat v desetinkah sekunde, npr. 210 pomeni 21 sekund in 0 desetink) glas mladih 133 Slika 8 prikazuje, da ima eksperimentalna skupina v obeh letih meritev slabše re- zultate od kontrolne skupine, razlika pa je statistično značilna (p < 0,001). Učenci kontrolne skupine, izmerjene leta 2022, in učenci kontrolne skupine, izmerjene leta 2023, so dosegli približno enake rezultate, medtem ko so imeli učenci eksperimen- talne skupine, izmerjene v letu 2023, še slabše rezultate od učencev eksperimen- talne skupine, izmerjene v letu 2022. Slika 9 prikazuje, da so rezultati precej ize- načeni in med skupinama ni bilo statistič- no značilnih razlik (p = 0,442). Kontrolna skupina ima nekoliko boljše rezultate v povprečju obeh let od eksperimentalne skupine. Po posameznih letih je razvidno, da je imela eksperimentalna skupina v letu 2022 slabše rezultate od kontrolne, v letu 2023 pa boljše. Prav tako je razlika v rezultatih med letoma 2022 in 2023 ve- čja pri eksperimentalni skupini, kjer imajo učenci, izmerjeni v letu 2023, dosti boljše rezultate od učencev, izmerjenih v letu 2022, medtem ko so učenci kontrolne skupine, izmerjene v letu 2023, imeli slab- ši rezultat od tistih, izmerjenih leto prej. „ Razprava V tujini se že v predšolskem obdobju in tudi pozneje izvaja precej študij o inter- ventnih programih, ki vplivajo na gibalni razvoj otroka, raziskovalce pa zanima, ka- teri programi so bolj učinkoviti. Tudi v naši raziskavi so se pokazali pozi- tivni učinki intervencije v vrtcu, saj ima- jo prvošolci, ki so imeli v vrtcu podporo športnega pedagoga, v povprečju boljše rezultate pri meritvah gibalnih sposob- nosti v primerjavi z učenci brez te pod- pore. Statistično značilne razlike v prid eksperimentalne skupine so se pokazale pri merskih nalogah dotikanje plošč z roko, premagovanje ovir nazaj, pred- klon na klopci in vesa v zgibi. Ti rezultati podpirajo ugotovitve prejšnjih raziskav, ki poudarjajo učinkovitost strukturiranih programov za razvoj specifičnih gibalnih sposobnosti (Ruiz-Esteban idr., 2020; Stu- par idr., 2017). Eden ključnih dejavnikov za ugotovljene razlike je najverjetneje so- delovanje športnega pedagoga, ki s svo- jim znanjem omogoča bolj načrtovano in ciljno usmerjeno izvajanje dejavnosti. Strukturirani programi so bolj prilagojeni posameznikovim potrebam in sposob- nostim, kar spodbuja optimalen razvoj (Alwasif, 2013; Nobre idr., 2022; Williams idr., 2012). Poleg tega vključujejo bolj ra- znovrstne gibalne aktivnosti, kar pripo- more k razvoju številnih sposobnosti, kot so koordinacija, moč in gibljivost. Zanimiva je tudi primerjava rezultatov eksperimentalne skupine po letih, pri ka- teri se je pokazalo, da je bila gibalna učin- kovitost učencev, izmerjenih v letu 2023, boljša kot pri tistih, izmerjenih leto prej. Leta 2022 je splošna gibalna učinkovitost učencev eksperimentalne skupine obse- gala 49,8 % glede na celotno populacijo v Sloveniji, leta 2023 pa že 56,2 %. Prav tako so bili rezultati učencev tistega dela eksperimentalne skupine, ki je bila izmer- jena leta 2023, pri večini merskih nalog boljši kot pri učencih eksperimentalne skupine, izmerjene v letu 2022, in sicer pri naslednjih nalogah: skok v daljino z mesta, premagovanje ovir nazaj, dvigo- vanje trupa, predklon na klopci, vesa v zgibi in tek na 600 m. Morda so rezultati povezani tudi s tem, da je v eni izmed ek- sperimentalnih skupin športni pedagog začel sodelovati aprila 2021. Torej so imeli učenci 1. razredov, ki so izvajali ŠVK v letu 2022, podporo športnega pedagoga do- sti krajši čas kot učenci 1. razredov, ki so meritve izvajali v letu 2023. Če bi rezultate gibalnih sposobnosti pri- merjali za leto 2023, bi imela kontrolna skupina nekoliko boljše rezultate od ek- sperimentalne skupine le pri dvigovanju trupa in teku na 60 m. Glavna