ISSN 0350-5561 u kon^c tedna Oblačno bo. občasno bD rahlo snelUo. Vec padavin bona vzkidu Slovenije. 53 let šteyilka 8 četrtek, 23. februarja S006 Mini karneval v pravljični deželi Velenje in Krško ustanavljata skupno fakulteto Prve študente naj bi vpisali že v študijskem letu 2007/2008 Velerye • Svetniki MO Velenje so na Torkovi seji svcia podprli idejt), da občini Krško in Velenje skupaj usianoviiH Fakulielo za lehnologijo oskrbovnlnih sistemov • energetiko. Rekior Uni-ve^^e v Mariboru je že imenoval delovno skupino za pripnvo cla-bodol^oi'allmi listi in taka z majhnimi okroglimi, če se v kaj več ne upamo ali ne znamo spasiiti? Tega. da bo vse man/ naloib. v katere se bo lahko v finančno kort slrukdjo zapisala bodisi kakšna odškodnina. biklLsi kakšno nadomestilo, bodisi kak izraz, ki bi pripomogel, da bi denar iz jame šel Utdi v kak objekt - v Šoštanju in ludi v Velenju ho v prihodry'e vse manj- Skoraj nit S im se bo ireha sprijaznili. Tako kot se bo ireha spriiaznlú tudi s tem. da se s seilganjem kosme moke v termoelektrarni ne bo več dols<> dalo napajali proračuna, '/.alihog. Ker bo tudi moke slej ko prej zmanjkalo. Slaba podpora referendumu Veleiye • Skupina občanov je 13. januarja letos na MO Velenje vložila pobudo za razpis svetovalnega referenduma, na katerem bi odločali o tem. ali naj stopi v veljavo spremenjen prostorski akt za Staro vas. / njim so namreč omogočili gradnjo treh vrstnih hi§ zasebniku, ki inia sredi vasi 2 tisoč kvadratnih metrov veliki> zazidalno parcolo. Pobudo za razpis relcrenduma je podpisalo 129 krajanov, ker je bila vložena po tem. ko je bil odlok že sprejet (sprejeli so ga 23. decembra latii). pa so pravne službe ugotovile, da ga ne morejo več razpisati le v krajevni skupm)sti Stara vas. ampak za področje celotne mestne občine Velenje. To pa hkrati pomeni, da bi morali pobudniki do 1. marca na Mestno občino Velenje vložili nekaj več kot 1300 overjenih podpisov poCpo mikov referenduma. Kot kaže sedaj, do referenduma verjetno ne bo prišlo, saj so do ponedeljka zbrali le 26 podpisov podpore. bé PREDSTAVNIŠTVO VELENJE Stari trg 35. 3320 Velenje tdL: 03/697 50 96 M2.20M dal)« M Velenje <»e* dele*ni tisi PMr ra» 6e» PC od 7XMI • ie*00 UP« hI v SRCPO p4 7m • 17.00. Z we*e*wi#ml eeeltwwil ifcdd ■ečeemeIS.3U2000 leekwn PON. TO, Če. K ed OM • 10.00 IM fal v SMKI od 1C 00 ' UM. gorefj^ J 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 23. februarja 2006 m lokalne novice ŠCV med osrednjimi stebri šolskega sistema Obisk slovaške parlamentarne delegacije Velenje, sreda, 15. februarja -Na ohisku v Velenju jc bila siiriclan-ska delegacija 11staviio-pravnega odbora Narodnega svela Slovaške republiko. Dclegacijaje bila v Sloveniji u« povabilo komisije državnega zbora Republike Slovenije za poslovnik, kaierc predsednik je poslanec Bojan Koniic, sicer ludi velenjski pod/upan. S predsednikom, dvema podpredsednikoma 1er s članico Uslavno-pravnega odbora Narodnega svela Slovaške republike so v Velenje prišli Ae predsednik, podpredsednik, sekretarka in pnv lokolarna sodelavka naše drtavnozborske komisije za poslovnik icr prvi sekretar veleposlaništva Slovaške republike v Sloveniji. Gostje so v sredo v Velenju najprej obiskali podjcije Gorenje, naio pa jih jc v mcsini lilši sprejel župan Mestne občine Velenje Srečko Meli. 7. tîbiskom Velenja je slovaška parlanienlarria delegacija zaključila tridnevni obisk Slovenije, med kaicrim seje srečala s člani državno/bo rske komisije za poslovnik, predsednikom državnega zbora, člani skupine državnega zbora ia prijateljstvo s Slovaško, z ministrom za pravosodje Rijpubllke Slovenije, s predsednikom in člani Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter s predsednikom in člani Sodnega svela Republike Slovenije. ■ Gorenje novi dobavitelj premoga za TE-TOL Ljubljana - Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL) bo naslednja iri leta indiJnezijski premog dobavljalo (îorenje, je v torek odločil nadzorni svet Toplarne. Gorenje je podalo najugodnejšo ponudbo za premog iz indonezijskega rudnika KIdeco, in sicer ziíaša cena skupaj z vsemi stroški .'^,5486 dolarja na giga joul. 'Tekma je bila dobra." je pogajanja z Gorenjem In konzorcijem Impakla-lsiraberiz Tnergetski sistemi, ki sta se uvrstila v ožji iz^ bor, ocenil predsednik nadzornega sveta lll-TOl -a Peter Sušnik. Kol je pojasnil, je na koncu prevladala odločitev, da Izberejo premog, kije na enoto kurilnosli (giga joui) vključno z vsemi stroški najcenejši. ■ Kako do sredstev za delovanje? Velerye - Mladinski svet Velenje je v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije in Uradom RS za Mladino minuli konec ledna v velenjskem domu učencev pripravil posvei na temo prijave na razpis Urada RS za mladino za delovanje mladinskih svelov lokalnih skupnosti (MSLS). Pričakovali so, da bo odziv povabljenih predstavnikov lokalnih mladinskih svetov iz vse države velik, pa žal ni bil. Zalo so posvei začeli in končali že v petek, v sobrniatika, računalništvo. za vse programe po klicnega in srednješolskega izobraževanja 1er višje šole. »Manjka samo še vrh izi^braževanja, a se ludi o lem že pogovarjamo. Leta 2007 bomo morda že vpisovali v visoko šolo za energetiko.« je še povedal Ll hlene ker. Srečko Meh je ua srečanje obeh delegacij prišel z delovnega sestanka na Regijskem študijskem središču v Celju, na kaierem sokvarljnv Nvvi nuj i)i bili dobri, a bolj ko so stari, /ftanj zanje rnenlim, da so dobri. In tako iz volitev v volitve. Do wlitev .ç^ homo tcfia se nasilsali^ Ne le predvolilni eus. v.'iuk čas Je primeren, da na mùw htga izrečemo tudi kakšno sočno. In precej takih so izrekli l/udje v Rim.skih Toplicah. Čepnf\' jim je vlada vnaprej itsporočila«. da s samostojno občino ne ho nič, će se za lo ne hi)do odločili tudi v Zidanem Mostu, so hill po glasova npi v obeh krajih, ki sta pttkazala razcepljenost, vetidarle znova jezni na driavo. minl.HtrQ /uigarja In .spet vlado, ker da so jih peljali žejne preko vode. (Rede svojef^a zdravilišča so sicer včasih krivili vlado, ker.'îe ni držala danih besed, zdaj .so .se jezili nanjo, ker jo Je držala. In ker v njihovem zelo odločno izfjlasosx/nem rejêrendmnu niso u/>{Ksle\'ali m^lje ljudstva", ki Jo Je treba spoštovati. Kol se spf)dobi. so začeli .y>n/žati .se razne vzvode, da bi le prišli na syKije. a se jim slabo piše. jftiv.çf/// v kori fzo še tudi niso vr^h puške v Rečid oh Savinji. Ustavno sodišče je petim občinam, tudi rečički. pritrdilo in državnemu zboru naložilo, da mora znova preučiti zavrnjene vlo^e. In da to. da nimajo lastnega zdravstvenega doma. vendarie ne more biti zadosten razlog za »ne^f, če imajo si-cerzdravsneno varstvo primerno untfeno, In ko pri teh dveh zadevah čisto piko na i še čvkamo, je Itvropa udarila na uredbo o obmejnem prometu na zunanjih kopen.skih mejah fi-ropske uni/e. Ta je p zaradi dobrega »lobiranja^ našega ev-roposlama Mihe Brejca, kije nekatere kolege celo na obisk v te obmejne kraje, da so videli, v kakšnih pobojih živijo. iMžje prehajanje meje je :a našo stran pomembno tudi zaradi turistične naravnanosti te^a območja. Saj vemo, da Terme Ohmia letijo lik ob me/i, nekatere objekte pa načrtujejo tudi na drug,ei}i bre^u Sotle. In ker bodo prihodnji mesec v Podčetrtku odprli .se en hotel, si želijo, da bilo tudi gibanje tu-ristov. ne le domaanm. na tem območju čim bolj svobodno. 'Iako kol so za taka oh/uejna območja pomembne prepufUnice. za neka-lere državne meje osebne izkaznice, so za prehode v nekatere države še vedno tudi potni listi. In končno Je le padla odloáíír\) da bodo take listine z najzahievnej.simi varovali in vsem drugim, kar sodi zraven, le iz-deloxali v (Oljskem Ce tisu. Kar prec^'časa je preteklo, da sta resorna minislra z direktorico podpisala uradno llMino. Ta jmel, vreden nekaj milijard tolarjev, jc pač bil p tex'ec mamljiv, du bi se mu nekatera dru^a podjetja, ki so se tudi potegovala zanj odrekle kar tako. A zdaj je kocka padla in prve potne liste najsodobnejše vr.^te homo dobili še letos. mk NA$ ČAS iiiial»: časopbna-ziložDliki le uLLj rtv družbi. &6jlViIii4i. Uhsls oil âtrttih. Cena izvoâ |e 300 SiT odsiopni DOV. 23.50 Sit cena Svoda br^z DDV 276.50 SfT). Pil p^Cilu lelne naročnine 20^. vň^eiTii ietrtwne 11% m n>essàne 7% pcpust UridnišlvK 6onsZaJva}ec) Protaginto: Jug piopagande), Sašo Konečník. Jute BerlćniK ipropagandltia). Sri« uridr«tV9 lo ivnv»: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. teltfon 10^ m 17âû.lilaiu m)9ffJiÍAX TRR- Ncp^ IB. Velenje: 024 264Û20133854 E-nalfc presstnascas^i Obf kmi^i In graf. prlprnt: řas ti&Tskarr^ SET dú. MíMkS 400 Ninermtiih falogrell lo nAofHm m «ačuiol Po zdfccnu o DDV le "N^ is' uvrščen meď poi7k>o4e IniiynajKifiega k3le(e se ptAnfi davdk po zri^ stocnj. letno Izide 52 ^t&vflk. SEJE Vsak novorojenček dobi 20 tisočakov Velenjski svetniki so podprli pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence, zazidalni načrt Stara vas-sever ter razdelitev premoženja med Žalcem in Velenjem - Plazovi so še velika težava, obnova kulturnega doma pa teče po načrtih Bojana Špeget Velenje, 21. februarja • Medlem ko svetniki na pol rdi lev zapisnika prejšnje redne seje 5veia MO Velenje niso imeli bistvenih pripomb. jih je bilo veliko več na zapisnik korespondenčně seje. Ta je polekalH konec janunrja. do nje pa je po besedah /uparia Srećka Meha prišit», ker se je mudilo. Zupan je svetnikom predlagal, da poirdijo sklep o nakupu suni> vanjske hise s pripadajočim /eni-Ijišccm. gradivo pa so svetniki dobili po elektronski po^ii, saj je iasinik, ki se prej ni strinjal s prbčini Velenje, prispevala enkratno denarno pomoč v višini 20 tisoč tolaijcv. V proračunu so v ta tiamen rezervirali 6,5 mio. SIT. Na predlog Se-basiajana Boljieta, člana Stranke mladih Slovenije, da bi bil prispevek vsaj 30 tisoč tolarjev, pa so svetniki izvedeli, da so se za takšno višino na občini odločili zato, ker ob lem dobitnikom še ne bo treba plačati davka. Ce pa je znesek višji od 20 tisočakov, pa bi ga morali in večino razlike bi dobila úr/nvn. Svetniki so v kratki razpravi menili, da to verjetno ne bo prispevalo k višji rt)dnosii, čeprav bi si jo vsi želeli. Je pa lepa poteza, ki je bodo bodoči starši zagotovo veseli. V MC-ju ostaja isti direktor Velenjski svetniki so soglasno podprli imenovanje Aleša Ojsier-ška za direktorja Mladinskega centra Velenje. Bil je ludi edini kandidat za to mesto, ki ga bo opravljal žc tretji mandat. Podporo so mu i/rekli ludi člani Mla- dinskega sveta Velenje. Y svel Ljudske univerze Velenje pa so svetniki imenovali Nado Za-volovšek -Hudarin in Lid^o Fuavž Šp^h. Ker je velenjska ljudska univerza v lanskem letu poslovala z^lo dobro, so se strinjali tudi z iz.plačilom enkratne denanie nagrade direktorici. Parcele in red Svelnikiso ludi v drugem branju p<îdprii odlok o lokacijskem načrtu Stara vas • sever. Cîre za ivj-dročje pod staro elektrarno, kjer bo v prihodnosti zraslo naselje več kot stolih individualnih hiš. Vendar pa bo treba podn>čjc, preden bo prišlo do prodaje parcel, še komunalno urediti, predvsem pa bo občina skušala odkupiti zemljo, ki je zaenkrat še v zasebni fasti, /ato zelo verjetno prej kíH v dveh leiih še ne bo prišlo df> prodaje parcel na tem področju, pri čemer jih bodo lahko prodajali ludi sedanji lastniki sami. Svetniki so tokrat prisluhnili kaj neVaj poročilom. Med drugimi jih je vodja Medobčinskega inšpektorata Sonja Clažer seznanila z delom inšpektorala v lanskem letu. P delo dobro ticenjujejo, kar je pohvalno. Število zaposlenih se ne povečuje. še vedno je zaposlenih 10 ljudi, delujejo pa na področju Ša- leške in /gornje Savinjske doline. Število prekrškov, ki so jih obravnavali lani. je bilo veliko višje kol prvo leto. Tako so leta 2004 evidentirali 2.696 prekrškov, lani pa ze 532\. Od tega so leta 2004 izstavili račune /n 621 denarnih kazni, lani pa žc [.64i>. Ker je svetnik Benč Strozak (I.DS) že na začetku seje vprašal, kako se uresničuje odlok o psih in koliko kazni so redarji ?.e napisali za kršitelje. ki jih je po njegovem mnenju še vedno veliko - še vedno se psi sprehajajo prosto in ne na povodcu, redki pa so tudi lastniki, ki za njimi pobirajo iztrebke - je Gla-žeijeva obljubila, da ho svetni-kom posredovala ludi lo številko. Povedala pa je. da se lastniki psov vsecîio bolj držijo reda kot pred sprejeljein gov-nik Veletije. Pa ne, da bi mislili, da njihovi razvojni načrti nc bi bili pogumni, bolj so jih zbodle dejavn odkopavali v prihodtijih letih- Seveda pa ni šlo ludi brez Drago Koren (NSi) O razlogih za predlog umika osnuika odloka o Mladinskem centru: ^Umik sem predlagal zato, da bi za samo dejavnost mladinskega centra ostali> čim več denarja. Menim, da ustanavljanje posebnega ziivoda ni potrebno. Imamo Zavod za kulturo Šoštanj, v katerem imamo direktorja, imamo zaposlene in lahko ta zavod še malo povečamo, ne pa. da ustanavljamo nov zavod z novim direktorjem in enim zaposlenim. Umik sem predlagal zat(n da bi mladi lahko čim prej za- čeli izvajati dejavnost. To bi bilo možno tudi z majhnitni sredstvi, ki so na voljo.« Milan Kopušar (župan) o predstavitvi razvojnih načr-lov Termoelektrarne in Premogovnika: »»Viziji sta dobri! Vendar smo v njunih razvojnih načrtih pogrešali razvoj lokalne skupnosti, / lokalno skupnostjo sta obe družbi neločljivo povezani, ITŠ z velikint objektom, kije praktično v mestu. Premogovnik pa z od kopnim poljem in ugrczninami v občini Šoštanj,« vprašanj, povezanih s tresenjem Šoštanja. Od lega. je menil svetnik, imajo v občini samo meritve in odprt telefon. Podobnih vprašanj je bilo šc več, odgovori pa so izzveneli v smislu, da je treba za projekie prid(ïbili investitorje. So župani potrebni posebne zaščite? Šošlanjskl svetniki so obravnavali tudi poziv občine Horjul, kjer menijo, da bi bilo treba zakonsko urediti zaščito županov, ki so pri opravljanju funkcij večkrat izpostavljeni verbalnim, pa tudi fizičnim napadom, kot se je it) zgodilo županu občine Horjul. Ta je ob ogledu gradbišča športnega parka obležal nezavesten s hudimi poškodbami glave, ki mu jih je zadal občan. Pi>budo o zaščiti županov pa so iz občine Hcfijui naslovili tudi na vse poslanske skupine državnega zbora, šoštani-ski svetniki pa so jo podprli. Zupan v svetu zavoda Bolnišnice Topolsica v svet zavoda Bolnišnica '[opt>l-šica so svetniki za predstavnika lokalnih interesov imenovali župana Milana Kopušarja. prejš- njemu predstavniku je namreč potekel mandat. Sprejeli so okvirni prograjn dela sveta v letošnjem letu in se seznanili s pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste Al Šcntilj-Koper 1er med Velenjem, Slovenj Cîradcem in Dravogradom. Bo zime že Icmalu konec? Največ vprašanj svetnikov pa je bilo tokrat povezanih z zimsko službo in pluženjem cest, Maqan Vrtacnik (SNS) je vprašanje ptv stavil, ker pločniki pri pošti niso bili spluženi; Drago Kotiiik (neodvisni) ni bil zadovoljen s tem, kako je bilo očiščeno parkirišče pri Vili ŠinJko, ki ne samo. da je bilo slabo očiščeno, bilo je tudi ledeno; Roman Kavšak (NSI) je ob tem spomnil, da v Lokovici še veliko cest ni odmerjenih, težavii pri pluženju pa predstavljajo ograje tik ob cesti, zaradi česar se pri pluženju dela škoda; Peter Turinek (SLS) pa je menil, da je bila cesta skozi Pen k plužena preozko, tako se na njej v ziiiii dve večji vozili sploh nista mogla srečati. Dohodnina 2005 V današnjem prispevku podrobneje obravnavamo uveljavljanje posebne olajšave /a v/.dr/.evane družinske člane in olajšave /a prosiovoljno dodatno pokojninsko marovanjc. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane Za v/dr/cvancga družinskega člana se šteje zakonec, ki ni zaposlen ler ne opravlja dejavnosti in ninia iasinih sredstev za preživljanje oziroma so la manjka od višine olajs^avc; mzvřzani zakonec (pod določenimi p<)goji. navedenimi v nadaljevanju): otrok do 18. kta starosti; otrok od 18. do 26. leta in sta rej si oirok (pod določenimi pogoji, navedenimi v nadaljevanju); za delo nezmožen otrok; starsi oziroma posvojitelji zavezanca (pod določenimi po» goji, navedenimi v nadaljevanju) in člani kmetijskega gospodinjska (pod določenimi pogoji, navedenimi v nadaljevanju). Za vzdrževanega družinskega člana se šleje oseba, pod pogojem, da ima v Sloveniji prijavljeno prebivališče, ali je državljan Republike Slovenye oziroma države članice EV, ali je rezident države, $ katero Ima Slovenija sklei^eno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Rezidentu, za katerega je drug rezident uveUav(jal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, se ne prizna zmanjšarge letne osnove v višini 564.400 SIT. Rezidentu, za katerega je dnig rezident uveUavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za del leta, se prizna zniai^šanje letne osnove v sorazmernem delu splošne olajšave, in lo za čas. ko ni bil vzdrževani član. Lastna sredstva vzdrževanih družinskih članov se ne vpisi^ejo v napoved za odmero dohodnine. Pri vzdrževanih družinskih članih pod oznako A4. D, E pa se olajšava prizna samo v primeru, če vzdr-ževani družinski član nima lastnih sredstev za pre- življanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave: enako velja tudi pri oznaki C - zakoncu, ki pa ima še dodaten pogoj, da ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, (lastna sredstva so: seštevek vseh dohodkov tako obdavčenih kot oproščenih plačila dohodnine) Stolpec I • Vpiše se ime in priimek vzdrževanega družinskega člana. Stolpec 2-Vpiše sc davčna j^icvilka vzdrževanega družinskega člana (čc vzdrževani družinski član nima davčne številke in ni vpisau v davčni register, je potrebno vložili prijavo za vpis vzdrževanih družinskih Članov v davčni register na obrazcu »DR-02 VDĆ • Prijava za vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register«. Stolpec 3 - Vpiše se Ici ni ca rojstva vzdrževanega družinskega člana. Stolpec 4 • Vpiše se uslrezna oznaka sorodstvenega razmerja vzdrževanega člana Oznaka Al - Otrok do IX. leta starosti (lastna sredstva se ne vpisujejo). Oznaka A2 • Otrok od 18. do 26. leta siarosti, će neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega lela nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz za|)oslih'e ali iz opravljanja dejavnosti (družinska pokojnina se šteje kot dohodek iz zaposlitve). Oznaka A3 • Otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 In je starejši od 26 lei, če se vpiše na studij do 26. Icla starosti, in to največ za šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za šliri leta od dneva vpisa na podiplomski študij. Oznaka A4 • Otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in jeza delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši ožinama posvojitelji v skupnem gospodinjstvu, kadar nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta maujša od višine posebne olajšave. Oznaka A5 • Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otnika Olajšave za različne namene Znesek A 1 Sredstva, vioteria v vrednostne papirje, kaienh izdajatellje Repubiikj Slovenija m katerih vm&lni roKjedaijâ od t2m&secev 2. Premije, plačane sa doďsbio zdravstveno zsvarovenje, In plačani ine»k)sa nakup z&avll, zdravstvenih In ortopedskih pnpomo^kcv 3. Ptaiar)t prostovoljni denarni pospevki in vredrwst daril v naravi za humanitarne, dobrod^ne, kuiiume, vs^ojno-izobraževalne, znanstvene, žportne, ektfo^eln religiozne narnene ter prspevta In flanla, plačsna ir>validskim orsanizacijam 4 Pleteni zneski za nekup ab gradnjo stanovanjske hiie ali star>manja :e reirtev stanovanjskega probfen« zavezanca, razen plahni znesU obresti od posojil, pridoUjenih za rešitev stanovanjskega pcoblerre zavezanca 5 Plaâiia za vzdrževanje stanovanja ^oovanjske hiâe ah za odpravo artiAektunih in koniunfkaci;skih ovir v teh ot3jekt)h, v katerih zavezanec dejansko preOri/a 6. Pfaiila za nakup likovnih del. i^oslovn^n knjç, nosticev avdio-video vsebin In plačani zneski za obnovo kulturnega spomenika (vpisanega v državni register) 7 Plačane Šolnine m zneski za nakup učbenikov in strokovne literature v zvezi z cobraževanjem po javno prcnanih izobcaževalniti programih (tudi sa vzdrževane otroke} d Plačil za priklop na internet in nakup ustrezne tern^naine opreme 9 Plââenečlanarinepoiftičnlmstrankaminsindikst^ 6 1 Plačani znesiu obresti od posojil, pridobljenih za reSitev sianoNfanjskega problema zavezance ^ 1 PSačani »nefikl tasrnjh sredstev za nakup ali graonjo stancvanjsKe niâe ali star^ovan^a za re&tev stanovanjskega problerra zavezanca 2 Plačani zneski glavnice InobresOvzvezts po&^ilonza nakupali gradnjo stanovanjske hite 3I1 stariovanja za reàrtev stanoi/anjskega problerra zavezanca Q Ptaćdriizneski samopn^evka, uvedenega v skladu s predpisi o samopnspevku Dodatni podatki o dohodkih, prejetih iz tujine 1 1 Oznakd dohodka 1 Dohodek Tu)i prIspdvM Tuji davek Država/ mednarodna organizacija 1 Uvalja ^Jam oprostrtev po mednarodni pogodbi (odstavak, £tan} ( UF'OURS<«r DÛK9.2 is.j v skladu / zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravico do dodatka /a pomoč in postrežbo v skladu / zaki>nom o pokojninskem in invalidskem zavarovanjti (letna olajšava v višini 1.720.8(10 tolarjev), K napovedi se priloži odloèbo, s katero je priznana navedena pravica. Olajšava se ne prizna zavezaocu, kadar je otrok zaradi zdravljenja, uspt)sabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen čc dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo. prizna pravico do dodatka za nego otroka . Oznaka B - /a delo nezmožen otrok v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. ne ^lede na starost (letna olaj.