ugotovitev raziskave je, da so gibalno bolj učinkoviti tisti učenci, ki so imeli v vrtcu podporo ali pomoč špor- tnega pedagoga. Edina slabost v eks- perimentalni skupini se je pokazala pri rezultatih v teku na 60 m. Ta razlika bi lahko bila posledica naravnega razvoja eksplozivne moči. Mogoče je tudi, da strukturirani programi v eksperimentalni skupini niso vključevali dovolj nalog, ki bi vplivale na razvoj hitrosti. Na to spozna- nje je treba opozoriti športne pedagoge oz. vrtce, iz katerih prihajajo učenci eks- perimentalne skupine. Raziskava ima tudi nekatere omejitve. Vzorec je omejen na samo nekaj šol iz Slika 8: Tek na 60 m (rezultat v desetinkah sekunde, npr. 135 pomeni 13 sekund in 5 desetink) Slika 9: Tek na 600 m (rezultat v sekundah, npr. 205 pomeni 3 minute in 25 sekund) 134 ene od slovenskih regij, kar omejuje po- splošitev rezultatov na celotno populaci- jo prvošolcev v Sloveniji. Prav tako razi- skava ne vključuje podrobnih informacij o socioekonomskem statusu otrok in njihovih družin, kar bi lahko vplivalo na rezultate, saj lahko imajo tudi ti dejavni- ki pomembno vlogo pri razvoju otrok. Poleg tega nismo imeli podatkov o po- poldanskih dejavnostih otrok in vplivu domačega okolja, vključno z družinski- mi navadami in starševsko podporo, kar lahko prav tako vpliva na gibalni razvoj otrok. Vključeni so le podatki o tem, kaj se je dogajalo v vrtcu in kakšnega pro- grama so bili otroci deležni v tem času. V nekaterih primerih je športni pedagog začel sodelovati šele po obdobju epide- mije covida-19, kar bi lahko vplivalo na krajši čas izvajanja programov in s tem na manj izrazite razlike med skupinama. Raziskava se prav tako osredotoča le na gibalne sposobnosti, ne pa tudi na gibal- ne spretnosti ali kognitivne in socialne vidike razvoja. Rezultati raziskave potrjujejo pomen vključevanja športnih pedagogov v vrtce za spodbujanje razvoja gibalnih sposob- nosti. V prihodnje bi bilo smiselno razviti programe, ki uravnoteženo spodbujajo vse vidike gibalnih sposobnosti, vključ- no s hitrostjo. Takšni programi lahko po- membno vplivajo na dolgoročno telesno in gibalno učinkovitost otrok. Priporočamo nadaljnje raziskave, ki bi upoštevale širši spekter dejavnikov, vključno z vplivom domačega okolja, socioekonomskega statusa in popol- danskih aktivnosti. Razširitev vzorca na več regij v Sloveniji bi omogočila boljšo posplošitev rezultatov. Prav tako bi bilo smiselno dolgoročno spremljanje otrok iz eksperimentalne skupine, da bi ocenili trajnost vpliva strukturiranih programov in sodelovanja športnih pedagogov na gibalno učinkovitost otrok. Dodatne raziskave bi lahko vključevale tudi mer- jenje kognitivnih, socialnih in čustvenih vidikov razvoja za celostno razumevanje učinkov intervencij. Razvoj in preizkus različnih modelov strukturiranih inter- vencij bi omogočila ugotavljanje, kateri modeli prinašajo najboljše rezultate. „ Zaključek Raziskava je pokazala, da lahko otrokovo gibalno učinkovitost izboljšamo s skrb- no izbranimi dejavnostmi (dobro načr- tovane gibalne urice, športni program, obogatitvene dejavnosti, povezane z gibanjem, ipd.) ter podporo športnega pedagoga v vrtcu, ki dobro pozna gi- balni razvoj otrok, sproti spremlja njihov napredek, izhaja iz njihovega usvojene- ga znanja in ga nadgradi. V predšolskem obdobju je na področju gibanja zelo pomemben razvojno-procesni pristop načrtovanja gibalnih dejavnosti. Ugotovitve te raziskave bi lahko spod- budile prizadevanja za bolj množično vključevanje športnih pedagogov v vrt- ce. Ob dodatnih, širše zasnovanih razi- skavah bi lahko bile njihove ugotovitve tudi podlaga za sistemske ukrepe na tem področju. „ Literatura 1. Abdelkarim, O., Ammar, A., Chtourou, H., Wagner, M., Knisel, E., Hökelmann, A. in Bös, K. (2017). Relationship between motor and cognitive learning abilities among prima- ry school-aged children.Alexandria Jour- nal of Medicine,  53(4), 325–331. https://doi. org/10.1016/j.ajme2016.12.004 2. Bahovec, E. D., Bregar, K. G., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N., Japelj, B., Jontes, B., Kaste- lic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, N., Vonta, T., Vrščaj, D., Cvetko, I., Dušan Dragan, A., Germ, M., Humar Bonutti, A. M., Jamnik, T., Justin, M., …Pezdir Vovk, A. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ministrstvo za šolstvo in šport; Za- vod Republike Slovenije za šolstvo. 3. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Repu- bliki Sloveniji. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport. 4. Katanic, B. (2023). Physical Exercise and Mo- tor Development: Curent State of Research and Future Directions. Physiotherapy & Sports Injury, 1(2), 11–14. 5. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton. Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport. 6. Nobre, G. C., Nobre, F. S. S. in Valentini, N. C. (2022). Effectiveness of a Mastery Climate Cognitive-Motor Skills School-based Inter- vention in children living in poverty: Motor and Academic performance, self-percepti- ons, and BMI. Physical Education and Sport Pedagogy, 1–17. https://doi.org/10.1080/17408 989.2022.2054972 7. Omar Alwasif, N. (2013). The effect of a sports Program on the Motor abilities of preschool children.  Journal of Applied Sports Scien- ce, 3(3), 67–77. 8. Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gi- balne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Annales. 9. Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura mo- torike v zgodnjem otroštvu. Univerza na Pri- morskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper. 10. Rudisill, M. E. (2016). Mastery Motivational Climates: Motivating Children to Move and Learn in Physical Education Contexts. Ki- nesiology Review, 5(3), 157–169. https://doi. org/10.1123/kr.2016-0009 11. Rudisill, M. E. in Johnson, J. L. (2018). Maste- ry Motivational Climates in Early Childhood Physical Education: What Have We Learned over the Years? Journal of Physical Education, Recreation and Dance, 89(6), 26–32. https://doi. org/10.1080/07303084.2018.1476940 12. Ruiz-Esteban, C., Terry Andrés, J., Méndez, I. in Morales, Á. (2020). Analysis of motor in- tervention program on the development of gross motor skills in preschoolers.  Inter- national journal of environmental research and public health,  17(13), 4891. https://doi. org/10.3390/ijerph17134891 13. Solina, D. (2009). Vpliv hoje na razvoj motorič- nih in funkcionalnih sposobnosti predšolskih otrok (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. 14. Sutapa, P., Pratama, K. W., Rosly, M. M., Ali, S. K. S. in Karakauki, M. (2021). Improving motor skills in early childhood through goal-orien- ted play activity. Children, 8(11), 994. 15. Stupar, D., Popović, B., Romanov, R., Janković, M., Jezdimirović, T. in Medjedović, B. (2017). The Effects of Specific Exercise Program on Anthropometric Characteristics and Motor Abilities of Preschool Children.  International Journal of Morphology, 35(3). 16. Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport in Zavod za šport Republike Slove- nije. 17. Williams, H. G., Pfeiffer, K. A., O‘neill, J. R., Dowda, M., McIver, K. L., Brown, W. H. in Pate, R. R. (2008). Motor skill performance and physical activity in preschool children. Obe- sity, 16(6), 1421–1426. 18. Živčić, K., Trajkovski-Vičić, B. in Sentderdi, M. (2008). Changes in some of the motor abiliti- es of preschool children (age four). Facta Uni- versitatis: Series Physical Education & Sport, 6(1). Martina Jaunik prof. šp. vzg. in vzg. predšolskih otrok OŠ Selnica ob Dravi martina.jaunik@os-selnica.si