šava v višini 474.900 tolarjev). Za otroka pod oznako A In B velja: lasmi otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja, vnuk. če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali čc vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zani na podlagi sodbe sodišča, sestra ali brat, če zavczanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča. Oznaka C - Zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in razvezani zakonec zavezanca, će mu je s sodbo oziroma dogovorom priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakimski zvezi oz. tudi zunajzakonski partner, čc živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Oznaka D - Starši oziron^a posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za pre?.ivljanjc oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v instiiucionalnetn varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krye stroške teh storitev, pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavczanec za dohodnino. Oznaka E - Član gospodinjstva, ki sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske In osnovne gozdarske dejavnosti, če nima lastnih sredstev zá preživljanje oziroma so ta manjša od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V tem primeru velja kot vzdrževani družinski član zavezanca tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva. Vsakega vzdrževanega otroka se vpiše le enkrat, ne glede na to. da je med letom nastala sprememba kriterija za dolocite\ ustrezne oznake (npr. otrok, kj jev letu 2005 dopolnili 18 let, s vpiše z oznako A\, ne glede na to. v katerem mesecu leta je lo starost dopolnil). Stolpec 5 - Vpiše se začetni mesec vzdrževanja {s številko). Stolpec 6 - Vpiše se končni mesec vzdrževanja (s številko). Stolpec 7 • Vpiše se skupni znesek plačane preživnine za vzdrževanega družinskega člana na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju. V primeru, da se uveljavlja olajšave^ le za del leta, sc vpiše znesek preživnine, ki se nanaša na to obdobje. Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le tnorebil.na razlika. Razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske Člane se lahko uveljavlja v primeru, kadar drug zavezanec, ki je v svoji napiv vedi uveljavljal olajšavo za iste vzdrževane družinske člane, tc olajšave zaradi preni/kc osnove za dohodnino ne more v celoti izkoristiti. V prvo tabelo se vpiše podatek o vzdrževanih družinskih članih, v spodnjo tabelo pa priimek in ime ter davčno številko zavezanca, ki olajšave za iste vzdrževatíe družinske člane ne more izkoristiti v celoti. Cc se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo, se prizna vsakemu zjivez-ancu sorazmerni del olajšave. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Vpišejo se podatki o plačanih premijah za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in podatki o premijah dodatnega pokojninskega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. Vpišejo se le podatki o premijah, ki so jih zavezanci plačali sami. tie pa tudi podatkov o premijah, ki jih je delno ali v celoti plačal delodajalec. V slolpcc »Oznaka pokojninskega načrta« se vpiše oznako pokojninskega načrta, po katerem se plačuje premija. V primeru, da se premije plačujejo po več pokojninskih načrtih, se vpiše v ustrezne vrstice oznake teh načrtov. V stolpec »Znesek plačanih premij« se vpiše znesek vseh premij, plačanih v letu 2D0S. ne glede na to, na katero obdobje (leto) se nanašajo. Obveščamo vas tudi, da je od dne 16. 2. 2006 na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije v sistemu eDavki na voljo obrazec Napoved za odmero dohodnine za leto 2D05- Registrirani uporabniki eDavkov, ki so z veljavnim digilanira potrdilom opravili postopek prijave v cDavke, lahko prek varnega dela portala izpolnijo obrazec, izvršijo inibrmativni izračun ter elektronsko podpišejo In elektronsko oddajo obrazec Napoved za odmero dohodnine za leto 2005. Neregistrirani uporabniki eDavkov, ki nimajo veljavnega digitalnega potrdila in niso prijavljeni v varni del sistema cDavki. lahko na odprtem delu portala (httn://cdavkl.durs.sÍ/QpenPortal/Com-nKmPaaes/Documents/New Doh Odm.aspx) odprejo obrazec Napoved za odmero dohodnine za leto 2005, ga izpolnijo. Izvršijo informativni Izračun in ga natisnejo. Natisnjen obrazec morajo nato po pošti ali osebno dostaviti pristojnemu davčnemu uradu oziroma izpostavi. V naslednji številki Našega časa pa bomo podrobneje pisali o uveljavljai\iu olajšav za različne namene in o vpisu dodatnih podatkov o dohodkih, prejetih iz tujine. ■ Oavčni urad Velenja Win mL DobrodoHL Delavska hranilnica Šalelka 20, Velenje, tel.: 03 897 3007.897 3008, fax: 897 3009 ei^oŠtd: mdrjdnd.zemvaddeidvska-hranilnicd si www. del avska^i ra n i I niča. si »NAJ PONUDBA« NA BANČNEM TRGU 1. Krediti, ki nimajo konkurence Izjemni pogoji, ki vam bodo prišli še kako prav: • možen znesek kredita do 1.000.000,00 SIT in rokom vračila do 36 mesecev, • obrestna mera SAMO 5,0 % in strošek odobritve SAMO 5.000.00 SIT. • strošek zavarovanja 1,5 %. Informativni izračun: Oirok jgJ71,0DSr[_ Stroški zav. 16.285.ÓGSrr Strrt.«fabritva J StroRiwteía smoosrr I 20Q.0Q$IT m ZrMMk j,opo.apo,oos[r_ BKOmSTTTE mOběWÍ POnAiUA DRAŽJIH KMDITOV Pfll DRUCIH BANKAH. 2. Pri odprtju ošabnega raCuna pripišemo 5.000,00 SIT, eno leto brez stroškov vodenja. 3. Pri sklenitvi rentnega varSevanja pripišemo 5.000,00 SIT. 4. Provizija za plačilo položnic 80,00 SIT za komitente In 150,00 SIT za druge. DOGODKI Cilj izobraževanja - zaposlitev Novost v študijskem letu 2006/2007 na Višji strokovni šoli v Velenju redni študij mehatronike - Za novince 180 prostih mest v petih programih - Šola nosilka prenove dveh višješolskih programov Tatjana Podgoršek IlkrHli 7, ra/pisoni /a vpis v prvo Icinikc srednješolskega izobraževanja je izšel ludi ra/pis za vpis v pn)granic višjili strokovnih sol v siudijskem letu 2006/2007. Na Višji strokovni šoli Šolskega cenlra Velenje bodo • tako kol v lem šiudijskeni leiu • izobraževali po petih programih, uovosi pa je možnosl rednega izobraževanja v programu mehaironik. Tega so uvedli lani. a ie /a izredni sludij. Po besedah ravnatelja áole mag. Milana Meža so soavtorji omenjenega programa, ki omogoča siudenlom pridobitev /.nanj, po trebnih za upravljajo s sodobno avtomali/.irano proizvodnjo. V programu so namreč povezana znanja s področja elekronike. informatike ter strojništva. «Široko v nj a ki s takim znanjem so danes iskani in vetjameni, da bodo nasi diplomanti našli zaposlitev, kar je cilj izobra^.cvanja.« V programih elektronika, inlor-matika, mchatronlka. rudarstvo in geolehnoiogija bodo na omenjeni Mi i/vajali izobraževanje v rednem in izrednem študiju, v programu komunala pa so tudi tokrat razpisali prosta mosta le za izredni študij. Všludijskom lelu 2006/2007 bo na matični šoti v Velenju îUîvin- cem na vo(jo 1X0 prostih mest redni in 210 za izredni sludij, v dislocirani enoti v Murski Soboli pa za izredni in 45 mest za redni študij. Med bodočimi Studenti je bilo zanimanje za možnosi nadaljnjega pridobivanja znanj na velenjski viSji strokovni soli na nedavnem informativnem dnevu podobno lanskemu. Med 70 udeleženci se jih je 45 zanimalo za redni, ostali za izredni studij. Manj kol minula leia jih je zanimal program rudarstva in geoteh-nologije. »Nadejamo se, da bomo v naslednjem študijskem letu imeli v vseh programih dovolj kandidatov, tudi v omenjenem, saj seje doba i)bratovanja premogovnika podaljšala.« Pomembnejši datumi Kandidati, ki bodo nadaljevali šolanje v enem od prograniov na Višji slrokovni šoli v Velenju, mi> rajo oddali ali poslali prijavo za vpis na državno vpisno službo dn K. marca. *Vse tiste,« pravi Meža.fl ki nimajo dovolj informacij. vabim, da si te pridobijo na našem releratu ali na naSi spletni strani in se prijavijo v drugem (od 1. avgusta do 6, septembra) oziroma treljem prijavnem roku od 2. do 10. oktobra.« Vsak nov program, ki ga izva- jajo na šoli, je kombinacija že utečenih, zato število študentov v njih upada, »Drži,« seje odzval na ugotovitev Milan Meža in nadaljeval. «Na šoli smo se vedno zavzemali za tehniško orientirane programe, ki bndo diplomantom omogočili zaposlitev. Ker se ludi z njinii prilagajamo potrebam go spodarstva, so seveda ti med sabo povezani, posledica tega pa je. da imamo-na prlmer-z uvedbo programa mehatronik manj studentov v elektroniki in informatiki. Zalo pa smo si prizadevali za katerega staviiev in objava spletnih strani - kodiranje in orodja: iriMl.. MS l-romPage. Uech FTP). Ostali trije moduli pa nudijo posamezne enote izobraževanja. produkcija grafičnih ele« men tov - vektorska grafika; CorelDRAW: pridobivanje in obdelava digitalnih slik - rastrska grafika: Corel PhotoPaint: zastuwa, postavitev in objava spletnih sirani - kodiranje in orodja: iri'Ml., MS FrontPage. Leech FfP. Za potrebe izobraževanja je Mladinski center Veletije, ki upravlja multimedijski center, iz- dal štiri priročnike, ki jih je zanj spisal avtor Vojko Šinigoj. Izobraževalne delavnice je stro kovno vodstvo razporedilo v več razDčnih skupin, glede na prijavo in željo mladih. Upoštevali bodo tudi interese mladih in jim zago-tovDi kar se da prijetno okolje v vzdušju multimedije. / različnimi izobraževalnimi vsebinami bo v prilu^dnosti Kunigunda poslala mesio. usivaijahio središče, v katerem se bodo mladi lahko seznanili z različnimi področji multimedijev in spoznavali zanimive ljudi. Spet iskrica upanja Ustavno sodišče razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je ta zavrnil ustanovitev samostojne občine Rečica ob Savinji Tatjana Podgoršek Pobudniki za ustanovitev sa-moslf>jne občiiic Rečica ob Savinji imajo spel kanček upanja, da bodo vendarie uspeli v svoji želji. Ustavno sodišče je namreč pred tednom dni razveljavilo sklep državnega zbora, s kalerim je ta decembra lani zavrnil predlog za ustanovitev novih občin, med katerimi je bila tudi Rečica ob Savinji. Hkrati je usiavno sodišče zavezalo državni zbor, da v roku, ki bo še omogočil izvedbo morebitnih referendumov, po- novno prouči predloge za ustanovitev novih občin, ki jih je za-vrniJo. ter oceni, ali po ustavi in zakonu o lokalni samoupravi Izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občine oziroma za spremembo njihovih območij. Poročidli smo že, da so poslanci državnega /bora na decembrski seji zavrnili nekaicre predloge za ustanovitev novih občin, pri tem pa kot glavni razlog navedli neizpolnjevanje zdravstvenega pogoja oziroma, »ker na predlaganih območjih nimajo zdravstvenega doma in s tem ni zagotovljeno primarno zdravstveno varstvo občanov.* Ta sklep je veljal tudi za Rečico sod(5bilve tamkajšnje zdravstvene poslaje. Crlcde na lo, da je do konca prejšnjega tedna morala dopolniti vlogo z nekaterimi podrobnostmi iz lelmične in investicijske dokumentacije, na občini pričakujejo, da bodo na raz* pisu uspeli. Po predvidevanjih naj bi minisn*-sivo za vlaganja v tem Iclu naine-niJo 6,9 milijona SIT. prihodnje leto pa še 5 milijonov tolarjev. Kar devet jubilantov V občini bodo klos zaztiamovali kar devet jubilejev; 750 let prve posredne omembe kraja. 115 let pri-híída želcjoiice v kraj. U)().|etnico kulturne dejavnosti, 55-leinico delovanja praznuje društvo Ljudske tehnike. 30 let Ctledališče pod kozolcem. prav loliko tamkajšnja folklorna skupina Oljka, planinsko drtištvo ter društvo upokojencev, 25-lelnico pa Drusivo za šport in rekreacijo Klub SI. Jubileje bodo zaznamovati s številnijni prireditvami celo letť> pase bo v tiikajšnjent okolju zvrstilo več kot 63 prireditev, Oh tej priložnosti načrlujejo tudi izdajo nekaterih publikacij. Tako èmar^o kulturno dništvo pripravlja bilten, zbornik bo izšel ob simptv ziju ob 75()-letnici prve posredne omembe kraja, ki ga pripravlja občina v sodelovanju z Muzejem Vele- nje, Načrtujcjt) tudi izdajo knjige z nHSlovom Savinjska in Šaleška do lina v visokem srcdnjenî veku, avto rja dr. Toneta Ravnikarja. Omeniti pa velja še poseben spominski ilaii Karla Joscf« Bayeija, pre micro domačega gledali^a v sredini marca, cclovečemi nastop folklorne skupine Oljka, v septembru pa družabno in delovno srečanje sloven-skill nepoklicnih ^edaliških «dcupin, /a praznovanje jubilejev naj bi nanienili blizu 8 milijonov tolarjev, od tega naj bi polovico zagotovili iz občinskega proračuna, ostalo naj bi primaknili sponzorji in dnna-torji. Avtomobil za patronažne sestre Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki med drugim obravnavali vlogo višje medicinske sestre (ki iz-Vitja paironažno službo na območju občine) za sofinanciranje nakupa vozila s pogonom na vsa štiri knltfsa. Paciente obiskuje skupaj s sodelavko tndi na bolj oddaljenih in strmih področjih, kamor pa z dosedanjint voalom m'sta mogli, zato sUi morali tudi precej pešačili. Svetniki so vlogi ugodili, iz občinskih rezerv pa bodo z^ sofinanciranje nakupa avtomobila namenili 6Û0 tisoč tolarjev, Predstavnica občine Dragica Lesnjak Na pretilog občinske komisije m mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so tukajšnji svetniki na zadnji seji sveta soglasno imenovali v svet Centra /a socialno delo Velenje kot predstavnico lokalne skupnosti Dragico Lesnjak. višjo mcdi-cinîào sestro. O njeni kandidaturi za 10 mesto se morajo sedaj izječi še svetniki t>bčine Šoštanj, saj imata omenjeni občini v svetu centra skupaj eno mesto. Šmarskl svetniki pri imenovanju nc pričakujejo težav, saj je doslej njihove interese zastopala šoŠtanj-ska preilstavnica. Lesnjak. da bodo lahko izvedli javni nate^dj za odprodajo komunahio opremljenih zemljišč na lokaciji pri mehanični delavnici v Mislinji. Pomembno povečanje prihodkov proračuna bodo tudi prihodki iz naslova sofinanciranja iz^adnjc čistilne naprave in kanalizacije, l.etos naj bi izvedli okoli 40 % ce- lotne res velike investicije. Ministrstvo za okolje in prostor RS naj bi za lo investicijo prispevalo úo-brih K2 milijonov tolarjev, Poleg tega naj hi iz evropskili skladov dobili še 75 milijonov Srf. 24 milijonov Srr bodo od države dobili fudi za izgradnjo lokalne ceste Dolič-Završe. za obnovo šole v Završab pa naj bi dobili 35 milijonov Colaricv pomoči države. Na seji so se svetniki slrinjali, da preučijo vse potrebno, da bodo lahko objavili prodajo parkirišča za tovornjake v Movzah. Ko bodo jasne vse pravne poti, bodo parkirišče seveda prodali imjboljsemu ponudniku. Na vprašanje svetnikov. kdaj bo končan velik poslovni objekt lik ob mislinjski občini. imenovan l.opan, pa so do bili odgovor, da naj bi lUŠ v njem svojo trgovino <5dprl ze čez tri ledtie. Potem pa se bodo počasi vanj vseljevah tudi drugi. V objektu bo tudi lezko pričakr>-vana občinska dvorana, ki je v Mislinji doslei niso imeli. ■ bš UTRIP '^JUS 23. februarja 2006 M Od jrede do torkâ < svet i& doaoTiaa Sreda, 15« februarja Stovenija je velika onesnaževalka okolja. Močno smo krilixirall /DA. ki niso želele podpisali Kjoiskega spora/um«. a sami ludi, ra/cn podpisa, nimamo kaj pokazali. Po enem kis. (Klkar je zače! ve-Ijali KjtHski protokol. Slovenija §e vedno nc ziuzujc svojih izpustov plinovv ozračje. Še več. Slovenija jc edina nova članica Evropske unije, ki zarsuja za programom zmanjševanja izpusiov loplogred-nih plinov. Naša država je po Kjolskem pDlokolu zavezana, da izpusle lopi obredni h plijiov v ob-d Cîibanjc za pravic-lîost in razvoj je m upravni cnoii v Ljubljani vložilo zalHevo, da se registrira kol društvo. Dejslvo, da je gibanje začelo delovali kol društvo, pa še re pomeni, da se nekoč ne bi moglo spremenili v neodvisno lisio kandidatov. Ta bi lahko nasî opila že na leiošnjih jesenskih loka.nih volil vah, je dejal predsednik in spet povzročil precej sirankarskeiia nelagodja in polemičnih misli. Sicer pa njegtjva hiperaktivnosi precej bega ludi državljane. Četrtek^ 16. februarja mm tidsioika. l^zmcrje se je letos še spremenilo v prid Mercalorju, saj je priključil tudi Hn). Bo pa konec Icla verjeino pokazal povsem drugačno sliko, saj bosta Mofer in Lidl na novo premešala karte. /avod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je ra/rveselil upokojence. Sklenil je. da se letošnje pokojnine za večiro upokojencev dvignejo za 1,6 odstotka. Petek; 17. februarja SDS je imela slavnostno akademijo. Predsednik SDS Janez Janša je na slavnostni ak^ideniiji ob 17. obletnici SDS ocenil, da bo obdobje po zmagi na volitvah leta 2004 "trajalo najmaiy dese-lletje". Ob tem je še poudaril, da v ospredju ni«r> več stare delitve in kulturni boj, ampak razvojna vprašanja. Janša je Se zagotovil, da bnúo slovenski demokrati ostali stranka desnosredinske usmeritve, zavezana načelom Mercatcrje v Sloveniji še vedno sef. Vlada je / zakonom predlagala ustanovitev 12 novih občin, za katere so se odločili državljnni na referendumu. Vlada je spoštovala referendumsko voljo ljudi na teh obmi)čjih. Je pa ustavno sodišče menilo, da je državni zbor že v osnovi neupravičeno zavrnil predloge za oblikovanje m)vih občin Poljane. Rakek, Rcdca ob Savinji. Spod-tîja Idrija in Šentruperl. /ato bo ireba v teh krajih Se i/vesti referendume. ?o raziskavi družbe GfK Graí-lleo je imel lani novembra Merca-lor največii tržni delež v prodaji na drobno. Najbližje se. čeprav brez k(5ukureuce Mercatorju, približuje Spar, ki zavzema 21,7 odstotka, sledi mu 'l\iš s 14,8 odstotka, lira s in Lcclerc z 1,6 Milan Predan je postal odgovorni urednik Večera. Zgodba na ûelu pa je bolj zapletena, trajnost nega razvoja, in da bo SDS ostala stranka slovenske idenlilele, slovenske kulture, inovacije. znanja in si^lidarnosii. Imenovanje Petra Jančiča za novega odgovornega urednika Dela je podprlo le 17 od 170 zaposlenih novinaijev Dela. 115 pa mu je nasprotovalo. Peter Jančič je ponudil odstop od k.indida-ture. ki pa je predsednik uprave Dela Danilo Slivnik ni sprejel. Jančič se je očitno takšni odločitvi priklonil. Nadzorni svet časopisiie hiSe Večer pa je za direktorja družbe imenoval nekdanjega glavnega in odgovornega urednika Večera Milana Predana. Sobota, 18. februarja Stranke se že zelo aktivno pripravljajo na letošnje lokalne volitve. Svet stranke NSi. je na redni seji v l,escah sprejel poročila organov stranke o poteku priprav in ugotovil, da čim širšo podporo za spremembe, ki jih Slovenija mora izvesti." je povedal predsednik stranke Andrej Bajuk. Tisti državljani, ki jim je še kaj za šalo, pa te dni lišpajo svoja posebna oblačila. Prihaja najboU norčavi dan v letu in ludi oblast bo te dni na ulicah lahko srečala svoje ogledalo. Na Ptuju seje že začelo 4fi. ptujsko ku rentová nje. ki bo trajalo do konca tega meseca. Vrhunec bo osrednja pustna povorka v nedeljo. 26. februarja. Pustna rajanja so se /e začela tudi v nckaierili drugih krajih. Nedelja^ 19. februarja Trgovine so to nedeljo v skladu z voljo usiavnega sodišča, ki je začasno ustavilo izvajanje zakonskih določb, vnovič odprle sv večji središči. Gospodarski minister Andrej Vizjak je delodajalce in sindikate že pozval k pogajanjem o rešitvi vprašanja odprtja trgovin ob nedeljah. V muslimanskem svetu še vedno močno odmeva objava ka- rikaturami. kakršno nosi italijanski minister za reforme R(»berl Ca'denîli. ki je zaradi tega dejanja v odsl.opu, že postajajo kultni objekt. Protesti v muslimanskem svetu pa sc nadaljujejo in poslajajt) vse bolj nasilni Najhuje je bilo v Pa-kisianu in v najštevilnejši afriški drŽavi Nigeriji, kjer je zagorelo nekaj krščanskih cerkva, v neredih pa je umrlo vsaj 16 ljudi. Protesti se vrstijo ludi drugje. Ozadje vseh teh navidez nesmiselnih konlliklov pa je /golj naňa in sla zahoda, da si podredi re/Jme, ki imajo ključ do nje. Ponedeljek; 20. februarja Pinnilostiivi Kovačiča in Tonia-noviča sra ra/burili zapornike na Dobu. ki od D/ zahtevajo takojšnjo pomilostitev. Sicer pa pomilostitev išče ludi znani televizijski voditelj in laslnik mariborske radijske postaje Nel Stojan Auer, ki ga je okrožno sodišče v Mariboru zaradi davčne uiaje obsodilo na leto dni zapora. Na varuha človekovih pravic Mal-jaža Hanžka je naslif-vil pismo, v katerem je med drugim zapisal, da mu ni bilo omogočeno pravično sojenje v skladu z ustavo. Dobro poglejte, pred katerim bankomatom stojile; denar dvigujte le na bankomatu matične banke, če si seveda nočete nakopali dodatnih (nepotrebnih) stroškov. Nekatere ba/ike namreč za to uslugo odslej zaračunavajo provizijo. žabja perspektiva Pred sojenjem je bil Stojan Auer še nasmejan. Torek, 21. februarja Ptičja gripa v Sloveniji se širi, a je zaenkrat prisiHna le na omejenem območju. Je pa očitno, daje bolezen vse manj t)bvladljiva, saj o bolnih pticah poročajo iz vedno več držav. Nove slike mučenja iraških upo-rniiov v zapoai v Abu (iraibu so spel pokazale drugi obraz ameriške demokracije. Brezobzirno zld' jeîij. jfPrvik sedefv iei iz Mar/hora. drugače pa iz Velenja,* od^owrňn /n se hliro popravim: »Iz Veleja.f Novi znanci me ob omembi kraja sialneza prehimlišča natnrev vedno znova popravljajo: H iz VeleJa!'( S lent ver/eino /)osku^ajo naredili vlis in oixizoriii, da vedo. o čem govorijo? Mogoče. In čeprav Velenju .sumu nikoli ničeni n^kla Veleje. sem se v zadnjih lefil! pri navezovanju stikov beseda končno naučila uporahijaîi. Velenje Je torej tned ndadiml in nnilo mat\j mladimi Shvend znano po narečni različici fasine^o zemljepisnega imena. Mnogi ludi vedo za tovarno Rospoiiinjskil} aparatov, rudnik lignita in morda .k za afriške kolihe. poimenovane po tisfeni znanem šutnju Kunta Kime. .4mpak ti spadajo te v kategorijo zemljepisno bolje ixtdko wnih sogovornikov. '/.animivo, kaj, ikí čem smo prepoznavni. Kaj f>a me.sio prilotnosti z nadpovprečno zelenim središčem, dolina gradov in športni kJiibi? Odklikala sem na iniernel. da bi ugoiovila. po ćeni so si mesio zapomnil i računalniški slrefniki in kaj uporabniki inter?iela lahko izvedo o nas iz spleinih iskalnikov, temeljnih inlernetnih virov. Zadeiki. ki mi jih je na prvi strani ponudil Google Oi'unu^çoo-gle eom), so navdušujoči: slran Mtístíie občine Veletije uje.si), komercialni luyrtal Velenje.œw in Šolski center Velenje (svw.scv.si) nu prvih ireh meslili - .skoraj enako kot v primeru iskalnika Najdi. si. kjer pa sta prvi mesU zamettjani. Sledijo jim Muzej Fremo^vni.^tva (wwn'.rlv.sij, fîrico (^v^^^\\eria).si). Radio lenjeťwww.radioveleffje cofu), Muzej Velenje (w w'swmuzej.vele-nje.org). Kuni^unda (ww w.kunigunda.org). Gorenje (\v\vw.gore-nje.si) in Mladimki servis (wsvw.ml-servis-veleniesi). Torej lokalna npram, prosti čus. šolsivo. kultura, gospodarstvo in znanost. Vau, res spodobna predsiavileM Ob lakih zadetkih dobimo vtis. da je mesio resnično tivahno, uspešno, polno zagona in zanimivih Uirisiičnih točk. BBOje\' iskalnik (nesvs.bhcxo.nk) nam postřete le z enim, ^jxyrlnin: zadetkom - no'ico o nogometašu Sa.^u (iajserju. kije pred odhoilon/ v tujino igral v različvih sloiwskili klubih, n/di v velenjskem Rih darju. Podobno, čeprav z nedwmno veç/ini slevllom zadelkov, smo iz perspektive RTV Slovenija (n-i\'iv.rtvslo..'ii) trenutno zanimivi predvsem na .športnih področjih: nandzfii tenis, smučanje in nogomet. Spletna enciklopedija Wikipedia {en.s\1kipedía.org) poleg statistik o f>opulaciji. gostoti poselienoaU in povprečni mesečni plači opisuje še kratko zgodovino mesta, omenja Tita ter Jolando Ceplak in izpostavlja portal Velenje.com ter občinsko ."iplelno mesto. In - ne boste verjeli - avtorji opozarjajo tudi na priljubljeno okrepčevalnico Mladost! Slosmska različica iste et\cikloi)eiiije gled na mesto /ta bi se se)vdu morali lotiti veliko natančnejše analize - a, priznajmo. naštele elektronske instant injoruiacije so vsaj na prvi pogled privlačne. Vse tiste manj pr(jifine plati so večini Nesvle/f/čanov zakrite. Kol nalašč za turiste, obiskovalcaJe.'Hivalov in udeletence .šiwrtnih prireditev, če jih prej ne (Hlvrne nerodna vijugasta cesta. A/ dobrodošli! Oglašujte na Pomenljive poáobe U Quanta no ma. Vaš oglas ho lahko videlo 17.000 aosoodin stev. PoKiičiteOa/ 89817 50 AKTUALNO V korak s časom Velenjski Institut OKO, Središče za izmenjavo znanja in pomoč uporabnikom računalniške programske opreme, prvi tovrstni v Sloveniji - Njegova dejavnost namenjena šolstvu, gospodarstvu, javni upravi, civilni družbi Tatjana Podgoršek poročali smo. Ja jc v /ačciku lega meseca v Velenju /aživeia Ucjavnosl Insliluia OKO. Središče za izmenjavo znanja in pomoć uporabnikom raćunaini^kc opreme. DÍ reklo r instituta Iztok Osredkarje poveJal, daje prvi lovrslni v Sloveniji. Nastal je na pobuda civilne iniciaijvc. ki jo tvori skupina sedmih stro« kovnjakov / ra/ličnih nivojev Sojsiva (osnovne šole, srednje, fakultete), lyihovi parmeiji pa so podjeija oziroma družbe Prosplci Velenje, Nevron, e-learning solution, Agenda, Izobraževanje. MedpodjeiniSki izobraževalni center, Kuni-gunda - velenjski regionalni mullimedijski center. ^Namen instituta je povezovanje in in-legracija strokovnjakov z različnih raziskovalnih, uporabniških in izobraževalnih področij ler razvoj in podpora raziskovalnega dela. Zavod bo oblikoval in izvajal Izobraževalne 1er raziskovalne razvojne programe, pomembne za spodbujanje družbenega, gospodarskega. le lino loškega, znanstvenega In kulturnega razvoja. Njegova dejavnost je namenjena io I st vu, go spo da rst vu, j a vn i upravi in civilni družbi, torej vsem, ki želijo usirezjio izobraževanje. svetovanje, pomoč, podporo in usmeritve pri uporabi od-prtokodne programske opreme, 1er načrKivanju in uporabi njihovih uporabniških rešitev. Posebno pozornost bomo namenili rešitvam na področju medicine za bolnike, starostnike in ljudi s posebnimi potreba mi,« je pojasnil Osredkar. Poleg omenjenega želijo ustanovitelji zavoda OKO povezati odprtokodnc skupnosti in posameznike v združeno odprlo- Iztok Osrodkar, direktor instituta OKO: "institut bo nudii kiasično in izobraževanjaj svetoran/e, pomoč, podporo in usmeritve pri uporabi odprtokodne programske opreme," kodno skupnost, ki bo z medsebojnim sodelovanjem, izmenjavo znanj in izkušenj lahko ponudila s]iwenskemu tržišču še kakovostnejšo odpnokodno programsko opremo. Skrbela pa naj bi tudi za kakovostnejše prevode in tako pripomogla k ohranjanju naše indent iiete in kulture. Po navedbah IztokaOsredkaija je osnovna odprtokodna programska oprema, ki omogoča dostop do izvorne kode in ki jo lahko spreminja in dopc^lnjuje glede na svoje potrebe, končne uporabnike brezplačna. Razvoj računalniških aplikacij pa je odvisen od podpore države, posatnez-nikov. gospodarstva, zainteresirane družbe. Ob tem je Osredkar še poudaril, da so namenske aplikacije. razvite z odpnukod-nimi razvojnimi orodji, cenovno ugodnejše zaradi brezplačnih razvojnih orodij (poslovne, industrijske aplikacije, e-aplikacije v javni upravi, šolstvu, aplikacije za zabavo in prosti čas „.), Institut OKO je - zatrjujejo Osredkar - neprolltna organizacija. Poleg lastnih prihodkov, kijih pridobiva za ispravljanje storitev na trgu. zbira denar dejavnost iz virov, dona-cij, fundacij, tudi dediščin, subvencij, sivjnzorstev... »Prostovoljni denarni prispevki in materialne dobrine ter storitve nam bodo pomagali usmeriti našo energijo v razvoj in izobraževanje uporabnikov« In zakaj so se odločili za institut? »'Prihodnost, znanje in tehnologija naša je vizija' • iz lega kratkega sporočila se je razvila ideja o obliki organiziranosti v institut. Će bi ustanovili podjetje, bi zaradi ž^lje po ustvarjanju dobička več pozornosti namenili iskanju tržnih priložnosti in manj znanju. Ce bi se organizirali v društvo, bi imeli manj možnosti na razpisih, pri raznih pn> jektih ministrstev in podobno. V institutu pa skrbijo za razvoj, po vezovanje in izobraževanje,« je sklenil pogovor Iztok Osredkar, direktor Središča za izmenjavo znanja in pomoč uporabnikom. Uspešno leto za Banko Celje Na novinarski konferenci predstavili rezultate poslovanja v minulem letu in poslovni načrti za prihodnje obdobje C«(je- Predsednik uprave Niko Kač. člana uprave Dušan Drole-nik in Viktorija Svet ter vodja oddelka odnosov z javnostjo Sabina Kolesa (ki odhaja novim izzivom naproti na pomembno funkcijo na ministrstvo za gospodarstvo) so predstavili rezultate poslovanja v preteklem letu in poglavitne naltîge v letošnjem letu. Načrti doseženi Banka Celje je poslovala uspešno, saj so knr nekaj planskih ciljev presegli. Bilančno vso to ► doseženo v letu 2004, so presegli za letni načrt pa /j 3 tako da je ob kuncu lanskega leta znašala dobrih 409 milijard tolarjev. v okviru pridobivanja virov ft-nanciranja so pt) načrtu najvišjo rast dosegli pri najemu kreditov na mednarodnih trgih kapitala. Pozitivne rezultate so dosegli tudi pri depozitih nebančnega sekioija. Pri naložbenem poslovanju 80 kredite nebančnemu sektorju povečali bolj, kot so načrtovali, pri čemer so plan prese- gli krediti pravnim in fizičnim osebam. Plan so presegle tudi naložbe v vrednostne papirje. Pomembnejše aktivnosti v minulem letu v lanskem letu so v banki izvajali številne zahtevne projektne naloge. Najpomembnejši projekt je uvedba evra, ki mora biti do prevzema nove valute v celoti zaključen. vsa testiranja pa opravljena do .10. junija 2006. Med pomembne projektne naloge sodijo še prelK^d na mednarodne standarde računovodskega poročanja, izgradnja podatkovnega skki-dišča, ki bo omogočala hranjenje zgodovinskih podatkov zaradi pregleda po časovnih vrstah in napovedovanje trendov, 1er prilagoditev novi kapitalski urcdiivi. Veliko novosti je prinesla tudi nova davčna zakonodaja, zlasti na področju obdavčitve dohodka banke m obdavčitve obresti fizičnih oseb. Za leto 2005 bodo prvič obdavčene obresti, ki so jih prejete fizične osebe, in sicer sedaj le v okviru dohodninske napovedi. od leta 2006 pa se t>be-taj o spremembe. v okviru strateškega povezovanja so ostah pridružena članica Nove Ljubljanske banke. Uvajanje evra prednostna naloga Za letos načrtujejo zmerno 11-odstotno rast obsega poslovaiija in .l-odstolno rast poskwiiega izida pred obdavčitvijo. Iz naslova obresti bodi) ustvarili manj čistih prihodkov kot lani. višji pozitivni učinek pa b^^do uslvarih pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Obrestna marža se bo še naprej zniževala, donosnost kapitala pa bo zaradi uveljavitve mednarodnih standardov računovodskega poročanja (in posledično višjega kapitala) nižja kot v preteklih letih. Projektne naloge, ki so jih začeli izvajali že lani. bodo v letu 2006 nadaljevali, pri čemer bo imel projekt uvedbe evra §e naprej največjt) pr>dporo. ■ Jure Beričnik Avtomobilski salon prvič v Celju Hkrati s prestižno prireditvijo še štirje vsebinsko povezani sejmi -Organizatorji pričakujejo več kot 80 tisoč obiskovalcev - Ne bo le paša za oči Tatjana Podgoršek Celje, 17. februarja - Na celjskem sejmišču se bo od 7. do 13. aprila avtomobilskemu četvorčku (15. sejem Avto in vzdrževanje, 7. sejem Molo booom. 6. seje Logotrans in 5. razstavi gospodarskih vozil), ki vsako leto privabi blizu .^0 tisoč obisk(walcev. prvič pridružil Avtomobilski salon Slovenije, Jo prestižno avtomtřbilsko prireditev so pripravili nazadnje leta 2001 v Ljubljam. 23. Avtomobilski salon bo - po zagolo-vihh organizatorjev ^ največji doslej. Predsednik Sekcije za osebna motoma vozila (ADFS) pri združenju za trgovino Cîospodarske zbornice Slovenije Robert Golob je na novinarski konferenci dejal, da se bodo na njem predstavili skoraj vsi uvozniki osebnih in do stavnili vozil v Sloveniji. Manjkali bodo le Opel, Chevrolet in Suzuki, ki so sodelovanje najprej potrdili, nato pa ga odpovedali. Odločitve še niso pojasnili. Koi je še povedal, so se za celjski sejem i>dločili zato, ker jim je ponudil dvakrat več pokritih površin, kot so jih imeli na voljo doslej. Avtomobilski salon bo v štirih sejemskili dvoranah na 12 tisoč kvadratnih metrih pokritih in 1500 kvadratnih metrih zunanjih razstavnih p<ívršin. l.eios se ta prireditev časovno ujema z zagrebškim sejmom. Na odločitev o morebitnem bilateralnem sejmu v sodelovanju zZagrebtmi pa bodo vplivale želje Slovencev in uspešnost sejma v Celju. Po besedah namestnice direktoija druž.bc Celjski sejem Brede Obrez Preska r orgainzatorji pričakujejo, da si bo avltmiobilski čelvorček in avtomobilski salon ogledalo več kot 80 tisoč obiskovalcev. Po površini bo ta sejem enak največji sejemski prireditvi v Sloveniji - mednarodnemu obntiemu sejmu. Na vseh petih sejmih se btj neposredno predstavilo 260 razstavljalcev, skupaj s zastopanimi podjetji pa skoraj 700. Mag. Robert Otorepec. vodja projekta Aviomobilski salon Slovenije in ptnnočnik direktoija uprave za sejme družbe Celjski sejem, je zagotovil. da bodo »vse, kar je povezano zvozili in njih^y vim vzdrževanjem», dopolnjevale številne spremljajoče strokovne in zabavne. Med drugim se bodo lahko obiskovalci ptipeljali s testnimi vozili po mestnih ulicah, pripravili bodo poligon za skutejje in mtv tokros, sekcija avtoserviseijev pn Obrtni zbornici Slovenije bo znova pripravila tekmovanje za najbol.i-šega avtomehanika in vulkanizcria leta. prvič bodo podelili še priznanje Najboljša -aviomehanska- šola. v okviru sejma !-ogotrans bo potekalo deseto državno prvenstvo voznikov villčatjev. Sejemskti prireditev bo. po zagoloviiili organizjîtor-jev, odpri predsednik slovenske vlade Janez Janša. -kitirir-k Uresničuje zelje. Za samo 3.190.000 SIT. Vedno ste si želeli prostoren avto» s katerim lahko na počitnice peljete družino in vso opremo. Ford Focus z 1.4 I 80 KM Duratec motorjem, klimatsko napravo, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, štirimi varnostnimi blazinami in radiom s CD predvajalnikom že za 3.190.000 tolarjev. FordFocus AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1,si Slika simbolna. Ponudba vetjd do 31. msrcd 200S. Poraba • kombiniran način vožnje: 4,7 • 9,3 1/100 km. Emisi;© CO^: 125-224 g/km. V Šaleški dolini še ni ptičje gripe Kljub preplahu in številnih klicih o mrtvih pticah v naravi je Šaleška dolina še varna - Previdnostni ukrepi vseeno zelo pomembni Velerýe- Prejšnji leden, ka smt) v SItwcniji lu Ji uradno adobilk pliCjo gripo, so se stvari dogajale t. veliko naglico. Vsak danje državna vetermarska uprava pošiljala nova navodila inšpekcijam in ludl velcri-narskiiu posiajaiix od srede dalje pa je bila vsa Slovenija ni/^ašena za tvegano območje. Na ireh koncili države so uvedli ptisebej siroge ukrepe, v nedeljo pa so jih na Kiv roikcRi, v t>koIici Slovenj C/radca, ukinili- lyJcazalo seje namreč, da caplja, najdena na I.egnu pri Slovenj Gradcu, ni poginila /aradl pligc gripe. To pa je hkrali pomenilo, da y- in ]()-kilomcirski ščilni pas nimala več zelo sirř)gjh ukrepov pn>li i^lrjenju bolezni. Dejstvo je, da je prvi najdeni mrle v labod Iz ma ribt irskega Ko-blerjevega zaliva okužen s človeku nevarnim virusom H5N). To so potrdili v referenčnem laboratoriju Fvropske unije, kamor po novem ne pošiljajo več nirtviii labodov i/ mariborskega območja. In dejstvo je, da so ludi v Šaleški dolini najeli dve mrtvi čaplji. A zaenkrat bolezen v dolini ni potrjena in ne prisotna. Je pa očiino med ljudmi vseeno nastala panika, saj so na šošianj-ski vcieritiarski postaji prejeli veliko klicev o domnevno obolclili in mrlvih piicah v naravi. Veterinarji so ludi sami hodili oh Skal-sko jezero, Iger je trenutno največ labodov in divjih rac, in opazovali njihovo obnašanje. Opazili niso nič nenavadnega. Nekaterim klicatcljem so zelo težko dopovo dali. da mrtev škorec ali sova nista nevarna, ker ne /bolita za pllčjo gripo. Kar je le znak več. da so ljudje poslali bolj pozorni na d( »gaj a nje v naravi In da jih je vendarle strah. Veterinarji poudarjajo, da razlogov za paniko v Sloveniji se ni. Spl(íh. če bodo vsi upo^ievali previdnostne ukrepe. Očitno se virus hitro siri Nekaj vprašanj o bolezni, uradno imenovani aviama Influenca ali pličja gripa, smo postavili direkioiju vcteriftc Šošianj ve-lerinaiju Francu Blatniku. Kakšna fiohzen je sphh ptičja eripa? «Zaenkrat je U> pri nas bolezen divjih vodnil) ptic. Virus je podtJ-ben aviarni kugi. vendar sc Siri Ic med vodnimi pticami, predvsem med )abkovn<.i Izjemno zahtevno delo, P(5 besedah Steťke Presker so v dogovorih z Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zjivarovanjc Slovenije itt Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije neuradno žc dobili zagoU>vilo za potreben denar za izvajanje programa v bolnišnici. Sredstva naj bi pridobili iz sredstev za redne in dodatne programe ter iz pn)grama za skrajševanje čakalnih dob v slovenskem zdravstvu. Mag. Frančiška Škrábl - Močnik, predsednica fundacije Korona in vodja kardiološkega oddelka celjske bolnišnice, je povedala, da stane rentgenska preiskava za invazivno srčno diagnostiko povprečno blizu milijon tolaijev, v celjski bolnišnici pa računajo. da bodo lahko na leto opravili od 600 do 1000 tovrstnih preiskav. Cîospiïdinjstva. upokojenci, borci in drugi posamezniki so za koronarograf prispevali več kot 66 milijonov Si r, za prispevek sc je odločilo tudi 13.2)7 posameznikov in več kot 700 pravnih oseb. med katerimi so tudi največji donatorji: 20 milijonov SO" je prispevala Meslna občina Celje, 15 milijonov tolarjev Pivi>varna l.aško. 10 milijonov vSIT Zdravstveni dom Celje, po 5 milijonov Premogi>vnik Veletîje in Store Steel. Občina Z.alec pa 4 milijone SM". Številka transakcijskega računa Splošne bolnišnice Celje, Oblakova 5, Celje, na katerem zbirajo prispevke. je: 0110M030276X27 00 932.'iOO-273.Vl. Z izjemnimi napori jc bolnišnici, društvu Korona in veteranskim organizacijam uspelo skoraj nemogoče. Po mnenju predstavnika veteranskih organizacij Toneta Rožmaiia so ljudje razumeli, da gre za aparat, ki ga potrebujejo vsi. zato $o se tako množično vključili varyo. Vsem darovalcem se bodo zahvalili za njihovo pomoč na slovesnem zaključku akcije v petek, 24. marca v Celjskem domu. Doslej so bolnike z akutnim koronarnim sindri^mont a celjske regije vozili v mariborsko bolnišnico ah na Univerzitetni klinični center v Ljubljano. V drugi polovici marca bodo laliko v celjski bolnišnici z zelo natančno rentgensko napravo, specifično namenjentj srčnim bolnikom, odkrivali zgodnje spremembe na koronarnih žilali in s tem preprečili nastanek srčnega infarkta. O pomenu koro-narografa zgovorno priča podatek, da pravočasen mcdicinski ukrep zagotavlja trikrat manjšo smrtnost. Več okužb s črevesnimi virusi Med najučinkovitejšimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb je redno umivanje rok in prezračevanje prostorov -Značilni znaki za okužbo so bruhanje^ slabost^ bolečine v trebuhu, nekrvava driska in povišana telesna temperatura Ta^^/ia Podgoršek Strokovne službe Zavoda za zdravstveni) varsivt) Celje opozarjajo na povečano število ljudi s prebavnimi težavami, kijih povzročajo različni črevesni virusi. Znaki okužbe so bruhanje, slabost, bolečine v trebuhu, nekrvava driska in ptwi-šana telesna temperatura. Previdnost je poirebna še toliko bolj, ker se tovrstne okužbe pojavljajo pogosteje med ljudmi, ki bivajo v skupnih prostorih, v vrtcih, šolah, domovih za osla rele in podobno. Najpogosteje sc okužbe prenašajo z rokami, zanje pa so dovzetni ljudje vseh siarr>sli. Tako imcniv vani enterični virusi povzročajo vnetje črevesja, to pa ima za posledico prebavne motnje. Dr. Alenka Skaza, dr, med., specialistka epidemiologije in vodja službe u epidemiologijo na omenjenem zavodu, jc pf> vedaia, da ljudje te težave pogosto imenujejo črevesna gripa, vendar ta nima zveze z gripo, kot jo poznamo sicer. «Ker so virus različni, so tudi težave različno intenzivne, Inkubacijska doba od okužbe do prvili bolezenskih znakov običajno traja od 2X do 4X ur. Začetek obolenja je lahko nenaden ali pa se težave stopnjujejo. Bolnik Izloča velike količine virusov med akutno fazo obolenja in še 48 do 72 ur po ozdravitvi,« Si lahko bolnik pri tej okužbi s čim pomaga? *Ne. Blaženje driske na silo ni na mestu, saj se mora orga- nizem znebiti kužnih virusov. Bolezen mine sama pt^ sebi. razen v primerih, kadar oseba ne more nadomestiti dovolj tekočine. Takrat jc potrebno zdravljenje v bolnišnici, kjer nadomestijo tekočino z infuzijo.« Najpomembnejši varnostni ukrep pred okužbo in njenim širjenjem je čistoča oziroma temeljito in redno umivanje rok, saj se kljuk, telefonskih slušalk, vodovodnih pip in drugih površin dotika več ljudi, med katerimi je lahko tudi kakšen okužen. Pomembno je tudi čiščenje in zračenje prostorov, v katerih jc kdo bruhal. Po zagotovilih vodje Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča, dr, med., tudi v Šaleški dolini že kar nekaj časa opažajo večje število bolthkov s črevesnimi okužbami, »Bolezen običajno traja od dva do pet dni, specifičtiega zdravljenja pa ni. Pomemben je zadosten vnos tekočine, počitek in primerna hrana. Redkokdaj je potrebno poseči po kasnem zdravilu.* (Te bolnik pozna znake in ve, kako naj ukrepa, obisk pri zdravniku - po mnenju Jožeta Zupančiča - ni potreben, raz^n čc ne poirebuje btUniškega sialeža. »Ce pa so krči v trebuhu zelo močni, sploh pri otrocih in starejših osebah, kjer lahko pride zaradi izgube večjih količin tekočine relativno hitro do izsušitve, takrat pa je obisk priz^Jravniku potreben.* je še povedal Jože Zupančič, dr. med. NASI KRAJI IN LJUDJE »Se družimo^ učimo^ pokritiziramo in življenje je spet lepše!« Za delavnice in tečaje, kot je kuharski, je med kmečkimi ženami Šaleške doline vedno veliko » zanimanja - Človek nikoli vsega ne zna Tatlana Podgoršek Dnistvo podeželskih žena Šaleške Mme, k: /dru;^jc 130 doklei in ^ena iz občin Velenje, Sosianj in Sniarino {ib Pakl / raznimi de-javnostmi poskrbi /m Io, &á njegove Članice po/Jiajo ludi kaj drugega kol le delo. Dm/enje prijetnega s koristnim $0 zanesljivo delavnice in tecaii. Prejšnji leden je društva pripravilo na turistični kmetiji Apalovih na Pristavi pr: Cîaberkiih kuharski Icčaj. Trajal je dva dni, ude^e/ilo pa se ga je več 40 žena in deklel. Tečaj so po- nc/. Vinjtck povedal, da prenaša svoje kuharsko /nanje in sposo-bnosi\ na druge že več kvih. okusnih dobnu /a domače in iioste dobrodošli. Na tokratnem sem izvedela precej Marinka Menih: "Sem presenećena, kaj vse se da narediti drugaèe, kot Je navajena večina gospodinj,*' imenovali »tečaj za zdravje^«, tia jedilniku pa so bile jedi, kol so prn-sene sarme, krompirjeva musaka, riž z žafrancm in rozinami, fižolov ali bobov golaž, ajdovi štruklji s proseno kašo, špinačna ali ko-privna pita. dušeno /elje z ajdovo kašo. chutney z jabolki in suhimi marclicaml lopamica ler sladica, sadje in kus-kus Toliko Žensk na kupu, pa laksna tiSina, bi zanesljivo znal kdo poreci ob prihodu k Apalovim. Glas. ki seje slišal iz kuhinje.je bit mi> ski- Glavni :tjo medse kmečke žene in dekieta, ker so najbolje organizirane. » ioT]i.» Namenjajo pozoniost bi)Ij kuhi ali jedem? »Obojemu, eno brez drugega ne gre,»» je odgtworil Vinsek in nadaljeval »jedi morajo biti v trendu, kol se reče, zdrave, pripravljet^e brez odvečnih dodatkov, med katere se uvrščajo maš-čol>e. sol in podobno.« Je več zanimanja za pripravo mesnili ali njavnih jedi? »(ilede tega se čuti bolj to: gremo kuhat zdravo. Na lokralnem kuharskem lečaju so bile jedi brez mesa. Sem pa up rim na pusiovanje v soboto. 25, 2., ki bi skcîraj odpadlo, saj so nam računalnikarji s svojim I-AN pHTîyem zasedli Mladinski center. Na pomoč so nam priskočili v klubu Max. kjer so nam velikodušno odstopili prosior za noro zabavo v maskah. Vstop na zabavo bo možen samo našemljenim, ki bodo ob vstopu deležni prepotreb-nega okrepčila. Najboljše maske bodo prejele še praUične nagrade. Naj vas opozorimo še na nekaj dogodkov, ki sc bodo zvrstili v teh dneh in lednih: na pustno soboto pripravljala SSK in M(îj radio smučarsko tekmo v paralelnem slalomu; več o tem na naši inlernelni strani. SŠK pripravlja še dneve komedij, potopisna predavanja, računalniške tečaje, ogled sko-ko\ v Planici, potovanje na Nizozemsko. DMK... Pozivamo vse člane in tiste, ki bi se še radi včlanili, da izko ristijo vse bonitete, ki jim jih ponuja članstvo v klubu; izobraževanje, spoznavanje novih ljudi, cenejše smučanje, cenejše potovanje in ogled raznoraznih priredilev, rekreacijo v univerzi-oieuiih središčih... Se enkrat lep pozdrav. 50 let skrbi za varnost na cesti Na sobotnem občnem zboru bodo podelili značke tudi šestim članom, ki so pred 50 leti ustanovili združenje - Težave s financiranjem in pridobivanjem mladih članov Velerye - V prejšnji šievilki Našega časa smo žal napačno napovedali. da bo občni zbor Združ^ nja šoferjev in avlomehanikov že prejšnjo soboto, /godil se bo to soboto, (ib 17. uri, v dvorani Večnamenskega doma v Vinski Gori. Da bo letošnji zbor poseben, pove poJaiek. da bodo člani prav letos praznovali 50'lctnico delovanja. Tudi o tem smo sc pi)govaijali s přesedni ko m združenja Borisom Ranerjem. ki namje vuvodu povedal. da na občnem zboru pričakujejo tudi župane vseh treh občin Šaeske doline in predsednika SPV Karla Semeia, s katerim zelo dobro sodelujejo. Med drugim namje povedal, da irenulno v združenju deluje 252 članov in članic. »Namen našega dela je humano, prostovoljno delo na več področjih, pri čemer damo največ poudarka preventiv in vzgoji v ceslnem prometu, predvsem pri varovanju naših otrok. V maju in juniju bomo tudi letos pripravili kolesarske izpile za osnovnošolce.« Ob 13. juliju, kojedan »^ferjevin avlomehanikov, bodo zaznamovali tudi visoko obicinico. Že sedaj vedo. da ho prireditev 15. julija. O sobolnem občnem zboru smo med drugim izvedeli: »Med nami je še šest naših članov, ki so bili med ustanovitelji našega združenja. Tem bomo podelili značke /m 50 let delovanja. Skupno bomo podelili 70 jubilejnih značk za delovanje v združenju. Posebna priznanja pa bomo delili na proslavi ob oblelnici našega združenja.« Ob tem smo še i/vadeli, da člani resnično delujejo n)stovolino in da za večino svojega dela ne dobijo ne plačila, ne povnijenih potnih stroškov .„ Najvičji vir Tmancira-nja je namreč članarina v višini 5500 Sn*. ki pa je kar 80 % pošljejo v Ijubljano. »Društvo je v prcteklili leliii imelo tudi svojo av-Cošolo, kije ni več, kol ludi avlo-mobilskega sejma rabljenih avtomobilov iie. To pomeni za nas velik izpad dogodkov. Večino sredstev tako nakaženio v Ljubljano za delovanje republiške zveze in Pnv metni vcstnik. lo sc nam ne zdi prav, saj imanio zalo mi težave pri Boris Raner: "Odkar nimamo več avtosole in sejma rabljenih avtomobiiov, je naš glavni vir financiranja članarina,'* svojem delu. Zato razmišljamo celo o tem. da bi iz nje izstopili iu ustanovili svojo regijsko zvezo. A o tem je zaenkrat še prezgodaj go-vorili.tf doda Raner. Zagotovo pa bodo ludi o tem govorili v Siîboto, ko sc bodo na enem nicsiu zbrali vsi člani in članice. Verjetno pa bodo govorili ludi o pridobivanju novih članov, saj ugotavljajo, da mladi niirajo pravega intemsa. da bi se jim pridružili. Ib pa bi radi spremenili, (îovorili bodo tudi o potrebi po avtomobilske in poligionu. kije že dolgoletna želja za učenje bcd^v čih voznikov. Mbš ^ Dobijo novo orodno vozilo 0) 'S PGDŠalek v soboto so se na red-^ nem letnem občnem BI zboru zbrali člani PCîD šalek, Udcle/ha je bila odlična. Z dogodki v lanskem letu so bili člani zelo zadovoljni, saj pravijo, da so uspeli opravili veliko obnovitvenih del na gasilskem domu. Piîleg lega so dom na siežaj odprii tudi drugim orpni-zacijam v kra^iu. Takt) je v njem prostore dobila tudi Krajevna cn 01 skupnost Šalek, člani TD .Šalek v lanskem letu so opravili 13 rednih sej upravnega in nadzornega odbora drušiva. poleg tega še 5 izrednih in 3 večje sestanke članov. Vsak prvi četrtek v mesecu so imeli sestanke, na katerih so se sproti dogovatjali o delu v prihodnosti 25. avgusla l«ni so pripravili tekmovanje veteranov in veterank. 7. udeležbo so bili zadovoljni. Septembra so bili še organizatorji 7. športnega tekmovanja veterank in veteranov OZ Velenje. Oktobra so šli na drušivcni "izlet v Belo krajino, vse leto pa so, kot že rečeno, skrbeli tud: za obnovo gasilskega doma. Zamenjali so streštu) kritino, robiîike. kupili belonska korita za rože iu posadili ciprese... Olani PCíD.Šalek so bili lani zelo delavni, saj so opravili kar 1550 udarniških ur. I,etos se v šaleku veselijo novega gasilskega avtomobila znamke IVECO, ki naj bi ga vga-ražo postavili še pred poletjem. Staro vozilo je namreč tehnično že močno zastarelo, po novem zakonu pa v njem niso več sneli prevažati moštva. Pri nakupu jim bo veliko pomagala MOVelcDie. ■ Bs Kulturnica gostila Draga Jančarja Literatura izhaja iz konkretnega časa in prostora N^lenje, 15. februaija - V Knjigami Kulturnica jc Jože Hudeček v sklopu prireditev Zuameniti Slovenci v KuUumici goslil Draga Jaičarja. pisatelja, dramatika, pesnika in esejista. Tema pogo vora je bila Kako Uieralura vpliva na sodobno življenje, če sploh?! Ob tem vprašanju je Drago Jančar izrazil prepričanje, da literatura živi iz konkretnega časa in prostora, ni pa nujno, da o tem govori neposredno. Zase pravi, da želi bili zmeraj kritičen do družbe in politike, in da bi težko hkrati pisal hermetična literarna dela na eni in politično angažirane eseje na drugi strani. Vsak pisHielj je tudi mt)ralisu pravi, in se opredeljuje do slojih junakov, aktivna družbena ali politična angažiranost pa je že boli sivar osebne izbire. Tudi v literarnih delih, ki govorijo o preieklosti, se odraža aviotjev osebni pristop di) lemaiike. odnosi med junaki pa so po navadi znwraj aktualni. V nadaljevanja sta govorila o Jančarjevih delih Galjot, prvem njegovem romanu, kije bil preveden - najprej v nemški jezik, epskem romanu Katarina, pav in jezuit. ki je bil tudi dramaiiziran. drami Klenienlov padec, ki je Drago Jančar in Jože Hudeiek pred kratkim doživela premiera v Kopru. Vsekakor je avioijeva želja, da bi s svojim delom vplival na razvoj družbene zavesti in na kulturo naroda, nekako ludi v smislu Camusa, ki je »zastavil svoj glas za liste, ki si niso upali ali niso zjiali spregovorili«, Dagmar Vrtačnik KULTURA '^JCSi 23. februarja 2006 Mladi Velenjčani znova izvrstni V Velenju in Celju je bilo 15. in 16. februarja 9. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja v različnih kalegorijah sa lelťíšnjc leîo lekniovali mod schoj glasbeniki v^odaliiu kiiarí. harfi, nrglah. pdju in komurnih skcpínah spilwU. Tekmovanja seje lulelcžila 117 tukniovalccv, od ic^ jih je slaba polovica v sredo, 15. 2., lekni ovala v Celju, ostali pa v četrtek. 15. 2.. na velenjski glasbeni šoli, Izvrstni rc/ultati ka/cjo dobrn večleinti delo in irud učencev ler njiht^vih mentorjev. Velenjski ucenci in dijaki so uspešno Igrali pred str(>-kíATiimi komisijami iii osvojili 19 /Jalili in 9 srebrnih plakei. /late plakeic so lako prejeli: Brin Ikrnatovic, Ana Drunclc, Aslrid Ana Kljim, Naja Mohorič. A)a nvkgied do 10. marca. Akademski kipar Marian Drevje rojen lela 1955 v Celju, doma je bil v Šmarinem ob Paki. Vo celjski gimnaziji je nadaljeval studij kiparstva na Akademiji /a likovno umel-nosi v Ljubljani. Lela 1980 je diplomiral ter 1982 končal specia lis lični študij kiparstva pri prof, Dušanu Trsarju. 1/kvarja se s kiparstvom, oblikovanjem in likovno teoriji>. Le-matiki. ki se jima posveča, sta likovna morfologija m likovra topologija. Samostojno je razstavljal v Ljubljani. Mariboru. Velenju. Murski Soboti. Piranu, Zagrebu. Reki. Brucku. Gradcu in Luxemburgu. Zelo po7j)an je po nekaterih javnih plasiikali: spomenikov ^kofa A. M. Slomška v Mariboru in Lendavi, stolov na Riikiiševem trgu v Mariboru 1er seveda po mnogih drugih delih. Živi in dela v okolici Maribora. V Šoštanju se je predstavil z že prej omenjeno ra/slavo parnih kompozicij in nekaieriini reliefi, ki jih je javiiuslí poka/al prvič- Raz-Slava predstavlja kraiek pregled av-torjeviii del. ki jih je ustvarjal v za-dniih peinajstili letih, Moiivna izhodišča zanje so najraáičnejša: od pre^lmetov. ki s<)djjo v píxJročje ob-likuvaoja, kot so: skodelice, čajniki. vaze. posixlice za sol in poper, sdli-ziranih miniaturnih mask in stolov do abstraktnih reliefov. Ne glede na uporabnost nekaterih izdelkov raz-Slava ninia oblikewaiskega namena. Ptiudarek velja posebnemu načinu razumevajija likovnega svcia. Avtorjevo prizadevanje je usmerjeni) k najdenju optimalnih oblikovnih in kompozicijskih rešitev za vsak par oblik. ■ M. Komprej, foto: D. Tonkli »Velenjski plesni oder« navdušil Viden napre(iek pri večini plesnih skupin iz Šaleške (joline - Veliko plesalcev, veliko zvrsti Veleryc • V petek in soboto se je v veliki dvorani velenjske glasbene šole odvila ohmočua revija plesuili skupin, imenovana Velenjski plesni íxler. Ples je namreč ludi v Šaleški dolini zelo priljubljen, mncszičen in kvaliteten, kar je dokazala t^idi letošnja dvodnevna prireditev'. Na odru se je vsak večer zvrstilo kar L? kore-ograllj. ki so nastale v zadnjem tetu. Skupaj torej kar 26. Vsi so se predstavni z novejšimi koreografijami, ki so nastale v sezoni 2005/2006. Seznam nasiopajoičih bi bil predlog. zato naj še enkrat poutiarimo. tla so videne koreografije pripravili: Glasbena šola Frana Koruna Ko-/eljskcga - ixlilelek za scxlobni ples. Plesni sludio Kaly. Plesni studio N. Plesna skupina OŠ Šalek, Plesna šola Spin. Plesni leater Velenje. OS Brauw Lelooja/ Šmartno ob Paki • plesni krožek, iïone-plesna sekcija KD Šmariin>ob Paki. Prireditev jc ludi lokrai pripravil Javni skiad za kulturne dejavnosti RS. Območna izpostava Velenje. Oba večera, Uko v petek kot sciboto, je bil program sestóvljcn iz slarosuu ) in stilsko zelorazličnih skupin, kar je naredilo privlačna oba večera, ludi tisii. ki ples spremljajo priložnostno, so lahko ugtujvili. da je pleî» v Sale-dolini vse bolj priljtibljen. Cilede na videno ne le med mladimi, saj sîî eno od plesnih skupin sestavUale ženske v zreLili leiib. Pa še lo - veliko pozoniosli je bilo tokrat posvečeno ludi siilski podobi plesalccv. v čemer je bil prav lako viden napredek. Sodobni ples je najbolj umetniški Nad prireditvijo je bila navdušena ludi državna selek lonca Mojca Kas-iak. kije siecr tudi sama plesna ko-rcograJtnja v mariboreki Plesni izbi. Po k5eh plesnih skupin, ki delujejo na nekem območju. Cîre za vse plesne zvrsti in prav je. da se ga vse tudi udeležujejo. Seleklt^rji delamo selekcijo za medobmočna srečanja, od tu naprej pa gredo najboljše skupine na državni nivo. Gre za kvaliteten selektivcîî izbor. Pogcfsto nam očitajo, da propagiramo sodobni ples m da samo take skupine pošiljamo naprej. Sodobni ali umetniški ples je tudi edini približek lemu. /J kar si plesni strokovnjaki pri razvoju plesa prizadevamo in se zavzemamo. Zajema obvladovanje pros- tora. giba, izraza telesa, v tem pa jc sodobni ples najbolj kompleksen. Javni sklad za kulturne dejavnosti RS je tudi kulturna inštitucija, 7à\o podpira tovrsten ples in ne komercialnih zvrsli, ki so sicer lahko ravno tako kvalitetne. Oh koncu bi rada rekla, da vse ko-reogralinje in plesne pedag^Tginje v Šaleški dolini delajo zelo kvalitetno, ne ^ede na to. o kateri zvrsti gwo-rimo. Komercialne skupine ne nsta-jajti v ozadju, kar nam pogosto očitajo. S koreograllnjami smo po prireditvi ludi opravile konstruktiven razgovor, tudi moje nap(itke in na-sve:e so sprejele pozitivno, kar se mi /di še posebej dohro.« Katera od plesnih skupiiî. ki se je predstavila na Velenjskem plesnem odru«, bo sodelovala na regijski plesni reviji, zaenkrat še ni znano. Selektorica bo lo sptírtičila šele. ko bodo mimo vsa obmixna srečanja. ■ Bojana Špegel Foto: Matej Biagus OLOIsTA Rožnati časi Nataša Tajnik Krillurni praznik je mimo. Zfnim so Prešernovi nagrajenci, pisma bralcev tra kniwnií sirarn' ćam'kov se /)o//tiJo r ogorvefňfw miefýi o idejah Moie usmerjenosti slovenske kulturne politike. Moramo priznati, da so prišli v naše ki/llurne hrame, kulturne ukci/e in misli prav prcnrati ne-rot/iati toi ki Jih Je pri/K'Ijal kdo drugkoi pa gospod debeluh Kapitalizem. Gospod K. zavzeto prešlega dobičke na vseh itodročjih. Kalkulira in kuje nove strategije za intenzivno poveča/ije kapitalislične mlselmx^ii, ki bo ^>hrom^la in polomila krila kuliurc naroda, ustwrila {xj bodo narod, ki so gc/ prepričali naj ne bere več knjig, si^jih vladna politika ne bo mogla primemo obdavčiti in zalotniki ne prodati. Oh kuUurnem prazjttku sem se spraševala, kako pa kaj kulutra, tu pri nas in med nami. Ce najprej f>oizku.\im dďrnirari besedo kultura, pridem d(le o<Í kullarnlh />rirediie\' In umetniških dogodkov ali. kultura ni samo tiniefnost. kultura smo ml v«; vsak naš korak in beseda, kulturu Je ne-manipidatlvna ngodnost medčloveške akcije v vsakem la^nulku. v vseh àtino- zaznavnih jkigledih. Zato smo Slovenci lahko srečni, da imamo prazjiik kulltire, ki ga praznujemo tia različne načine, v glavnem pa smo veseli, da Je to dan. ki Je dela prost in da si lahko malce s{>očilemo od napornega dela in vseh skrbi, ki nam Jih nalaga gospod debeluh K. Dvomim, da na kulturni praznik razmi.^ljamo o pomenu kulture za naše bivanje In tudi dvomim, da ncmLšIJamo o omenjenem problemu na še kakšen drug dan v lelu. Da pa tale koUmma ne bi bila razumljena kot zgodba o Jari kaůi in steklenem poHu, bom takoj prešla k bistxiu Karpov kratki/i Im o ljubljan.sk i Iteznid .%mi in njenih glavnih akterjih, me Je nat^e-Ijal na razmiš}jar\le o rožnatih časih slovenske kulture, ki^r je bila možnost ti\eii po principu iz kulture In umetnosti v usta in želodec. kjer Je še bil mil o imteinosii in kjer so še verjeli v kuhuro in umetnost. Danes in včeraj (upam. da bo jutri bo(leJsemiJe to zdelo absnrdm nemogoče: verjeli v ?iekal skoraj virtualnega Je res težko, ko pa razumski homo sapiens potrebuje nove in now dokaze, ki ga verodosiftlno preprič(i/o o na.Kprotnem ali obstoječem. Kako lahko verjamemo v razvoj ktiliure. če lahko naročimo doktorsko dlzertadjo že za 700.001) sit in če smo tako leni. da na-fnesto nas diplomira iniernelni slretfiik? Kako bi lahko wrjell v kulturo, ko pa se prijavimo na razp/s za delovno meslo ir seveda ne dobimo službe, čez /HJr mesecev pa od kandidata, kije zasedel želeno delovno mesto, prejemamo emajle z pornografsko vsebino, kijih dotični pošilja kar iz novega delovnega fnesia v času delovnega časa. Kako lahko vi^rjamemo v kulturo, ko f)o Imedah Milana Kleča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada ^ie Manca Košir ve, kaj je ljubezen.*^ In kje je li.sta kultura (in se.vda,finance), ki Jo za)'zet0 zagovarja in opisuje g. Mičo Mrk/iič, ki bo rešila neozdravljive bolnike, ali bodo kontekst rešile enakovredne obravnave, .'^vbodne, pravične in pameute izbire. brez vez in poznan.'Uev? Veliki umetniški Cirkus zanesenjakov in alkofioličnih boemovje za-časna kulisa. Id .vť vedno z/ro\'a menja. Je prva fronia. ki napove spremembe (npr. kol labodi, ki zbolevajo prvi za aviarr/o Influencoj in ludi prva. ki pade in bo padla i>od streli debelega gaspoda Kapitalizma. Zato je verleino lažje» da eno.'ilavno ne verjamemo več r KuliurOj ker Je kultura ludi enakosi med l/udml in sjmtovanje. Ker v njo ne verjamemo več, Je menda ni... več. AH {>a mogoče še olh sti^a kje, kot kakšen virtualni pojem in še ta bo zbledel ob uvedbi enotne dayčne stopnje, ki b<) zdesetkala ustvarjalce umetnosti in kullurnih prireditev. Ce pa ni \oda K. kije že oblikoval s\<)io hierarhično lestvico preživelih dotičnežev. In prav neverjetno je, da imanfo Slovenci knltj/rni praznik. Zato je bilo letos lepo praznovati r)raznik Kulture, sicer le z obujanjem spomincr^ na rožnate čase kulture in umetnosii, kjer so bile ideje enakopravno izvedljive in usta Knhure sita. 107,8 MHz R/^DÛJQkD im Č/I\S@P!]SlUl Glasbene novičke Pungartnikov Kari osvaja Slovenijo Po svoje je naš. Radijski lik Pun^arinikovc^ Karla se je na-nireč n^dil pred dcselimi leti v študentski addaji V iincnu Stive m radiu Velenje. Avtorje Sebas-lijaii VtUavc, v oddaji pa je že takrat / njin sodeloval Borui Justin. Spomnim se. da so ljudje prav čakali, kaj jim bo Kari povedal. kcf so zraven dobesedno »krepali« od smeha. Vcdna sije predstavljala starega, ralilo malje nega $11 ešnega možaka, ki hodi na radio in razlaga, kaj se mu v /jvljcnju dogaja. Bele Vode so dobile svojega junaka, ki je njihovo govorico in življenje obvladal »v nuJo«. Ko so študentska leta minila, je Sebostjan ostal nas sodelavec, a Pungartnikov Kari ie ullhniJ. Sebastijana sicer lahki) na naših valovih poslušale vsak ponedeljek» ko vodi lestvico Velenjskih lOOO, ob torkih pripravlja zanimive pogovore o poklicih in hobijih »Ka d pa sta se zadovoljila Madonna in raper Ka-nyc West. Razpis za Rock Otočec do konca meseca Vsako leto organizator največjega slovenskega festivala Jia prostem Rock Otoîec omogoči na velikem odru niistop tudi neuve- ljavljenim glasbenim skupinam. V ta namen Mladinski center Dravinjske doline v soorganiza-ciji s spletnim časopisom Roc-kOnNel in Rock Otočec, d. o. o., organizira predizborni festival ZA Rock Otočcc 2006. Na predizbontem lestivalu bo izbranih 7 najboljših skupin, ki se bodo predstavile na velikem odru letošnjega festivala. V letu 2006 organizirajo lokalne predizbore v sodelovanju s lokalnimi organizatorji, prijave pa zbirajo še do 2K. februa rja __2006. Prijava mora vsebovali: podatke o skupini (naslov, c-mail. gsm), posnetek treh avtorskih pesmi (na CD formatu), kratko predstavitev skupine (na CD-ju). foiografijo skupine (na CD-ju) in izbrano mesto lokalnega pred iz bora. Prijavo piv šljite na naslov: Za Rock Otočec, p. p. 2649, 1001 [.jubljana. ^ PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ # • ^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sli- ^ # šite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po pomčilih ob 9.30 in po • # poročilih ob 1830. # 1. VESNA PISAROVIC-Nekd ljudi govore 2. PINK Stupid Girl 3. TEXAS & PAUL BUCHAMAhl- Sleep Vesna Pisarović je konec lanskega leta »dala svoj peti album, ki gaje skladno stem tudi poimenovala V. (Pe^). Singl, ki je izid albuma napovedal. je bilâ skladba Neka ljudi govore. ki ie še vedno Vesnina aktualna uspešnica. Pred slâblma dvema tednoma je zanjo posnela tudi videospot. ki ga je režiral slovenski režiser 8oris Dolenc, kar precej posnetkov pa je z ljubljanskih ulic. r ■ — _ l£S7ViCA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak5etitek v tedniku Mal čas Takole ste glasovali v nedeljo, 19.2.2DD6: 1. MIHEUČ: Lectovo srce 2. VESEU PLANŠARJI: Pet parov cokel 3.A1PSKÎ KVINTH: Muzikant 4. DORI; Avto m\ ne ve 5. MELOS: Famovske obljube Predlogi za nedeljo, 26,2.2006; 1.ALE:Heia.heja 1FREYKIN: Ta sosedov Francelj 3. MAKS KUMER: Na p^ustnem plesu 4. SLOVENSKI ZVOKI: Cistilka Zlatka 5.ZASAVCI: Od ene do druge ■ Vfli Grabner VRTIUAK '^HJ^ 23. februarja 2006 Franc Piaskan, zaJjubJjen v rokometj Zdenko Hnberšek zaljubljen v skakalni šport in Marjan Hudej zaljubljen v atletiko. Vsi zaljubljeni. Kot na valent!« novo. »A če sva čisto poštena in če sva midva do uses, je Plaskan čez ... Čas bi bil, da ga kdo predlaga za dobitnika priznanja za življenjsko delo ... Samo, res pa je, da ga ne moreva midva. Kaj pa, če tudi naju kdo opazi?« Po Zgornji Savinjski dolini se sliši, da se prva dama nazarskega Elkroja Marija Vrtačnik, to tekstilno podjetje je vodila več kot deset let, pripravlja na odhod v zaslužen pokoj. Sodelavke zanjo že iščejo primerno darilo, da jo bo spominjalo na leta, ki jih je preživela z njimi. Šivalni stroj, menijo ene, bi bil kar pravšenj, saj šive obvlada do potankosti! Sliši se tudi, da je Vrtačnikova vzgojila že tudi svojo naslednico. A jo za zdaj drži še v stro|^ tajnosti. Menda tako zelo veliki, da za skrivnost še naslednica ne ve. Drago Maitinšek in Milan Kopusar: »Midva ostajava zvesta sama sebi, svojemu prepričanju in barvi. Ima kdo kaj proti?« Naprava za odganjanje najstnikov Nova naprava, ki so jo izumili v Veliki Brilaoiji, naj bi z izredno visokimi toni. ki jih lahko zaznajo le osebe, sure manj knt 20 lel, uchiknviio odganjala najstnike. Napravo, ki so jo zaradi zvfjka, ki ^a oddaja, poimenovali kar Ki v mar, vznemirja najstnike do le mere, da si morajo pokriti u^esa. Nekateri /voka celo ne prenesejo in se morajo umakniti. Ker so naravne sposobnosti telesa narav- lîane tako. da po dvajsetem letu starosti nekaterih zvokov ne zaznava veř. so odrasle osebe na novo napravo povsem imune. 910 ElIR vredna črua skalia, ki jo je mogoče namestiti na zunanji zid trgovin, pisarn, domov ali lokalov, t>ddaja SO decibelov močne pulze, ki dosežejo mnč tudi do 16 KIIz. Na najstnike menda deluje na enak način kol na insekte ali kot zvok zelo slabo ig- rane violine. Napravo jc izumil Howard Sla-pleton. poslovnež in bivši vajenec za elektroniko pri British Aerospace. ki mu je pričela presedali mladina, ki je vsak dan posedala pred njihovo trgovino. Visoka tehnologija za volanom Nočnogledi in izpisi podatkov na steklu se počasi uvrščajo na sezname serijske in dodatne opreme različnih avtomobilskih znamk. Med prvimi, ki ponujajo visoko-tehnološke dodatke, so seveda prestižne znamke, med njimi recimo BMW. Slednji je letos v t. i. inovacijske pakete uvrstil tudi prikaz podatkov navigacije in delovanja vo/jla ua ve-trobranskeni steklu, da vozniku med vožnjo ni treba pogledovali ua armalurťí. Za lago in varnejšo vo:?.njo ponoči in ob slabi vidljivosti pa laliko v seriji 7 vozniku na pomoč priskoči nočno-gle d. Avtomobilska znanstvena fantastika tako počasL a zanesljivo po staja de) avtomobilskega vsakdana. Prespite^ preden se odločite Ko imate pred sabo večje odločitve, jc bolje, da jih "prespite", preden se dokončno odločile, pravijo znanstveniki. Skupina nizozemskih psiholo« gov je ugotovila, da je sklepanje kompleksnejših odiočiiev. kot je recimo nakup avtomobila, boljše, če jih prepustimo nezavednim mislim. Kol pišejo v reviji Science, je tako zato, ker se lahko naenkrat osredotočimo le na majhno število informacij. Zavestno odločanje je primerno za enostavne odločitve, kot je recimo izbira šampona, pri kompleksnejših pa je bolje, če zberemo vse potrebne informacijo, nato pa pustimo, da se delo opravi nezavedno, so prepričani. V raziskavi, ki so jo izvedli na univerzi v Amsterdamu, da bi prelskusili t. i. teorijo premišljevanja brez pozornosti, so sodelujoče v poskusu razdelili v dve skupini. V eksperimentu - vklju- čeni v raziskavo so morali pretehtati 12 karakteristik avtomobilov - so bili rezultati očitno v prid skupini, ki je pri izbiri uporabila nezavedno odločanje. Za najprimernejše vozilo se je slednja odločila v 60 odstotkih primerov, medlem koje druga skupina dosegla le 23 odstotkov, V neki drugi raziskavi so potrošnike povpraî^all, kako so zadovoljni z nakupom enostavnih izdelkov, kol so kuhinjski pripomočki ali obleke, ter kako so zadf>volini pri izbiri bolj kompleksnih proizvodov, kolje recimo pohištvo. Ugotovili so, da so tisti, ki so jih uvrstili v kategorijo potrošnikov, ki se odločajo zavestno. večinoma zadovoljni v primeru enostavnih izdelkov, mcdlen^ ko je drugače pri kompleksnejših proizvodih. Raziskovalci pravijo, da je težava zavestnih odločitev v lem, da se lahko naši možgani osredotočijo le na nekaj stvari naenkrat, zaradi česar lahko določene vidike, ki so prav tako pomembni, spregledamo. Zato dr. Ap Dijksterhuis, ki je omenjeno raziskavo vodil, priporoča, da pred večjimi odločitvami zberete vse potrebne informacije, nato pa odločitev prepustile nezavednim mislim. Simbol ljubezni je ženska zadnjica Ljubezenski simbol srce. ki predstavlja ljubezen, naj bi po mnenju znanstvcnik^ív temeljil na ženski zadnjici. Psiholog Cialdino Pranzarone z Univerze v Virgiiiiji v ZDA, več let je proučeval izvor praznika zaljubljencev, je povsem prepričan, da je nastanek simbola navdahnila ženska zadnjica. Profesor Pranzarone je pwedal da je prto p^îveziïvali s krivuljami ženske zadnjice. »Grška boginja ljubezni Al-rodlta je bila vedno upodobljena popolna in lepa, vendar najlepša je bila njena zadnjica.« je pojasnil Pranzarone. frkatjÉ & Visoko in nízko Ćlovek si s pticami želi deliti nebo. Kaže, da ga bodo spravile na tla. Lahko še globlje. Rdeče 'preobrata«, prlćaku-jento. da bodo te parkirne cone poimeno>ali v rdeče. Res škoda Pra>a škoda je« da fav-šija res ne gori. To bi bil namreč eden najbolj in najhitreje obnovljivih virov energije. Odprto ■ zaprto Ob nedeljah je spet odprto. Vendar ljudje nočejo znova ninožičneje v prodajalne, da se nanje ne bi spet navadili. Saj ne vemo, kako dolgo bo veljal sedanji (ne)red. Težave lastnikov Etažni lastniki imajo še vedno veliko težav z vpisom v zemljiško knjigo. Nekateri se t)ojlJo, da bodo prej, preden bodo njihovo lastnino vpisali v zemljiško knjigo, njih vpisali v mrliško. Po Streho Slišim, da se v većini občin že hvalijo, da so proračune spravili pod streho. Le veliko želja občanov Je še ostalo pod milim nebom. Zategovanje V Premogovniku Jili caka letos močno zategovanje pasu, če žehjo preživeti. Pa ne. da bolj ko bodo pas zategnili, lepše jim bo?! Dolina miru Uradni podatki kažejo, da je bila Šaleška dolina lani prava dolina miru. Škoda, da še letos ne bo tako. Letos Je volilno leto. Maske Mladi si lahko maske sposojajo, odraslim jih ni treba. Ce sijih ne natak-nejo sami, jim jih drugI. Lovska će bo šlo tako »aprej, bo res edina lovska dejavnost še streljanje na glinaste golobe! PUST Mini karneval v pravljični deželi Tega, kar je Šoštanj pripravil v nedeljo, zlepa ne vidiš -Trikrat hura za organizatorje Šoštanj, 23. februarja • Marsikdo ima lahko po lem ^^amo lihe /cijc! To, kar so v SoAia-nju pripravili v nedeljo popoldne • /e ireijić zaporedje nekaj. Česar nima vsak. Mini pusini karneval, v katerem se jc sprehodilo dvaindvajset skupinskih otroških pustnih mask. je bil prava pasa za oči. Pred gledalci so so vrstili liki i/. pravljic, od Rdeče kapice do Mojega dežnika, kije lahko balon. Pohvale vsem, ki so za ta karneval karkoli siorili. Teh pa ni bilo malo. od vseh oirok in zaposlenih vVrlcu So^ianj (in tudi skupin, ki so lokrai prvič prišle i/. Velenja), pa staršev in članov turistično olepševalnega društva... In maske? Vse po vrsii potrpežljive in vsaka zase enkratna, /a odličen nastop so bile na koncu nagrajeno s kro fom, čajem in malo rajanja. Profesionalna priprava in izvedba obetata, da bo mini karneval ob velikem, ki se napoveduje 10 sobaio, prerasel v tradicionalni soSianjski pustni dogodek. Vsaka beseda bi ob opisovanju dogajanja izgubila blišč. Mini karneval je treba videli, ga doživeti. Pred vsakim od tistih, ki so mu karkoli dodali, pa dali kapo dol. Ce lokrai (prihodnjič pa boste gotovo) niste bili zraven, vam /a pokusino ponujamo nekaj posnetkov skozi objektiv Staneta Vovka. ■ mkp flH » J-I if 'vi; \ . yyy V fK\ / >c \ -'] J? — C t u Previdno z maskami! Za pustno masko se lahko skriva tudi kak nepridiprav - Našemljeni ne vozite avtomobilov, ne vstopajte v banke, pošte in menjalnice Bli/a se pust, z njimi pa pustne /abavc. Policisti v icni času svetijejo posebno previdnost. saj se laliko nepridipravi skrivHjo tudi za maskami. Pustile maske jim služijo kot §čil, ki zagotavlja anoiiimnosi. s lem pa iJealno priložnost za nasilno vedenje. Policisti svetujejo ljudem, da so pazljivi pri lem. komu odpirajo vrata his ali stanovanj, Opozarjajo pa ludi vse uJele-žence v cestnem prometu, da zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav tako, Oa bi zaianj^evale njegovo slušat) ali vidno zaznavanje ali /ano/nosi obvladovanja vozila. V to se ^leje tudi vožnja s pustno uia-sko. TiSii. ki so v maskah, jo mn-rajo pred vstopom v banko, posto, mcnjainico sneti. ■ mkp > » \ # Karneval v soboto Šoštanj v evropskem združenju karnevalskih mest -Rdeča nit sobotnega karnevala ptičja gripa Šoštanj - Turistično olepw-valno drušivo Sošlanj se tudi letos ne bo izneverilo tradiciji. Velik karneval se mcslu obeta vs{> boto, 25. februaija. začel pij se bo ob 15. uri. Kol je povedal predsoLlnik društva hkrati pa tudi eden od treh osrednjih karnevalskih likíw. Peter ' Radoja oziriuna Peter Klepelec, bo v karnevalu sodeltwalo trinajst it> kalnih pustnih skupin. Rdeča nit tokratnega karnevala pa kaj drugega kot ptičja gripa. Domačim karnevalskim skupinam se bodo letos ob že tradicionalnih kurah in kosih pridružili kurend s Ptujskega polja. Pust Mozirski in letos prvič maske iz Dobove pri Brežicah. Kot smo že poročali, posiaja Šoštanj ski pust član evropskega združenja karnevalskih mest, kar je velika čast za mesto in Turistično olepševalno društvo. V soboto popoldne ho predstav nikom Šoštanja listino o članstvu podelil predsednik karnevaiskiii tnesi za Slovenijo Slavko Bru m en. Pusini karneval v Soštaiijii si vsako leto ogleda veliko ljudi od blizu in daleč in tako bo najbrž ludi v soboto. ■ mkp Pustovanje in otroška maškarada âmartno ob Paki • /a pustno razpoloženje v tukajsajem okolju bosta poskrbela domače društvo prijateljev mladine in Klub študentov smarškc fare. Slednji bo pripravil v soboto. 25. februarja, v prosiorili Mladinskega centra pustovanje (začeli ga bodo ob 20. uri), društvo prijateljev mla^line pa otroško maskarado. Ta bo v nedeyo. 26. februarja ob 15. uri v prostorih šmarškega kulturnega doma. ■tp Folklora za osnovnošolce (lini Salc^cga folklornega dru-šiva so v sredo, 7. 2. 2006. pripravili prav poseben dan. V sv(yo liru/bo so povabili ostujvnošolce. prila^-lulji« so pričarale pravi orkester. Deveto šolci, najstarejši udeleženci. so se preskusili v modni reviji oblačil iz konca 19. in ttčcíka 20. stoletja. Spo/Jiavali so ljudske no^e s celotnega slovenskega ozemlja, sejili naučili obleci in jili na koncu predstavili vsem ostalim oirokcun. Siiri skupine pa so se intenzivno učile ljudskih plesov. Vsaka je spoznala vsaj dva različna. po enega pa skupaj z men-({iiji, s katerimi so pripravili nastop. Prihod na oder, plesna dr^a in nasmeh, pravi koraki in na koncu f>e priklon ... "Na Soli jc vladal pravi "usivarialiii miť'," je dogajanje komentiral Anton Skok, ravnatelj šule gostiieljiee. Ko seje delo po skupinah kon- čalo. so se vsi zbrali v solski telo vadnici in predstavili svoj pn)grani. Nabralo se ga je kar dobro um \n pol. Olroci so bili îiavdufetii, vsi so v delavnicah in na predstavitvi z veseljem sodelovali. ^Presenetilo nas je predvsem to. da so îudi iremo hitro pmmagali. Predvsenj najstniki, ni jim bilo nerodno plesali v parih in tudi do same Iblkore Si> se obnašali sprejemljivo,« jc oh zaključku pi>vedal Andrej Barle. prcdscdnik Kolede. Smejalo se je tudi Marku Pritržniku. idejnemu vodji pnyekta: «Interes /» folklim> je med mladimi vsako leto večji. Ker v svoje vrste vključujemo šele srednješolce, nam na področju dela z mlajšimi še velikti manjka, lokrat smo poskusili z enodncvnr> delavnico, upamo pa. da bomo že v tiaslednjem šolskem letu lahko ponudili folklc^ro koi obšolsko dejavnost tudi osnovnošolcem.« Pri izvedbi folklornega dne je sodelovalo oki^li 30 Ki>lednikov (plesalcev in glasbenikov), udeležilo se ga je približno 400 osnovnošolcev. h/ odzivom smo zadovoljni, tako med našimi člani, kot seveda tudi med mladimi,« je pogovor zaključila nadebudna folkloru ica Katja Rizmal. ■ Hatarins Ostruh Četťtoéoici in raspîa Žvenket srednjeveških novcev na Velenjskem gradu Na nedeljskih muzejskih usivar-jalnicah letos oiroci spoznavajo mu/cjske predmete iz nuve stalne razstave »SaleSka dolina med 10. in 17. stoletjem«, V nedeljo. 19. februarja, so spo znali »Srcčnjeveške novce z gradu šalck«. Najprej so si jih ogledali na razstavi, potem pa jim je arheo oginja Daniela Briš-nik povedala veliko /.aaimivega o srednjeveškem denarju. Srednjeveški novci so na arheoloških najdiščih p{>sebfiost, ker jih je Zaradi majhnosti zelo ležko najti in zaradi zgodb, ki se oh njihovem odkritju spletaj;) vsi^kič znova. Zalo je posebej zanimiva resnična /^odba o odkritju novca Bele fV. na gradu Kacenštajn v Florijanu pri Šoštanju, Novec so odkrili čisto ob koncu arheoloSkih raziskav v jamic; ob vznožju masivnega obrambnega stolpa. (Jradi- lelji so ga položili tja skupaj s podkvico. da bi grad imel srečo, in po novcu se lahko določi začetek gradnje. Na majhm razstavi so si otroci lahko ogledali hranilnike in denar iz novejšega časa. V delavnicah. kijih je tudi tokrat pripravila Andreja /elenik, pa so izdelali in okrasili svoje novce in hranilnike. v katerih bo varno spravljen denar čakal, da jim izpolni željo. Ob koncuje teknil pustni posladek, s katerim vedno razveseli Simona Verhič- ■ Aca Poles Častitljivih 90 let Janove Pepce iz Skal V nedeljo je v Gasilskem domu v Skalah praznovala veličasmo. 90. dopolnjeno jesen življenja. Jožefa (Pepca) Janova iz íkaL Janova mama. kot ji radi rečejo v njeni družini, seje rodila 20. februarja leta 1916 v (îaberkah, številčni družim Špital po domače Jeričevim. V mladih letih se je kot odična in priznana kuharica preživljala z delom v hotelih v Ra-deiîcih in Uvropi v Celju. A znanjem. pridiibljenim pri tem. je velikokrat razvajala svojo družino. Po končani drugi svetovni vojni se je leta 1946 poročila v Skale, na kmetjj(ï Jan. / možem Jože-tom sla v ljubezni vzgojila svoje otroke Uranka, Marico. Pavlo in Janka, S skupnimi močmi so se preživljali z delom na kmetiji in žjveli skromno, a ljubezni polno Življenje. Z velikim zadovoljstvom in ptmosna danes gleda nanje, kako so si s poštenim delom in pridnostjo ustvarili svoja gnez- deča. Prav tako pa je vesela vsakič, ko sj vzamejo čas in jo obiščejo. Janov rod se je širil in tako ima PepLa danes in vnukinje in šliri vnuke 1er štiri pravnukinje itî dva pravnukH. S svojimi družinami se vsi pt)gosto srečujejo na obiskih v njenem toplem in prijaznem domu, kjer ji polepšajo dan in krajšajo urice. Ob praznovanju častitljive obletnice Je v srcu prav vsakega iz njene družine kanček sreče in ponosa, da je njih:)va mama. babica in prababica tukaj in z njimi in še vedno tako čila in vitalna. Vso širno obzorje za prazen nič! Tiho s svojimi mislimi zaprta v mračno sobieo s pogledom na staro skalo, čez kalero se obej>a noč. Sneg je pokril drevje in tisti hrib pod skalo. Z roko si podpiram glavo in slonim na lislu papina. Nič. praznin nič, na modrem vzglavtnku, a vseem^ poskušam izlili na papir svojo duši), v kateri č^ pijo/godbe. Včasilijih povem svo jim ouokom kakor izmišljeno pravljico, a tole bi rada povedala vsem ljudem s pogledom v resnični svel, mogoče malo skril, neznan. mogoče za nas nerazumljiv. aU pa o tem ne razînisljamo, pa bi morali, vsaj toliko, da hi se zavedali. kaj pomeni hodili s telesimi. s korakom, z očmi in dušo po svetu, ne le v mislih, ne le vedno z enim in Istim pogledom na isto stvar. Ležala je v sobici s svojinn so stanovalkami, prišla sem v sobo koi vsako jutro in glasno pozdravila. i^Dobro jutro punce«. Odzdravile so in si mele oči. Ura je bila zgodnja, začela sem s sv()iim delom. Kol vedno sem jih hotela spraviti v dobro ali jim vsaj polepšali jutro. Vem» da sem miruljala neko pesem, (me pa si) poskušale malt^ zapeli, ko se je iz kota sobe zaslišal glas: »Sesira, prosim odprite okno«, Brez oklevanja sem Stopila k oknu in ga malo odprla. Začutila sem hladno juiranjo sapo, kar zamrazilo me je. loda to me ni motilo, nadaljevala sem z delom, 'ledni pa zaslišala nekaj, kar seje zasidralo globoko v mojo dušo. Kako lepo bi bilo čutiti sneg v n)kah, videli bele poljane, čut;ii hladen veter in se sprehodili po snežnih poteh. Molčala sem. a stisnilo meje pri srvu. spreleiel meje srh. Toda ona ni molčala, z otožnim glasom je nadaljevala, malo v solznih. Veste, tisto drevo je bilo pred nekaj meseci še vso zeleno, lahko sem videla. kako lepaje bila njegova senca v soncu. Želela sem si z.aču-titi senco ozclcnelega drevesa. Danes pa je lalo lepo v ivju in snegu. Njegove veje sc obešajo nad zasneženim travnikom. Zdrznila sem se. a besede so osiale v meni. ceiudi hi želela ka.i reči i/ sebe nisem spravila niti glasu. Du-šito me je, kar zajokala bi se. njene besede pa so se /nova in znova ponavljale v moji glavi. Dobro sem vedela, o čem govori, pravzaprav ne ravno najbolje, nisem znala zlesti v njeno kožo. pol- ožaj. Vse, kar sem siresla iz sebe. je bilo: »Res jc lepo«. Si /daj že kdo predstavlja, kar si predstavljam jaz, kako sebični, nezado voljiii in maliîmarni smo. Nc|xv krelna gospa, s pogledam skozi okno. ki ne razkriva sveia. le kanček !iarave, le kapljica v moiju, ml je razkrila, kako srečni smo laliko. Ker hodimo, vidimo in slišijno vse. kar si želimo. Kako srečna je. ker vidi lepoto, ki je večina od nas ne, kako jo male stvari osrečijo. Kdo si zjia predsiavljati leta življenja v postelji, z enim samim pogledom. ra/^ ledom. Vesle, ti ljudje vsaj živijo z mirno vestjo, dušo, ti liudje ne prizadenejo. oni vedo, kaj je to skromnost. Oni so sončki, ki sijejo. oni imajo dušo in /najci poslušati, oni vidijo več. kot vidimo mi med svojimi potovanji. Oni znajo brali ljudi, oni želijo prisluhnili, imajo več kol mi. Ćepravjih je bolezen priklenila na posteljo, vidijo z cíčnii in dušo več kot mi s iclesom. korakom, z očmi in dušo po sveiot. morda se ludi sami tega ne zavedajo. Ali pač, oni vsaj spnštujej:^ lišio res malo, kar imajo, kaj pa mi? Vso širno obztirje za prazen iiič! ■ Majda Ježovnik Bili smo na Treh kraljih 0 s 1 o C. M L. a 5 6 V nedeljo, 29. janu-aija, seje 79 petošolcev OS Šoštanj skupaj z dc-seiiini spremljevalci odpravijo v ležko pričakovano zimskih šolo v naravi na Tri kralje na Pohorje. Pričakovanje, nemir in hkraii veselje je bilo čutiti tiste turobne nedelje na avtobusui postaji pred š<5lo. Abolj ko smo se dvigali nad tisoč metrov, bolj je bilo vreme jasr.o, naši obrazi pa nasmejani. hi potem se je začelo. Delo in trening pa spet trening, malo počitka, še Mier obrok in spei svi^ švag po sneženih sirminah ... In ka) so o šoli povedali učenci sami? \nja Tajnik. 5. a: Lepo mi je bilo na smučanju in na zabavnih večerih, prosiega časa pa nismo imeli veliko. Žiga Skolc. 5. a: Vediio sem se najbolj ra/veseliJ odhoda na bele strmine. Sobe s(î bile v redu. siccr pa smo jiJj lako ali tako potrebovali le v času nočnega počitka. Jure Puc, 5. a: DOBRE S TRANI: veliko smučanja, dobra hrana, lepi večerni progriTiii, veliko zabave, ocenjevanje sob S1.ABE S'nvc pošte navdušila. aD pa vas zanitua. kakšen je bil valeniinov pošiarski pozdrav, vabimo, da obiščete spletno stran naše št)!e: www.o-aavele-nje.ce.edus.si/, kjer si bo prav kmalu mcv g(jcc ogledati tudi nekaj utrinkov, ki smo jih ujeli v valeniinov Hilogralski objektiv. ■ Janj3 Pokieka, mentorica vahntinovB pošte Miza se Je pod težo valentinove pošte štbila po dolgem m počez Valentinovi pismonoše z mentorico še pred veliko akcijo razdeljevanja vafentinove pošte Valentinovo za tretjo mladost Člani tretje Univerze so v domu za varstvo odraslih Velenje varovancem in sebi pričarali lepo praznično popoldne Veleitjo • Kar 35 šiudentk in šludeniov Univerze za III življenjsko obdobje iz Velenja je na valent inovo, torej v lorek, pokazalo svojo ljubezen in spoštovanje do oskrbtwanccv Doma za varstvo odraslih Velenje. V njihovi jedilnici so pripravili in izvedli popolJansko čajanko z zabavnim programom. Vse je bilo narejena z ljubeznijo -okrasitev jedilnice z rdečimi srčki, čaj iz domačih zelišč, pecivo po receptih naših starih mam, domači rl^si, polke, valčki, siarc ljudske pesmi, novejša po-e/iia naše članice, skeci iz naših mladih let... Posebej pa je navdušila modna revija. Študentke kmžka Slovenske ljudske vezenine - mične manekenke (stare od 60 do «O let) -so na oblekah prikazale svoje lepe vezenine za različne prilož« nosM in vse skupaj začinite z duhovi-limi domislicami, Krožek Kuhamo s srcem je pripravil sladke dobrote za čajanko, še bolj pa je izkazal z izvirnim srečolovom, s katerim je pritegnil v program številne oskrbovance doma. Srečni dobitniki so peli, plesali, duhovičili, se poljubljali za darilo pa st> dobili simpalične vakntl-nove predpasnike, Iti so jih izdelale članice krožka. Ko je zadonela pesem, je pela vsa jedilnica, /a konec dogodka pa so še malo zaplesali ob zvokih elek-Iričnih klaviatur. Vsi udeleženci, tako oskrbovanci doma kot člani univerze, so preživeli prijeino popoldne, ki jim je popestrilo počasi odhřyajočo zimo. ■ Valentinovo je praznik zaljubljenih, pa tudi prijateljev. Letošnje valentinovo v Domu za varstvo odraslif} je bilo prijetno^ pestro in zabavno. Mnenia in odmevi Kje naj teče glavna žila tretje razvojne osi? Pred nekaj dnevi sem videl poročilo s posveta o posodobitvi ceslnc povezave Koroške s .Sa^njsko dolino. Ta cesia naj bi bila prvi del glavne pronieuie žile lako imenovane Hrelje slovenske razvojne osi«, ki bi pcvezovala od meje z Avsîrijo do meje s Hrvaško Kon)Ško, Šaleško dolino in Celjsko kotlino, Posavje in vzhodno Dolenjsko ija do Bele krajine. Na zemljevidu, ki je bil v prilogi poročila. Sla prikazani dve trasi ceste, Lna sledi sedanji povezavi med Slovenj (iradcem in Atjo vasjo (skozi Mislinjo in mimo Vekînja ), druga pa naj bi tekla zahodno od Slovenj Gradca, v dolgem predoru bi prebila Graško Gonj, mimo Šoštanja peljala v Savinjsko dolino in se na obstoječo avtocesto priključila pri Senirupenu. Oe sem prav razbral, se je večina udele/cncev posveia navduševala za lo drugo različico, ki bi jo bilo ireba zgradili pt)V5em na novo. Nisem gradbenik, nisem ekonomist, a po preprosti zdravi presoji se mi zdi. da gre pri tem za vse preveč ambiciozen projekt, ki nima realne podlage. Občutek imam cclo, da nekateri iz državnih organov in institucij la projekt podpirajo, ker se dobro zavedajo, da je predrag, da bi ga lahko uresničili- Te Korošce in Šalečane bodo nekaj časa mirih z predstavitvami in obravnavami načrtov, verbalnim podpiranjem ambicij, čez čas pa nam bodo začeli dopovedovati, da je vse skupaj predrago in da naj sanje o tej cesli kar opustimo. Pač lep način, da prebivalce in gospodarstvo tega področja žejne prepelješ čez vodo. /akaj se mi zdi trasa pod Graško goro in s priključkom pri Šentruperiu zgrešena? Zgornji del MIslinjske doline bi cesta obšla. Vsi prebivalci tega dela doline in listi z območja Doliča in zgornjega loka Pake bi se morali v Velenje. k;iniorjth vf'liko hodi na delo. vsak dan še naprej vodili po obsioječi cesli, ki jc žc zdaj neprimerna. Neprimerna cestna povezavo bo ostala seveda tudi za vso gospodarsko dejavnost tega področja, ťrasa ceste, ki gre mimo Šoštanja do priključka pri Šentrupertu, ne more biti del >lretjc razvojne osU, ampak le še poudarja ceni rali/iranosi Slovenije, usmerjenost na Ljubljano, /a Šaleško dolino taki) to ne bi bila izboljšava povezave s celjskim področjem in Dolenjsko, pa ludi z Mariborom ne. temveč le še boljša povezava z Ljubljano. / vidika ekonomičnosti pa se mi zdi glavni problem nekaj kiI še posebej velja za ideje, da naj bi tu sk<îzi poiegnili kar pravo avtocesto. Hkrati pomeni to tudi poudarjanje centalizacijc, še močnejšega navezovanja na Ljubljano. Bolj realen sc mi zdi projekt hitre ceste. ki bi jo gradili v obsmječi smeri. Izboljšala bi prometno povezavo za mnogo večje število prebivalcev in naselij, bila bi precej cenejša in povezala bi dele države, ki so zdaj sUbo povezani. ■ Jože Meh članku ob rob (2) Odgovor na vprašanje hralca Gorazda Nardina V Našem času .ie bilo 16, februarja 2006 v rubriki Mnenja in {^dmcvi objavljeno tudi pismo Gorazda Nardina z naslovom Članku ob rob. V zadnjem odsiavku svojega prispevka je gospod Nardin na župana Mestne občine Velenje, Srečka Meha. naslovil vprašanje. kdaj bo dok.« Pokalno tekmovanje skušajo v Šoštanju izkoristiti predvsem za popularizjicijo košarke, kar jim je z uvrstitvijo na finalni turnir osmericc in z igro, ki so jo na njem prikazali proti Ileliosu, žago i ovo uspelo. Svoje misli pa že usnieijajo v d'v mače prvenstvo, kjer se bodo v so boto v Zrečah pomerili z Roglo. ■ Tfasa Rebar Premalo zbranosti v zaključkih nizov Dobra igra proti državnim prvakom vliva upanje za naprej - Sinoči sklenili tekmovanje v interligi Odbojkarji Šoštanja Ibpolšice so se siiíočí v domači dvorani po merili z madžarskim Kapošvar-jetn in s tem zaključili sezono v iiî-terligi. / morebitno zmago bi se izognili zadnjemu meslu na lestvici. V soboto jia je bil v šošlanjski športni dvorani slovenski intcrli-gaški obračun med aktualnimi državnimi prvaki in poOprvaki. Autacommerce z Bleda je prišel v Šoštanj kol absolutni faviîrit. vendar so naleteli na močan odpor odbojkarjev Šoštanja Topol-šice. ki niso bili daleč od presSe-nečenja. /a to jim je zmanjkalo nekaj sreče, predvsem pa zbrano Sli v zaključkih drugega, tretjega in četrtega niza. Prvega pa so domači odbojkaši prepričljivo do bili. Šoštanjčani so tako vodili že s 24 : 15, nato pa izkoristili svojo tretjo zaključno žogo v prvem tii/u. Odlično so igrali v polju, kjer so sc izjemno borili za vsako žogo. v napadu pa so bili neustavljivi .Slabe, Fujs in Sevčni-kar. Tudi v nadaljevanju so šo-štanjski odbojkarji igrali dobro, bolje pa so začeli igrali ludi Gorenjci, ki so uspeli domače v napadu ustavljati z blt>kom. dobri pa so bili ludi pri začetnih udarcih. V vseh zadnjih treh nizJh so si Blejci uspeli priigrali nekaj točk prednosti, vendar so jih igralci Šoštanja ropt)iiice vedno ujeli, tako da so bile končnice nizov napete in izenačene. V njih pa je Šošlanjčanom praviloma zmanjkalo zbranosti, nekajkrat pa ludi kanček sreče. Na srečanju z Autocommercom so odbojkarji Šoštanja Ibpolšice naredili veliko napak pri začetnih udarcih. *Do teh napak jc prišlo, ker smo pri začetnih udarcih nekoliko več tvegali. Tekmi) pa smí) izgubili drusu>i • nismo se namreč držali nekaterih stvari, ki stno se jih dogovorili,« je bil po tekmi kar malo jezen trener in igralec Šoštanja Topolšice Dejan Tujs. Jezen predvsem zaradi dejstva, da nikakor ne morejo zmagati tekme. ^Veliko treniramo in igramo do bro. vendar nam v zaključkih vedno nekaj zmanjka, morda ludi nekaj samozavesti, predvsem pa v končnici ne igramo doV(j|j disciplinirano,« je dodal I ujs. Po sinoćnji tekmi s Kapošvar-jem (to je bila tekma, ki bi morala bili odigrana 4. februaija, a je bila zaradi bolezni v dtmiači ekipi prestavljena) imajo sedaj odbojkarji Šoštanja Topolšice kar nekaj časa. da se v miru pripravijo na končnico državnega prvenstva, ki sc bo s četrlfmalom nadaljevalo 18. marca. To je po eni strani do brt), po drugi pa bodo šošlanjski odbojkaiji kar dobre iri tedne brez prvensivene tekme. Do konca rednega dela prvenstva v I. odbojkarski ligi sta še dva kroga, sedanje stanje na lestvici pa kažtí. da bo nasprotnik odboj-kaijev Šoštanja Topolšice Krka iz Novega mesta. Zmagovalec dvo boja pa se uvrsti v polfinale. ■ TJaša Rehar Tako so igrali 16. krog, 1. moške rokometna 1« Telekom Gorenie* Prevent 37:30 ( 19 : 17) Gorenje: P. Be sar. Ficko 2, Dumančič 2. Gams 4. Klcč.ŠanU IJcIen (6'). Dru^j izidi: Krka-Termu 23:16 (11:9), Celje Pivovarna l-a.5ko-Sk> van 14:11). Rudar Trboviic • Ribnica Riko hiše 2i>:35 ( I lil5). Ci-mos Koper • Irimo Trebnje 2ii:29 (U:I3). Jeruzakni Ormož - (itfki Club 29 : 24 (13: II) Vrstni red po 16. knigu: I, Cyclic Pivovarna Usko .íí), 2. Gorcnie 24. 3. Gold Club 21, 4. Irtjno Trchr^e 20. 5. Prevent [(>, Cinujs Koper 7. Ribnica Rikí> hiše 15,8. Rudar 14,Jeruzalem Ormož 12, 10. Slo van 9. 11, Krka Í2-Temw7. Pokal Slovenije, četrfínale; 1. tekma Gorenje •Tri m o 27:25(12:11) (jotci^c: Podpccan, Tamse. .1, Do Iwlkk. Kavas 6, Bedckovjč 3, OSOr 2. Siwič, Sirk 1, ilič 2, Riuar 2, t.. Do hclsck Rezntčck 1, /mič 10 (2). Skok. Interliga^ 17. krog $oš1an]Topolsi. Poiticr 2. Primo 7ič, /agorščak, Bcrdon 1, Sevčnikar 15 Vrstni red: I. Aon lu>iVolleys 26, 1 (lypn Tirol (-1) 25, X Kazinbar-cika (-1), A. Autocommcrce (-1) ol)a21.5. Mladost Zagreb (-2) 17,6. Kometa Kapoávar (-2) 15, 7. Varaž» din <-2). 8, Šoštanj Topolš i ca (-1) oba 14 Košarka^ pokal Spar, četrtfínale Helios Domžale -Elektra Esotet kaže i/id. Odpor ^ostt)v so sirli šele v zadnjih desetih minutah, saj je bilo « v 48. minuli neodločeno 27:27. V obrambi so /algrali veliko bolj kot do tedaj, izkazal seje tudi mladi vratar Matevž Skok, predvsem pa jim je uspelo Zrtustaviii strelsko /m\o razpis lojenega Ne-nada Maksića. kije bil / enajstimi zadetki najboljši strelec tekme. Osrednja tekma tega kro^^a je privabila v Rdečo dvorano blizu 900 g led a I cc v, med nji tni je bilo veliko levilo ljubiteljev rokometa iz Mislinjske doline, ki so na trenutke z navijanjem cclo preglasili domače Šaleške grasčake. Bolje so z-ačeli gostje, saj so dva-krai povedli. Oboji pa so v tem deiu igre boli razmišljali o napadu kol obrambi saj so na koncu 13. minute gledalci videli kar dvajset zadetkov, po deset na vsaki stranl nekaj minut za tem pa prvič vodstvo domačih za iri (13 : 10). Toda gostje stí se hitro približali za tri. kajti nb slabi Gorenjcvl obrambi ludi vratar Pod peč an ni mogel blesteti. Do 24. minute je zbral le štiri REKLI sa ... Nenad Maksič, najboljši ro-stiyočí strelec: »Večji del tekme smo igrali dobro in bili domačim povsem enakovredni. Povsem smo popustili zadnjih deset minul, ki ne dajejo prave slike tekme. Zmanjkalo nam je več zbranosti, prepočasi smo se vračali v obrambo, domači pa so nas kaznovali s hitrimi na-spmlnimi napadi. Razlog za takšen padec je bil predvsem v lem, ker ima Gorenje večji izbor igralcev in so bili proti koncu tekme bolj spočili od nas, Škoda, daje nastala takšna razlika; to je pač šport, v desetih minutah lahko zapraviš to, kar si gradiš petdeset. Čestitam Gorenju, bili so pač boljši.« Vedrán Zrnić. najbopi domaći strelec: »To je bilatckma zelo močnega nasprotnika, kar je seveda dobra spodbuda /a naprej. V prvem polčasu je biki v naši igri i^e velik«) obramb, /Ja-sti sm<ï slabo igrali v obrambi. Med odmorom smo sc dogovo rili, da moramo zaigrati agresiv-neje in prenje gostovalo v Kopru. ■ vos Spodbudna igra proti Mariboru Prijateljski nogomet Domači nogometaši so v prijateljski tekmi presenetili uglednega nasprotnika z zelo dobro, predvsem pa učinkíwito igro, in z zmago (3 : 0) navdušili tudi približno 100 gledalcev. Drugi Pavlovi če v gol je bil prava moj stro vina, saj je žogo s približno 25 m neubranljivi} ptîslal v levi zgornji kot Murkovih vrat. Častni zadetek so gostje dosegli s pomočjo domačega vrataijn. Pavlovic je s precejšnje razdalja vrnil žogo Šribarju, ki pa jo je na njegovo presenečenje ujel znotraj 16 m i rokama, namesto da bi jo odbil nazaj v polje. Po kratki podaji soigralca je Popovič poslal žogo v levi spodnji kol domačih vrat. Po tekmi je bil Rudarjev trener Rtmian Franges zelo zadovoljen: f'Bilo je super. Dali Mariboru tri gole, pa čeprav v prijateljski tekmi, ni mačji kašelj. Moji igralci so tekmo odigrali v dokaj hitrem ritmu, veliko so tekali, ves čas igrali zavzeto, pa čeprav je bilo to prijateljsko srečanje. Tudi ta izid potrjuje, da delamo dobro. Samo tako moramo nadaljevati.« Du.šan Djuričič, trener Maribora, o Rudajjevih mtižiiosiih za obstanek: »»Rudar nas je presenetil z zelo dobro igro In zasluženo zmagal. Za nikogar se ne {nr)rc vnaprej reči, da je odpisan, tudi za l^dar ne, pa čeprav je boj za njegov obstanek z^clo velik. Ima mlado mo šivo, ki igra zelo bojevito, fantje si želijo dctkazovanja, vidi se, da dobro vadiji). Možnosti za obstanek so, dokler traja prvenstvo.« Manj zadovoljen pa je bil velenjski trener po sobotnem tur- nirju. na katerega so povabili tret-jeligaša Malečnik in Pohorje. Priložnost za igro je dal igralcem, ki so doslej manj igrali, a so ga z igro razočarali. Zaradi rahle poškodbe na tekmi z Mariborom pa je manjkal Pavlovic. Posamezna tekma je trajala 45 minut. Rudaiji so brez težav premagali moštvo iz Ruš (3 : 0). Pričakovali je bilo. da ht)do kljub menjavam boljši tudi od mtwrva iz okolice Maribora. Po njihovem vodstvu pa so gostje izenačili z 11 m • zakrivil jo je Halilovič (zaradi udaijanja nasprotnika brez žoge ga je velenjski sodnik Rau-kovič za nameček še izključil). V nadaljevanju tekme domači niso znwgli izenačili, kaj šele zmagali, zadeh pa so gostje. Turnirje tako vsako moštvo končalo z eno zmago in enim porazom. ■ vos SPORT IN REKREACIJA Omer Tabakovic bronast o mcf Ta h a kovic. IR-leini karaiebi vcleiij-skeji« karale kluba Tiger, je hil odličen na evmpskcm prvensivu v karaieju /a mladince in kadcie. Tn je bilo nd 17. do 19. februarja v Ptîdgorici (Siť'0). Kol član slo venske reprezentance je osvojil bronasto medaljo. Po nesrečnem pora/u v borbi /.a 3. mesto, borbo mladinci 80 ikg (neodločen redni del in podaljšek in preglasovanje sodnikov) na pr^snjcm cvn^pskcni prvenstvu v Solunu je osvojil bronasitî medaljo, prvo za slovenski karale po srebru v Reki 2004. Odlično formo, ki jo je ka/al celo sezono, jc poirdil v zelo močni evropski konkurenci veliko starejših in predvsem izkuknejših na- sproinikov. saj imajo pravico nasiopa v mladinski konkurenci tekmovalci, stari IK do 20 let. Na pi^ti do bronaste medalje je premagal v 1. krogu predstavnika Bolgarije, v 2. krogu Av^rije in v 3. krogu Belorusije. V 4. krogu je moral priznali premi>č prvaku Ukrajine, naio pa je / zmago v repe-sažu osvojil 3. mesto Teknite va nia sta se udeležila se Drago-mirCvijič in Mirnes Mulabdić. vendar so bili nasprotniki pretrd oreh zanju. Je pa naslop na evropskem prvenstvu le ena i/kušnja več. Atletske novice Odmevni uspehi velenjskih tekačev /Vlelski kliib Velenje je/naji tudi po tem. da iz njegovih vrsi vedno znova prihajajo kTalitelni iekači na srediîje in dolge proge, ki prerastejo domačo konkurenco in dosegajo vidne uspehe tudi v mednarodni konkurenci. liidi sedaj raste nov rod mladih atletov in atletinj. To je skupina 25 leka-čevin tekačic, ki redno in zav/eto vsakdan ircnirajo pod vodstvom trenerja romislava Popetra. to pa je vidjio mdi v uspehih, ki so jih dosegli na držav-nih prvenstvih v krožnih tekih v dvorani, ki jih je Atletska zveza Slovenije organizirala v Mnzu in na Dunaju. Na Dunaju 21-1. 2006 jena 1500 m pri atletinjah Kaja Rudnik osvojila 2, mesto, Nastja Kramer pa je bila četrta. Rok Ji^van je dosegel osebni rekord na 1500 m, z enakim dosežkom se lahko pohvali t^idi Tomaž Štijiek. V1 jnzu pa je bilo tekmovanje 4. rebruarja. Drtavna prvakinja na 800 m v ženski konkurenci je postala Kaja Rudnik, klubska kolegica Nastja Kramer pa je dosegla 3. mesto. Na 3000 m pa sta se ponovno izkazala mlada velenjska tekača Rok Jovan in loraaž Slinek, ki sla osvtjjlla 3. oz, 5. mesto. 7 doseženimi rezultati sta ne^lvorono dokazala, da se razvijata v dohra tekača na srednje proge. V soboto pa se bo celotna skupina za en teden preselila v Medulin na priprave. ?o izjavah mladih atletov želijo priprave izkoristiti za to, da bodo v letošnji prihajajoči sezoni kar najbolje tekmovali. ■ T. S Fantje - dva poraza ... V nadaljevanju moške namiznoieniške lige so igralci Tempa v sredo prejšnji teden gostovali v Murski Soboto in po slabi igri izgubili z 2 ; 6. Edini zmagi jc priigral Jure Slatinšck proti Gregorju Kocuvanu in Juretu Kosca k u. Tudi v sobotnem krogu se niso izkazali. Gostili so igralce novomeške Krke. ki so zmagali s 6 : 3. Posatničiii zmagi sta dosegla Jure Sla-lin^ek proti Cjradišarju ter Gregor Nišavič proti Kralju. Najlepša tekma je bila igra dvojic, ki sla jo v korist domačih priigrala Slaiinsek • BojHnič. ••• dekleta - zmaga in poroz ludi igralke Tempa so v prcieklem tednu odigrale dve prvenstveni tekmi. V torek so v l/oli premagale ekipo Arigonija s ^ : 3, v sredo pa na domačem parketu doživele glede na prikazano previsok poraz proti ravenskemu Tazinarjn s 3 : fi. Kar iri posaiiiicne tekme so se končale v korist gostujočih igralk s 3 : 2. Vsekakor je največja osmoljenka la-mara Jerič, ki že nekaj krogov izgublja v podaljšanih igrah skoraj dobljene tekme. ■ •^POSEBNA PONUDBA V ČASU « /inAîliRANTSKIH PLESOV , - 20% POPUST tt t* éř « * -VI _ ^ ft munrr eVROPSKA Hi^A IV1OOE0 Ahmetovič ob boku Zlatnarju Na atletskem mitingu pred mladinskem državnim prvensivtîm so se pomerili najboljši člani, ki se pripravljajo /a člajisko prvenstvo in lovijo norme z^ svetovno prvenstvo. Ado Ahmetovič na visokih ovirah napreduje iz tekme v tekmo. Tokrat je bil z rezidiatom 8.26 zelo blizu udeležencem svetovnih prvenstev in olimpijskih iger Damjanu /latnarju iz ljubljanskega Massa. V finalnem teku na 60 m sta tekla Skotlek in Nežmah. V zadnjem delu teka je Nežmah ponovno staknil neljubo poškodbo zadnje stegenskc mišice. Dejan Škoflek je bil na cilju četrti z rezultatom 7.11 s. Kokotova in Mihalinčeva mladinski državni prvakinji Vsoboio. 18. februarja, je v dvorani AD Kladivář v Celju cel dan potekalo abscjlutno mladinsko prvenstvo Slovenije v §printu, tekih preko ovir in skokih. Nadarjena generacija velenjskih atletov je presegla vsa pričakovanja, saj je kar pel lekmovalcev stalo na zmagovalnih stopničkah. Nina Kokot je kljub preboievanju gripe ponovno uspela skočiti preko šestih metrov. S 609 přeskočeními centi- metri je bila premočna za ostale tekmovalke, čeprav je mlada Brat-kićeva iz Nove Ciorice ogrozila Ni-nin pionirski državni rekord» ki znaša 594 cm. Najpomembnejša tekma za Kokoiovo v letošnji dvoranski sezoni je prav gotovo člansko državno prvenstvo 23. 2. v Šempetru pri Gorici. Upamo, da bo do takrat zdrava in bo lahko skakala s polito močjo. Nobenega presenečenja ni dovolila v sprintu Maja Wihalinec. Z rezultatom 7.65 je suvereno osvojila naslov državne prvakinje. Pravi rezuhatski preskok pa je naredila mlajša mladinka Urška Jelen, ki je že v kvalifikacijskem toku tekla osebni rekord 7.88. v finalnem teku pa presenetila vse favorizirane tekmovalke in bila na cilju druga. Rezultat na semaforju - 7,82. Velenjčanki torej na prvem in drugem mestu! Odlična sta bila tudi oba skakalca. Od Daria Oiviča je bil boljàî le član Fita iz Brežic Rožle Bacalo. Dario je I okra t skočil 657 cm. V skoku s palico je srebrno odličje (îsvojila Peira Pozuič. Ko je s přeskočeními 330 cm videla, da je boljša od nje le Tina Sutej iz Ljubljane, je povišala letvico na 350 cm, kar bi bil nov klubski rekord. Lclvica je bila tokrat za Petro na icj višini sc previsoka. ■ B.S. ZAPLEŠITE S FORI FASHION! TrendNET rešitve TrendNET d.o.o., Računahiški inženiring Šlandrova cesta 6A. 3320 Velenje Tel.: 03 586 30 33. fax: 03 586 19 70 www.tren d net.si RAZPIS Kolektiv TrendNET d.o.o. vabi v svojo sredino nove sode!avce/+ke za dela na področju dejavnosti sistemskega inženiringa. Našo ekipo želimo razširiti, zato k sodelovanju vabimo: SISTEMSKEGA INŽENIRJA 2 delovni mesti Pogoji: vsaj višja strokovna šola; visok nivo računalniških znanj. Microsoft MCSE ali vsaj MSCP. Zaželjeno poznavanje Microsoft strežniških okolij in Cisco lOS. Vašo pisno vlogo pričakujemo v roku 8 dni od objave na naš naslov: TrendNET d.o.o.e Šlandrova cesta 6a. 3320 Velenje, s pripisom: za razpis. Q NAKRATKO Ponovno z medaljami Leto^nia idinskii OrÂtvna prvcnslvbri obeli za príiuxlnjo tekmovalno s«oni>. V ekipnem vrinem rctlu, v ka-lejem so upoštevali uviïiiivc do 16. mesta, je ekipa Plavalnep kluba Vele-qíe med \9. klubi oswçiia dobro 7. mesto. Rezultati: dckliee - 50 ní prosto: Kaja Vrhovnik 4. Tina Me/a .10,74: ItHl in prosto: 4. Kaja Vriiovnik 1:06,55; 50 m prsno: 6. Trna Meža .18.95: 100 m pïnm: 6. Tina Meža 1:26.14: 2(iU m prsno: 8. Tina Me;ii 3:10,17, 15. Sanja Slanic .1:14,S5: 50mdeUin: XTmn Mcža 33.86. 5. Kaja VrlK>vnik 35.12: iOO m delfin: X Kaja Vriiovnik 1:17.17: 200 m ddlln: 10. Nasija Ki>sian)"§ck .1:31,13:50 m hrt>in(X 3. Kaja Vrhovnik .14.99. 13. Nastja Ki«tanj.«k 38,95: 1ÍK) m hrbma: 7 Kaja Vrhovnik 1:17..36. 15. Nasija Ki> stanjšek 1:22,20: 200 m lirbino: 10. Nasija Koslanjšek 2:53.29: li«i m me-sano:4. Ilnamc/a 1:17,33:400 m mešano: 12.Nastja Ki'istai^sek 6:43,60: stafela 4x 100 m prosto: 6. Velenje 4.50,97 (Kaja Vrhovnik, Ananiarija àiu-kovni k. Tina Meža, Brina i-mst); štafeta 4 x 200 m prosto: 6. Velenje 10:39,85: staléta 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 5:22,32 (Nastja Kostanjšek, Tina Mc«. Kaja Vriiovnik. Brina Trnsi). Deêki • 50 nipr^iskx 13. Jan Verïlnik 2S,78:10(3 n; pnwlo: 13, /aii Vcrxlntk 1A)4,35: 15umik37,30,15. Jan Vetdnik 37,77:100 rn prsno: 6. i^iga Hudournik 1:18,88; 2(X) m prsno: 4. «^iga lUidoiirnik 3:47.79, 15. Alen Bauk 3.18,06: 100 m delfm: 13. Jaka llii^l 1.15,05: 50 m hrbtno: 9. Bcm ui l.ainprel 34,11: l(X) m hrbtno: 10. B0 m hrbtno: 6. ^iga I Uictciurnik 2:35,57,9. Bonit l^ainprct 2:37,4»: 100 ni inesana: 10. Jan Vordnik 1:13,09:m itiesano: 7. /iga i ludoumik 15. Jan VCTdnik 2:41.96; staléta 4 x 100 m prosio: 4. Velenje 4:19,30 (Jan Verdnik. Jaka llhse), Hudournik, Bonn Lajnprci); 4 jc2(X)m prosio: 5. Velenje 9:31.99: áialeta 4 x KM) m mešano: 4. Velcrge 4:51,86. Mrož v znamenju številke '2' V/elcznikihjc bil 18. in 19. rebiuaj^a 5. krogdi'iaraib lig v streljanju z ZT«iênini orogem v vseli katc^orijali. Velenjéaiii so 7 zračno pislolo v 1. ligi že eetrtič zasedli 9. mesto in si kol dcbitaniJ dva ki(:®a pred koncem prvenstva piakiieno zagotovilj obstanek v IJigi. V 1. ligo pil želilo tudi z zraOno puíktx Vskupnem sesicvku2, lige so tienutno na 2. mesiu, /a napredovauje pa bi nnino potrebovali dve zmagi v preostalili dveh kn^gib. V /clemikih so Velcnjćani /a&oćU 2. mesto, to mesto pa je ined posamezniki zase ňko z odličnimi 183 krtïgj, in Mojca PojS z zračno pistolo v kategoiiji katle-tinj. V Velenju pa je nwdobčinska prvenstvo invalidov. Suelei invalidi ^ predvsern lovili iwrnîc za naslop ria regijskem prvenstvu. Najbolj sta se iz» kazala DoftXeja Kunsi pri dekletih in I ranjo >^učko pri fanlili, Nonnc za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje so uspeli /ivnik 527 (I), Jug5ll (0), Ar-nuš 527 (1), Petrtjvie 5.16 (0). Skakalci SKK Velenje pa še kar naprej dobro /aratli neugodnih snežnih razmerje bil minuli vikend skronincjši s tek-majîii v smučarskih skokih, saj jih jc kar nekaj odpadlo. Iliaii - DoniaČi skakalni klub jc kala C'nekta Matevž Samec, ki je osnifil drugo mc$lo. Tudi dnigi lycgmi vrsuiiki sc) se zelo izkazali, saj si» se vsn ostali (Vid Vrbiivnik. Blaž Sluga, Panik Vnez. David Suchar in Damjan Oblak) kljub mladosti iriTstili v zlato siiidirio. Mislitija • Tu so tekitiovali kombinatorci po sistemu i/piidania. Prva tri mesta pa so za«<.lli skakalci SSK Velenje, saj je zmaga) Anže Obreza pred Ciašperjem Berlotonî in /igo Oinladičeni. SSK Vclenie vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. Trfr ningj poiekajo v popoldanskem času na skakalnicah ob Velenjskem gradu Več o klubu si lahkti ogledate na spletni strani ww\v:skijuii:p-ve(enje.si/ssk. V času zimskih počitnic bo tia skakalnicali v skakalnenj centni ob Vcleoh skein gradu organizirana šola smučarskili skokov. Tečaj bo bi ezplačen. Končan veteranski prvak Kar 84 lekmovalcev seje lulele^ilo veteranskega državnega prvenstva nčan {na sliki)» saj je bil najboljši v kategoriji 4i > V finalu jc s i> : 2 ia 610 premagal Mirana Sicfanoviča z Raven na Koroškem, Muharem llalilovičjev tej siarosini skupini priSel do poUlnala. Dajii Marlinšek pa v kategoriji 45^ do osmine linais. Delavska hranilnica âêleftkâ 20. Valêni*. »L 03 897 3007.897 3008. fax-697 300d mar^Bjamvattdftlavtíiá-hrennnieaA Delavska hranilnica d.d. Ljubljana vabi k soda^anju novo sodelavi(0 ali sodelavca v Podružnico Velený. Šaleška 20, sa Mltonko poslovanl«, «■•lovno mosto blagojnlk - likvidator m^ Pogoji: • državljanstvo H S. • znanja slovenskega jazika« • enoletne delovne izkušnje iz bančnega blagajniškega poslovanja, • srednješolska ali višješolska izobrazb»«konomske smeri, • prijavo in žlvljenjepid fiprejemamo samo v rokopisu. V DalavskJ hranilnici nudimo najboljSe nagrai«vanje na bančnem področju in odH£ne druge delovne pogoje. Prijave sprajemamo S delovnih dni na naslov: Delavska hranilnica d.d.Ljut^jana,Datmatinova4,1000 LJubljana. Prijas^jenih kandidatov, k/ ne bodo izpolnjevali <^iavlienih pogojev ne tramo obravnaveM. 18 VI PIŠETE, SVETUJEMO 23. februarja 2006 Savnanje jf^ litnoiogi ugotavljajo, da so v savni skaiidinavci u/ivali pred 10,000 Icii. Ob /.einlianki so i/ko-palj Se eno jamo in jo prekrili / vejami. Vedno so imeli na voljo ogenj, obilo drv in se vec vode v krisialno čisiili Jezerih. Pogoslo sose pt) savitanju povaljali kar v snegu, kol lo počnejo šc danes. Siari Kimljani so uporabljali savno /JA lizićno in psihično sprt»-sUtcv pred več koi lisoč leii. Šc vedno je univerzalno /aloći^će vsem. ki iščemo pot do dobre sprosiiive. Vzeti si moramo le cas in dopustiti iclcsu. Ja se ocisli in duši. da sc sprosti. Pogosto govorimo o blagodejnih učinkih sav-nanja, ki pripomore k po/ivljanju in ulijevanju telesa in s tem obrambi pred bolezjiimi. Skupno savnanje je v deželi, kjer je savna doma, dru/abcn dogodek, savno pa uporabljajo celo /a piîslovne sestanke. Največ savn je prav v skandinavskih državah, kjer so le/ji klimaiski pi)goji in je odpor-Df)sl človeškega organi/ma še posebej pomembna in zaželena. Danes uporabljamo savno predvsem za zmanjševanje stresa, sprosti-lev, povečevanje i)dpornasti, izboljšanje krvnega obtoka in raz-strupljanje organizma. S savnanjem dobro treniramo in krepimo srčnožilni sistem. Ptv zitivno deluje tudi na Urugc organe. Pomembni sta obe fazi • ogrevanje in ohlajanje. Savnanje omogoča najboljše površinsko in globinsko čiščenje kože. Ob dvigu kožne temperature na 40 do 42 stopinj C sc pore v kozi odprejo in s polom se izločijo ostanki ličila, umazanije, prahu in delci odmrle kože, odteče pa lahko tudi <)dvečen loj. Celice sc hitreje obnavljajo. Hladni dražljaji in tople nožne kopeli spodbujajo prekrvitev, ob lem pa poslane koža lepo rožnata in mladostna, Sluznica dihalnih poti se ob ogrevanju dobro pre krvi. sapnice pa se spn^stijo. Ob pravilni uporabi savne ne pride do pospešenega dihanja. Srce se na segrevanje od/iva s povečanjem števila utripov za približno 50 % (na 100 do 110 utripov v minuti). /aradi razširitve žil se zmaujša krvni ihik. s tem pa ludi obremenitev srca. Koronarne žile se močno razširijo, kar izboljša prekrvilev in prehrano srčne mišice, V obdobju ohlajevanja se srčni uirip zmanjša. Pri kratkih hladnih kopelih se začasno zmanjša pretok v koronarnem žilju, kar lahko privede do pojava bolečine. Dodaicn problem predstavlja zožitev žil podkožja in mišic, zaradi česar se nenadno poveča priliv v srce in pojavijo težave: bolečina ali nenadno srčno popuščanje. Ob dvigu temperature beležimo maujši padec sistolnega krvnega ilaka. Pri ljudeh z visokim krvnim tlakom je zmanjšanje llaka VEČje. nizek krvni tlak pa sc dvigne na normalno vrednosl. Večji učinek na krvni l!ak lahkst. Pri večkratni izmenični uporabi toplih in hladnih dražljajev nastopi najprej občuiek svežine (draženje simpatikusa), ki mu po kopeli sledi obdobje sprostitve z tvbčutkom prijelne utrujenosti. Hladni dražljaji povečajo tvorbo in izločanje hormonov skorje nadledvične žleze, kar ima za posledico uspešno zdravljenje revmaiskih in alergičnih obolenj. ponavljanje zaporedja dražljajev izredno koristi telesu in izboljša funkcijo številnih organov. Ob tem telo tii izpostavljeno naporu, dosežemo pa umirjen občutek Ugodja, /manjšanje telesne leže po savnanju je posledica povečanega izločanja vode • tako ptKenja kot povečanega delovanja ledvic. Ker se lelo v savni pre-greje. so učinki savne ludi sproščene mišice in povečana imunska odpornost. Savnanje nam koristi tudi poleti, saj naše žile zaradi segrevanja in ohlajanja postanejo bolj prožne In ieh> zato lažje prenaša visoke temperature. Ce hočemo, da nam bo savnanje resnično kf>rislno, si moramo zanj vzeti dovolj časa in pustiti skrbi in obveznosli v garderobi. Vedno nas umiri in pripelje do prijeinega počutja, kar koristi vsem. ki imajo težave z motnjami delovanja samodejnega živčnega sistema. Ustrezno odmerjena ugodno deluje tudi na krvni tlak. Arterioskleroze z njim ne bomo odpravilj, prav gotovo pa nas varuje pred njenim napredovanjem. Varuje nas ludi pred prehladom. Krvni oblok se poveča in z njim dovod kisika v vsa tkiva, sklepe m hrbtenico. To umirja bolečino, omogoča boljšo gibljivost in večje tciesnc obremenitve. Savno priporočamo tako športnikom kol ljubiteljem rekreacije. Koristila bo ludi tistim, ki hujšajo. Pospešuje presnovo in izločanje vode ter razkrojkov skozi kožo in ledvice. Vsi. ki imajo okvam ledvic, morajo med savnanjcm veliko piti. Koristila bo tudi našemu videzu, saj čisti kožo, jo krepi in ohranja mladostno. V savno se lahko napoiijo tudi starejši, rev-matiki in diabetiki. Le čas savna-lija morajo primerno skrajšati. Sediji) naj na nižjih in srednjih policah, pri ohlajanju pa bodo uporabili mlačno in ne mrzle vode. Otrok sme v savn. Tako nas je v nedeljo privabila na toplo sonce in kljub slabši vremenski napovedi smo lahko v naravi uživali vse tja do vtčera. V naravo sva se podala ludi s prijateljem in najin prvi pi^izkus pohoda se je pričel v Smartnem v Rožni dolini, kjer je Plauiiîski koledarček 2006 nap(Wcdoval 22. pohod po severnih obronkih Šmannega. Razen avtomobilov okrog cerkve, ki so »izdajali« vernike pri maši, nI nič ka/alo na kakšen pohod. Imela sva rezervni načrt in se peš podala po markirani p organizirano dežurstvo tudi ob praznikih, kot so npr. 1. maj, ko organizirajo kresovanjc, ipd. l/vedela sva tudi, da je hil načrtovan pohli vrhu. Dri^a pelje iz l.opale v bližini Celja in vas po poldrugi uri mimo Cio rice pripelje do že omenjene > klopce z razgledom« ifl naprej do cilja. Lahko pa startate iz Velike Rrešicc ali morda bližjj v (îaliciji. kar je čisto dovolj za prijeten ?0 HRIEIHIH mm krajši, a lep pohod, l^hko sc pri-polieie ludi preko llramš in se na pot podale iz Pepelna. kjer vas bo pot po lepo razglednem slemenu nanjo pripeljala s severne strani. Možnosil je verjetno še več. le od-li>čiii se je treba in ne bi) vam žal. saj nas cerkvica vabi vedno, ko se peljemo skozi Veliko Piresico. ■ Marija Lesjak VABILO Planinskega društva Velenje • v sobolo, 25, 2. 06, na Šišernikiwo pol ( 1100 m) in Sekciie Komunaln. podj. Velenje - v nedeyo. 26. 2. 06. na IV. tradic, pohod Plešivec 50. POPRAVEK: V članku >»Na planinskem plesu je bilo veselo!«, objavljenem v Našem času dne 9. 2.06, je bilo napačno napisano, daje bil med pobudniki planinskega plesa Ivo. pravilno pa se glasi: Slane Jamni-kar. /al že pokřijna brala sta bila za planinstvo na različnih področjih zelo dejavna inje zato prišlo do zamenjave imen. V času dežurstva prijatelja ali sorodnii(a je še posebej veselo. Ustanovili smo planinsko sekcijo v Klubu upokojencev Cioreoje je bilo v začetku februarja čutiti nov zagtm. Pohodništvo in plani-narjenjc je bilo zaželeno tudi v ankeli, ki smo jo izvedli sredi lanskega leta. Prvi četrtek v februarju smo se dobili "hodci", ki skrbimo za aktivno telesno pripravljenosl neod-vismjod starostLTega srečanja se je udeležilo 5.*^ članov kluba in ustanovilo planinsko sekcijo, /a vodenje sekcije in Izvedbo planiranih pohodov je bil izvoljen ludi tričlanski odbor. V prijetnem vzdušju, z željo po druženju, smo se dogovorili, da vsak drugi petek v mesecu organiziramo lažji po hod v okoliške hribe, da spoznamo naravne lepote naše do-niovine in da krepimo svoje zdravje. /c naslednji petek je bil pohod okoli Lopatnika. /bralo se nas je članov kluba. Primerno ro Oljko. Pravočasno se prijavile v pisarni kluba in se nam pridružile v čim večjem številu! ■ Branko Rednak Vsak drugi mesec v okoHike kraje VI PIŠETE, KRONIKA Z otroki govorimo o tabuju smrti v sreda, na hudo rar/cl zimski dan. jc v sejni dvorani MO Velenje prasketalo od domislic mladili parîamcnlarccv, Med tabuji, ki so bili prcdmei zanimřinja učencev, je bila tudi smrt- Dabi spoznala, kako o «jej ra/.misljaji) mladi in kcrjc povabilo prispelo ludi v llospic. seni bila med gosti. Moje opažanje je, da mlade mnogo bo]j kot smn zanimajo različne odvisnosti, nasilje, zlo-rabc» spolnost. Po besedah port>-Cevalke iz skupine, ki je t>bravna-vala smrt. pa ta ni nekaj strašnega, lastne smrti se ne bojijo, je konec in nov začetek, je crnina, krsta, rože. Skratka, smri ni tako velik labu, o njej se lahko po^io-vaijajo ludi z majhnim (Jtrokom, v družini In v Soji. Dobro. lepo. sem pomislila na koncu Iiilro pih vedanih stavkov. Pri svoji mladosti. hvala bogu. imajo poleg slar-i»ev zagotovo še babice in dedke in se verjetno šc niso srečali z umiranjem. Pa ludi sicer Izkušnje večinoma ka/ejo. da naredimt) vse, da bi smrt izrinili iz naših misli in življenja. Pa je z mladimi sploh pomembno govorili o smrli? Nedvomno je odgovor pritrdilen, saj se bo vsaj enkrat v i^ivljenju smrt pohlizje JtUaknila vsakega od nas. Pravzaprav je o smrti lezko povedali kaj novega. Nikoli še nismo umrli, stnn ni del našega lastnega življenja, ampak vedno samo drugega. Besede se zatikajo. ko je treba spregovoriti o koncu nekega konkrcinega /Jvlje-nja. Sirali pred smrtjo je večinoma povezan z doživljanjem umiranja najbližjih, nam dragih ljudi. Cc ti svojci trpijo in mi to spremljatno. se bomo smrti vedno bali. Vsak, ki umira, jc rajt-Ijiv, ker izgublja avtonomijo in dostojanstvo. Umirajočim je treba do zadnjega stati ob strani, z njimi ohranjati slik in normalen, življenjsko spoštljiv odnos. Ne gre le /a smrt. temveč za odnos do življenja in smrti. Ta se počasi uveljavlja v naši družbi. Ko bodo la spoznanja postala širše sprejela v skupnosti in bodo poslala del družbenih in osebnih vrednot, potem smrt, ta prastrah za človeka, ne bo več tabu. Korak na tej polije bil Otroški pariament. Z vidika strok, ki obravnavajo umiranje, smrt in žalt> vanje, pa izpostavljamo nekaj dejstev, ki hi jih otroci in njihovi mentorji pri svojih razpravah mo rali upoštevati. Staranje družbe, trganje socialne mreže in umiranje v Inšlitucijah je le nekaj značilnost današnje druž.be in te bodo v prihodnosti še bolj izrazite. To pa bo pomenilo izrazi-tigsi odnos do smrti ludi med najmlajšimi. Prav zato je za občuteno soočenje s tabujem smrli nadvse pomembno, kdo tak pogovor Yspica. ■ Majda Meniha Območni odbor Ho&pica Veierî/e Vzgoja in šolanje psov \>lenje - Vzgoja In šolanje temelji na določenih zakonitostih, kl jih moramo poznati in upoštevati, In ker imamo za to vlogo organizirana kinološka društva z ustreznimi kadri na vadiščih, je za lastnike • skrbnike psov • kar nujno, da čimprej, ko pridobijo mladega psa. poiščejo strokovno [V)moč pri izbranem kinološkem društvu. Opažamo, da se vedno več ljubiteljev psov odloči za nakup svojega štirinožca jeseni oz, v zimskem času. Včasih pa je bilo ravno obratno, saj je bila pomlad najbolj priljubljena z^ nakup psa. Torej se zavesi za vzgojt) in šolanje Ic počasi stopnjuje. Jeseni kot pozimi imamo manj dela, zato nam ludi ostane več časa, da se lahko posvetimo našemu novemu članu dru/jne. Ta čas lahkdpcljal. Ker je na kraju oslala registrska lablica, bodo policisli povzročitelja izsledili brez težav. Najprej ga čaka plačilni nalog v višini 120 tisoč tolarjev zaradi pobega, potem pa še redni postopek na stv dišču. Peska je utrpela ložje poškodbe Velenje. 15. febniaija • V sredo sc jc v križišču Ceste talccv In Partizanske ceste pripetila pn> metna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce izsilil prednost peški in jo zbU po vozišču. Peška je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Usnje V tatinski malhi Šoštanj. 15. februar - Iz skladišča podjetja na trgu bratov Mravljakov v Šošlanju je tiezna-nec v svojo tatinsko mallio zložil za okoli 18.000 uUaijev različnih usnjenih Izdelkov. Vlomiko je (za)zeblo Šempeter, 15. febniar • V sredo je bilo vlomljeno v eno izmed stanovanjskih hiš na Petrovem trgu v Šempetru. Predrznež. kije vlomil, je iz biSe odnesel nekaj tehničnih predmetov (televizijo, sprejemnik satelitske antene, starejši fotoaparat), odnesel pa je tudi moški plašč. Z vlomom je lastnika oškodoval za okoli 150-000 tolarjev. Šoštanj. 15. februarja - v Šošta- nju pa je bilo vlomljeno v skladišče podjetja Volonté. Storilec je odnesel 60 parov rokavic. Kradejo ko sroke Velenje, Šoštaiy, Mozirje-Skorajda ne mine dan (šc večkrat pa noč), da se policisli ne bi ukvarjali z vlomi in krajami. V četrtek. 16. februarja, je neznanec i/ kioska na Trgu mladt>sti odnesel menjalni denar. V petek, !7. febru-aija, je bilo vlomljeno v picerijo in trgovino v Topolšici. Storilec seje dobro založil. Odnesel je 60 tisoč lolaijev, več zavitkov cigaret, steklenic žganih pijač in sony-jev televizor. Iz prostorov Ve-monta na Selu je izginil vrtalni stroj, ktUna brusllka in strojček za rezanje keramike. Vse to je bilo vredno najmanj lOO.flOO li> larjev. Naslednjo noč. v soboto. 18. februarja, je iz Mladinskega centra v Velenju izginila škatla, v kaieri je bilo enajsi mikrofonov. V noči iz nedelje na ponedeljek. 20. februarja, je neznancc vlomil v dve brunarici na smučišču Stari slani na Cîoliehs Odnesel je 40.000 tolarjev menjalnega denarja. Pozabil, kje je parkiral Veleiye, 19. februarja • Velenj-čan je v nedeljo zjutraj policistom prijavil rop. Pred Rdečo dvorano naj bi ga pretepla neznanca, mu vzela ključe osebnega avtomobila in se z njim odpeljala. Policistom je bilo hitro jasno, da gre najbrž za kriviî ovadbo, saj so našli avlo parkiran pred blokom, kjer prijavljitelj kaznivega dejanja živi. Vzroka, zakaj seje odločil za lažno prijavo, niso ugiilovili, so pa ugi)iovili, da je bil občan ob prijavi vinjen. ČETRTEK, 23. februarja PETEK, 24. februarja SLOVENIJA 1 07.00 (^oroňla O/.flíí Oobroiuiro 08.110 Pnrofila 08.0b Dobmimro 09,no Pwoíila 09,Ob Imnc^vs/gorlbssknr^i. //10 09.10 .)uflyMnoriv,8/10 09.16 Slypina(jL?l/7B 09.30 Porlklobukon^ 10.00 Snobs. ;/?B 10.26 Podžaiomeiom 11.1 S Vm 1t.4b Oiui/|K 13.00 Porofila, šport vîKfiis 13.^^0 liiiarv]u:í^ifií[rankl li?0 Í^NS M.4Ô li(lp8U ()f!sniki 1bJ]0 Poročila. pTomat Ib.Ob Mitsluv) lb.40 IracEyMd)fl3n,9/2B lb.5C IfacťyMchean. in/?B 1G.00 Risanka 16.10 Spreniin|a]o&i se B^rry. (ir)k. I. 16.7b tnajsia^f3 1/.00 Noviuci. ^orL vranifi 17.30 ris.ffan. U.36 šufeia i^ladrcti 18,70 Ouhovniuinp 18.40 MerhaćutoikiL?a, nsanka 19.00 Onsvnik, VTRiiiB, ^pnri ?0.00 Te/lfiik 21.0D Prviindrugi 7170 &niirian 22.00 UrlfHDvUpori,vfBîiie 22.bO Khji anmnebri^a 23.10 CIsslifini vfiřeí 00.2b Sialeta mladcsu 01.10 OriKviok.vTsnK!, ipna 02.10 InioM SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanai 09.4b Mb Gl 2006 11.00 Di?sk9rqcnasniíyii.|Kir»lDlrii VSI (2l.kvaliLprRnos 12.00 BiîiJon. 4í6krnl?),prenos 11.00 DKsk3rqondsn(igii.pdr3lfilrii VSL |2), posnoiek 16.30 /itnskiU]l200B 18.30 Akrubaiskn siniiC9n|i!. skoki IMI. (Btínus 20.00 Pnnsintí:viw/l)í 21.00 Umsmosino irsaDje pmsd program, prsno» 23.00 Mmi noC ni predolg?. kan 3d. drama OO.bb Dnuvnik/arnG|sk>3 IV 01.20 liiloksnal 0/,00 24 ur. ponoviu™ 08.00 Praviseksvpravnmmm, dokjim.ssnja 08,b0 PoUisodB.nad. 09,4b Cbsviiu. nad. 1035 Ivprnitaja llOb Vila Manja. nad. 12.00 PfBra|mi3 l|ubp/Bn. nad 12.56 Na kraju/loCina. nan. 13.60 Ivprocfíjjs 11.20 WMús 15.15 Prcrniena ljube/Rn. nad. 16-10 Vda Mariin, fffld. 17.06 Ui svilu. nad. 1BJ10 24 ur ieJ3b PotusodK.nad. 19J]0 24 ur 20.00 In3n|3 21.-1^ Na kraju 2)ořina. nan. 22.40 Zahodno knîo. nan. 23.36 Najndv^rni'iSepolictiske akciji. dokiini, nddajR 00.3b Pntaulji, nan. 01.06 24 ur. pnnovilev 02.05 No£n3 panorama © 09.00 Dobmiuiro. inionnauvnn rs/vudrilna oddaia 10.00 VabimokoglRdu 10.06 (Maria 10(118, potinvilKV Pasd ogla Rvanja 11.06 NajspoidMihfa 11.10 cam. glastena oildaja, ponovitev. gQsija:lrir?)f]. 14.00 Vidsosuani. cbveslila 17.60 Vnbimo k ugledu 17.66 ÙR^ela/3kl9dov, di«vni kvi/ 18Í30 lisinavrsU.koniaklna oddaja.3. IVi^rels 18.40 Rog iona loB novice 18.4b OBi&lB/akiadnv, dnevni kvv 18.50 Asova gibanii:a, mfrjrmauvna oddaja 19.20 Najspoldneva 19.2b Vnlfîosirini. obvGSiila 19.b0 Vabimo k oyiRtju 19.55 ORŽBlB/sklarJov, diwvitikvi; 20.110 Skrbimo iz zdrsvin. sveioví^lna odilaja [iooQviiPV Poskrbim ri n na§ irniinski mm 20.b5 Regionalne mwR 21.00 V [larmoiiiji i naravo, kmuiirska oddaja 21.30 Naj vi^a.kofiidklna oddaja r ndrodno /abavon glasbo. 3. IV mre^3,()«ifiž: Vagabundi 22.46 OeiBlfl/skladov, diiëvitlkvi; 22,60 l?odda)B0í3bro|iiira III lomi all V4i[i (3?vr!dri1na oddaja 23.40 VRbirimkriylRílu 23.46 Najspoidrifíva 23.60 Virjp.Qsir?nL obvtísiila SLOVENUAl 0G.80 Udmeví 07.00 Pofotila 07.DÔ Dobro juirt 08.00 PořQřila 08.06 Dobro juifo 09.00 Porořila (19.D6 Aniř3iinJakob,9/10 09.10 (iro/niOaàper. 10/10 09.16 Spr^uiniajočisséarry, ilokuni. film 09.30 IraceyMcbcan.9/76 09.40 IracayMcbc^an. 10/26 09.60 In^isiatola 10.26 Hesmâis rssničnm 10.66 Žvanit 11.16 loU)grali]ana^DVBnskfliii.7/7 12i6 Osmi dan 13.00 Poroňls, Sport. vfBíitB 13.16 Ob/onaduír^ 13.60 Dulinvni iiinp 11.00 Iriralk:^ Marija VRra,dokurii. poruet Ib.OO Pomyla, pcniml 15.05 Mosiovi 15.40 PalÊflkOavid. 20/76 16.06 liís^oka 16.10 L popolne lortiB: ma^a 16^0 /tvaískivriiMkate.8/26 17.00 NoviiiR.vrsms. Spííri 17.40 tMa iiMkL>. poljiidoo/nafi. nddaja 18.30 ^rebaiijs dtíleljice 18.40 Sízgeci, nsanka 18.66 Vreii>e 19.00 Dnmk, vremc.&pori 20.00 PnJo}uva/?N3lalifo 21.16 Tiirísuka 22.00 ridmBvi.Sjiori, vrRine 22.60 Polno^iHkiid) 00.05 třMe iihiialke. poljudon/nfln. oddHia 00.66 Dnevnik, vrame. ^pori 01.M3 ^iJo?cwcii/Naiaíi|o 03.10 Inlokanal SLOVENMA 2 06;30 Inlokanal 08.16 ^imsku01200H 0930 Alp,siruii5anjB.VSI ih I. vn^iilB 1120 Smu4:arskii«ki.3Qkm(2). prsnos 13.00 Alp.smu6anjB.VSlň.2. vu^nis 11.30 Zimska 012008 1B30 Hi^j na ledu (M|. pdfinalo. iranos 20.00 hœuiicvnaZOl 21.00 llokcjnalcdulMl.ptdfinala. orenos 2330 tenska lilmska íabiila: SBrlmina, ^rn/enski ÍiIíií 01.00 Dnmik^ttm^skelv 01.2b Iníukarial 07.00 08.66 09.46 1DJ6 11.10 12.06 13.60 11.20 15,16 18.10 17,0b 18,00 18.06 19.00 2000 20.10 22.25 23.20 01.30 0230 21 ur, ponuviifiv Pol usoda Ob !»vitiK nad. Tv prodaja Vfla Mírijá. nad. PrffOjBoa lji;beien. nad. 1í?nia Tv prnriaia \Mi Lakt! Prifojíioa Ijiibezon. nad. Vila M^nja. nad. Ob svKii, nad. 24 ur vromo Poi usodť. nad. 24 ur Vzemi all prsti Časovni siroi. artter.film ísksaškimo) postave, im Rd^i kol mpi iilm 21 Uf. poiiuviiBv No^a panorama © 10.00 10.05 11.20 11.25 11.00 17.b5 18.00 18,40 18.46 19.16 19.20 19.25 19.60 19.65 20D() 20.50 20.66 21.00 2130 2230 23.00 23.50 23.56 Oc^rujuin]. inlormauvno rn^vednlna oddaja Vabimo k oginriu Naj vi^a. oddaja i narodno nabavno glasbo. svBlovalna oddaia, gostie; Vagabundi Naj spol dimva tiri na vrsli, ponovitev Vtdeosusni. obvesila Vabimo k ogledu DeHa;aktailov, rincvni kvi^ Miš maš. olAj^ka oddaja. 3. IV mra?a RugionaliiR novfce Mir. ki iSCeSjevisbt'. i/nbra^evaina (idila ja • V tebi Debela ;ak[cidinr,dnnrn( kvi; Naj spol diiBva Viduosit^ni, obvesiila Vabimo k ogledu Deicia zakladov, dncvi)! kvi; Popouiiške raiglBrlnice. pmnpisna oddaja Man^a Rsgionalnp novicij De/ela /aklsduv. iloBvni kvi/ Ra?ylei^»nja. dokumeniama nddaia. 3. IV mre^a Odkniom skrim.3. IVmrala Napoved l^kem angleške IVRiiimr liuo \i nddaiB Ďohroiuin), inlormaiiwio ra?vi;dnlna odda|3 Vabimo k nglerhi Naj spol dneva Videosirani, obvesula SOBOTA, 25. februarja SLOVENUA 1 08.30 Odmevi 07,OD Zgoiiei/pra/niCneškol(kt; 0M5 Risanka 0/.!:il Poilklobiikom 08.2b Gusarski Qioki.1//26 08.60 Gusarski oiokrj. 18/26 09.15 PinkYinfmli|oiiarMrj(n>. nsm^ki film 10.45 PoMiikInh 17.00 Tyr^tk 13,00 Pnrn6(3. SpoTL vrantB 13.20 Prvi m drugi 13.40 Siovennvïialiii 14,05 Dokim Mariin. 7/8 14.bb Ugovor ï\[ihm\, filni 16.2b Alpe. Oonava. Jadran 17.0(1 Poroi^iíí. ftpníL vtemn 17.15 Ume 1/,2b SnJiljs. w Maohor 18.10 !]i;giri.i, nsedka 19DU dnevnik, vranici, šporl 19.26 Uirip 20.00 HiJiel poldruga 7ve/iiii:a. 8. epizoda 20.40 fin bar 22.00 Pnrnřilň, Spoit vreme 22.30 ÎHlBsa.V18 23.30 Ni^doukai se belke, franc, liai. Iilm 01.16 Dnmk. vrttm». ^url 01.55 Hnbm 03.0b ínínkanal SLOVENUA 2 06.30 iitinkarial 08.30 Sko/iias 08.45 /jriïskfi0i2006 10.00 Riadon1bkm(Ml.prenr2s 12.00 Biatlon 12.5km 171, prenos 13.00 /imskeOI20D6 16.00 Alp.smuCarfle.SliM).l, vri^ri;a 18.00 Zirnsk« 0(2006 18.30 A3p.smuCanje,S1 |M).2, voififa 20.00 PnosinlevnaZOI 21.00 ílokD|nalcdu(M|.tRkm3/d3. msio. vkljuňip.v v prenos 22.bO Wya.knnneri 23.4b Dnevnik/amR{skQ IV 00.10 Iniokanal NEDEUA, 26. februarja PONEDEUEK, 27. februarja TOREK, 28. februarja 07.30 ÍV prodaja 08.00 Dmbiiki,ns.siirija 08.10 KHik^inOrbi.ns.liliii 08.30 DokiorOio.ns.serija 08.40 Tmul|^if;a.ns.hlni 09.30 Milirdećilriikior,fis.aoja 09.50 Pokn.ns.sûnja 10.20 AnAti3ck,i?Qb.SRnja 10.50 Čarobna angíeáčina.izrjb. senia 11,00 Slonček Bur^amians.si^rijd 11.25 Šolska košarkarska liga 12.25 Hakëta pntl kr)^olism. ponovitev 13.25 Nade^elijLilepo.nan. 14.20 Providence, nan. 16.10 Na*ivohodi.dnkiMii.serija 16.10 Ankmslia.dokiim.ssinia 16.10 Hopkins m li^vi. dokiim. nddaia 17.16 21iir.vr8fne 1/.7Í1 Knjtapravjca. amt^^r. iilm 19.00 21 ur 20.00 V/inm aii pusli 20.40 mo|3 oblina Ir^ka pooka. amer, rdiii 22.20 Ajias.naa 2s^.15 Pravi/loCin, amnr. fiiiii 01.30 Odločilni glas. ariier. [dni 04.10 21 ur, ponovilav © 09.00 Mi^ma^, otroška nddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Napoved isksm angleške Prtmiflr ligp, 10.15 Ndjspoldncva 14J10 Viiteosm, otoićf 16.60 Vabmio k ogli'dij 16.66 iViglB^anugnnieinaPremiBr lioa. riBposrp.dni prenos (Blackburn : Arsenal 18.00 Vabimo k (^imiu 18.05 Diž^la zakladuv. dnovm kvi7 18.1(1 Naj spot dneva 1 R.16 V ha rrn nniji i naravn. km eiijska oddaia 18.45 Ti sf na vfsti. pnnowt2V 19Í5 Oe^ela zakladov, dnevni kviz 1930 Vitleostranf, obvesuia 19.60 Vabimo k oijledu 19.65 Oe;ela zakladov, dnovni kvi? 20.00 1139. VÍV magasin, regionalni inform ali vni program 20.25 Kulli]ra,ininrmaijvna oddaja 20.30 Ansambl Pugulil 61^1 uspehov, pi)sn(?i&k1. dela lubiloinega konceria 22.00 Ueifila zakladov, dnfivni kvi? 22.05 Odprta len>a.pnnovilfiv Pasli oglaŠtTvaoja 23.05 Valiimo k ogledu 23.10 Najspotdneva 23.15 Viilaosuarif, nbvesuta SLOVENUA 1 0730 2iv?av 09.50 Sporitpa? 10.20 Zapiski s pnlapljanfa, 3/lG t0.6D Prisliihtiinio Li.^ini 11.20 0?3rR 11,26 Obzntiadiiha 12.00 IjUiijem/L'rMlja 13,00 Porořila. šprn vrsne 13.in WJohwcuzNaiaíiio 14,30 hs^ga lepega popoldneva 14.36 Pfil minul slavo 14.60 Oule 14.66 NiidBl|skijokD:MaTjanjR(man 16.05 Orugo mnenju 15.10 Ítókiíaklor 15.16 Glasbeni dvtijO| 15.40 /rveÍBgeirffc 15.45 Kuhalnica UlbO AvríiLija 2026 IBill} Norec na liniji Î6.in .WtiMías 1B.20 Spnrina novice 1B25 Anglb^kanogumeuialiga 16.30 ûtlprio lfi.4D Iwelfa 17.00 Poroíila. Sjmri, vrwie 17.15 lisiega lepega popoldneva 1930 ?ri?b;ínjRlDia 1B.4I1 Qi^gera, risanka 19110 Dnevnik, vreme, ipiirI 20.00 Speidoma 2135 Pagovon 2230 Porořila, Spori vraim 22.55 Zasámn ^vljenje iimetmnfi. in/12 23.4b Modrimasimlnnikovrtv SlovBfiija 0030 Dnf!viiik vreme, špffl aii5 Inírikandl SLOVENUA 2 Í1B30 Iníiikan^jl 0835 Sko^iiías 08.45 Zimsks01?n(lB 10.00 Smui^srskitskf.bOkmlM). prenos 1230 Zimske 01200B 14.00 Hoke|nek>dn(M|:iBknia/a 1. nies la pr?iios 17.10 liyaprvakovvrnknmniii. Ciudaii real :Cc1je Piv. lašku. Osutím ale. prenos 20.00 Zimske 012006, zaključna slov^nasl prgrios 2330 Ideabsi slovenski lilm 01,26 Diiflvnikmiej^B tv 0166 Zimske U120DB 0730 Iv prodaja 08.00 Ogi|evaďni§Cina,ns.!sen[a 08.2 b Oe^efa jirerl časoni. ns. film 0935 Vorlrjvnikova vesma. ris. seni;^ 10.00 Pâljiinakjni,rjs.SËnja 10.26 An Aiiack. í/ují. »irija in.60 Čarobna nngle^ina.uob. ser n.OO OogodivSčinnjRLiiataChana. os.sertja 1136 Powuř Hangers, mlad. nsn. 11.60 Polska kifšarkarska liga 12.60 MBSiei:e/a vortio. nan. 13.40 Hesm^iiiveLdnkimi.oddaja 14.1(1 l^a/bito sa n|e. amer, him 15.50 Ijubezeiiska pesem, smi^r. íilm 1/.26 Knhmiska avaniiira. dokům. oddaja 17.56 ?5ur vreme 16.00 Mela pnd ko/oluem 19.00 24 ur 20.00 Blondinka s HarvanJa 2. am. f. 21,10 Spnnna scena 2235 Najma l|i^e/eri,3miir. film 00,20 24 ur. ponovklev 0120 No^na p;^nnrama © ™.[ilOAJÏÏDfN.SPOflFDA 09J10 Mi^ iiiaš. oimška oddaja, pnruivitnv 09.40 143B.VTVma5a/m,rBgionalni inform aiivm program 10.06 KiilUir^.mforma^vna oddaja 10.10 Sporini torek, šucjruia mlormaiivna (jodaja 10.30 ^porini gnsL pogovor Roben M:irko|a Zdenka Slolnik. fb^naiG i\mm 11.06 Popomiški» razglednice, poiopisna oikfaja 11.65 Na I vi?a, oddafa ? narodno zabavno dasito. gostje: Vagabund 13.1(1 Vabiniij k ogledu 12.16 AnylRškanogorneiraPnmiiBř liga. neposredni p nos ItrerpoohMancneslerCiiy 15.15 Vidsosiram. obvestila 16.55 Valimo k ogledu 19.00 OeMâzakladiJv. diiifvnikv]; 19£5 M39.V]Vmatia/m,rB;jiunaliii mlorniauvn pirigram 19,30 Kultura, mlormaiivna oddaia 19.35 Oe^ela/akladtjv. dotivni kvi; 19.40 Pop corn, glasbena odilaja. gosija UraFi. 2030 ÍJehia/akladiv. dnevnikvi/ 2035 OgrevanjezinergijOzemliB, svetovalna mldaji^ 21.26 VideifiUani, obvesiila SLOVENUA 1 DB.26 Uinp 08,10 Zrcali) terlna 07,00 Pnroi^ila 07,06 Dobro juiro 08.00 l*nročila 00.05 Dobro juiro 09.00 Poroeila 09.06 KakoiKpui.skalizikaposiala velika gospa, 1/10 03.10 UroCHniHorrBnrio,?/10 09.15 I/popotn» torba 09.36 IM bivali, ns. nan. 10.00 ?ivalskivriiz§k3ilice,8/26 1030 IisiBga lepega pnpoldiBva 13.00 Poroi^ila. Špori. vreme 13,15 tis l^a lep e ga popoldneva 11.30 lurisiika 15.00 PoroCila, promet 15,06 Dober dan. Koroška 15.10 Doli (^oli 011,1/11 1B.06 Radovijih laiiBk 1B.76 Risanka 16.30 Marunainpli^4eslr3šdo:pusi tB.4n Dissrgnra. 9. oddaia 17,00 Novu;?!. Spori, vremfi 17.30 Ali/namo pri^uhniii svojemu lelfSii. dokiim. oddaja IB.25 Žrebanje3k3plus6 16.36 I okomouvček Inma^ m pnjaielji. nsanka IB.40 Pitigij. nsanka 19.00 Dnevutk. vrelim, šporl 20.00 l;;ivi 20,30 Llmeiniraj 21.00 Doktor Martin. B/8 22.Í10 iJifniBvi. ^(irt. vreme 22.60 Dsrffí^únafvíijpe.2/7 23.60 All/namo prisluhnili svojemu islesii. dokum. mtdaja 00,10 Dnavnik, vfBniu. Spon 01.35 IniiAanal SLOVENIJA 2 DB.30 Infokanal 09.00 Zabavni iniokana( 1130 (Ml inlokanal 1230 /abavm in(ok3nd[ 1B.30 Slovenovitaliji 17.00 Mama Lucia. 1/3 1630 ie(k)ma. debaina oddaja/3 mlmlfi 19.2ÍI NaSfisknvno;ivljBnjiU6/22 20.15 Praksa. 11/22 21.00 Siudloctty 22.00 Antniija. glasbena otldaia 22.30 Norci na liniji, 16/20 22.60 «ramíHonCřái^aorira 00.15 Dnc^nk?amfljskfriv 00.16 Inlokanal 07.06 24 ur, ponovitev 00.06 Pravi seks v mesui. dokum. serifâ 0B.66 Pmusorie. nad. 09.60 Obsvilu,nad, 10.10 Tvfxodaja 11.10 Vils Manja. nad. 1236 Prsrntenaljube/en.nad. 13.00 Šporina scena 13,16 Ivjvndaja 14.15 Ric^itake 15.10 Prernjana ljubezen, nad. 1B.06 Vila Marija. iiBd. 1/.00 Obsvilujmd. 17.56 24 ur vranm 1B.00 Pniusotle.riad. 13.00 24 ur 20.00 ma klinika, mio. 20.66 Sedma nebesa, nan. 21.60 Drgpnca, nan, 22.46 SkrivncKim otok, nan. 23.40 NRwyo^kapo(id]â, nan. 00.30 Pnjdielji. nan. 01.0 0 24 ur 02.00 Nočna pan[jiama © 03.Í10 Dnbrojuiro. inloriiiaiivna ra?v()dn1na oddaja 10.00 Vabimn k ogledu 10.06 Ansambel Pogum blei uspehov, pisneiek l.dela lUbilHjiieya koncerUi 11.40 Naj spol rineva Î4.00 Viduostram, obvKsula 17.bO Vabimn k ogledu 17.55 Debela zakladov, dnevni kvi/ IB.OO Regionalne nuvice 16.06 Rokoritei^^enskH.liga le(Rkom. jjosimiek lèknie (^BlBia 2alec : Helje Celjske mesnim; 13,60 Vabimo k ogledu 19.66 Debela zakladov, dnevni kviz 2U.00 PLiSl 2006. reportaža s pustriili karnevalov 20,46 Regionalne novice 20.60 De}ela?akladov. dnevni kviz 20.66 Košarka, liga Guodycar, )osneiek i^kme Pivovarna a^ko : Zagreb 22.30 Naiairaktivnejši dogmftt angleške Premier lige. rtfporta^ii 23.16 IzoddajeDobnjiiiuo. inlornaiivno rezverinina i)dd3|3 00,10 Vabimo k ogledu D0.15 Najspnidnev» 2330 Videosuam, obvestila SLOVENUA 1 07.00 Poio^jla 07.05 Dobri) juiro 06.00 Pmoi^ila 08.06 Oobrojimo 09.00 Pomola 09.0b nijkva/erCek.3/10 09.10 Hiikvo;entsk.4/10 09.16 Mamnj^fRpli^justrsSiliKpusi 09.25 Radoveiiiii ía^k 09.40 forgnra. 3, oddaja 09.55 /godbe i?ayjljkn 1030 So/ilja. IV Manbor 11,45 PnJoiovcuzNaialiju 13.00 PoroI'lla. Spofj, vreme 13.15 llnbar 14.20 Hotel poldmga vvfydica. 8. epi/oda 15.00 Poroda, promel 15116 Mnsinvi 15.10 Piki gre zdřiikom m babii,ti na kaniGval. manka 16.10 Munkiji. nsanka 16.16 Jezus m Josetine. 3/24 10.36 Knjiga mniB bnga 17.00 Noviciî, Sport. vr»iiie 1/30 Kratka/gorlovlna slovenskoga jezika, 3/4 18.00 Modro 18.36 Simon v de7eli nsb s kredo, nsanka 18.10 Paví^ rde£i li^iak, nsanka 19,00 Onevnik. vreme, ^ort 20.00 lar^a 21.30 Ustiuk zgodba o nckt inovaaji. ^kum, (eljioii 72,00 Urim KVI. ^pori vreniR 22.b0 Saharski maraion. dokum. odd. 23.45 Kratka ^gorlovina slovenskega BZika,3/1 00.16 Modro 00.66 Dnevnik, vromc.£[jurt 01.50 Iniokanal SLOVENUA2 0630 Inlokanal 09.00 Zabavni inlokanal 1130 Oiro§ki intcAcaiial 1230 /abavm inlokanal 1630 Anumia 17.00 Sluriiocity 18.06 Mosiuvi 18.36 Snncezadva.tvigra 20.00 f rasier. 23/24 20.25 za ^sne.yig drama ljubljana 21.50 llolma Šiaoiao pod goro Cong, kil8fski film 23.20 Alimkí9sna.amer.Iilm 00.66 Onevnikzamejskeiv 01.20 Inlokanal O/.IO 24 ur, ponovitev 08.10 Pravi^ksvpravemmestu. dokum. serija 09.00 PntiiSQd0.nad, 09.66 Ob svitu. nad. 1U.45 Ivprortaja 11.15 Vila Manja, ned, 12.10 Preroiunaljube/eii.nad. 13.06 Providencc. nan. 13.5(1 ívpruriaja 14.20 Hicki Lak? 16.16 Prerojena Ijubwen. nad. 16.10 Vila Manja, nad 17.05 Obsvitu. 03IÍ 18.00 24 ur vreme 18.06 Potusode.nad. 19.00 24 ur 20.00 Preveqeno 71.00 Vn(>milosti.amer. Iilm 22.40 NewycffSka policija, nan. 23.35 Vrniîempsto, nan. 00.26 Pniaielji. nan. 00.5b 24 ur. poiwivitcv 01.55 Noi^na panorama 09.00 Dnbrcjuiro. iniormauvnn ra7vt,>dnlna odrlaia 10.00 PUS1 2006.riíporlaÍ3s pDSimli karopvalov 11.10 Rokomet Miske. liga lelekom, posn, ujkmu Celeia zâlL^c:Cal|BLeljskfî mesiina 12.40 Najspcidnm 12.45 Košarka, liga Goodyear. iGsiielek tekme Piviivarna a§ko:Zagn*b 14.00 ViduOStraiii. obvestila 17.60 Vabimokogledu 17.55 0e2»1a7aklailov. diKvmkviz 18.00 TV ir^irukdia: Matem an ka. koni i/obrs^Bvalna oddaja 18.10 DBhjla7akladov. dnsvm kviZ 18.16 Naj^ldnsva 18.60 Mii,kigai§íK§jevtisbr. i/obr. ùJdaja, pon.Viebi 19.26 Obvestila, videostram 19.60 Vabimokogledu 19.66 De?elaiakladov, dnevni kviz 2QJ10 1440.V(V magazin, regionalni informativni program 20.26 Kultufii.ín(nrmativnandda|a 20.30 Sporintioiek.žporuia mlormaiivna oddaja 20.60 Spnrini gosi. knniakiiiH oddaja 71.25 Oii?ela zakladov, dnevni kviz 21.30 Asova gibanica, inior. oddaja 22.00 Sukham za soi>i;em, orlilaja o življenju Romov. 3. TVmrela 27.30 IzoddajuDobroiuiro 23.20 Vabimo k ogindu 23.2b Naispoidn;!va 233G Videosuam. obvBstda SREDA, 1. marca SLOVENUA 1 0830 Odmevi 07.00 l^roi^ilfl 07.06 Oobfoiutro OB.OO Poroôila 08.05 Dokojuirn 09.00 Pornftila 03.05 HujviMek. 5/10 03,in Bukvti^Hrtek, B/10 OS.lb JezusmJDSRÍinB.3/24 0935 10.06 Kiifigament^ briga 1030 Čebele ubifalke. poljndnoznan. oddaia 11.20 Spni doma 13.00 Pornfila. 5pfjrL vreme 13.15 Nekaj minut ?a domaČo gla^o 1335 ljiid|ein;mnlja 11.26 Zapiskispotâ|>ljaiijâ.3Z10 15.00 Pornâla, promet 15.05 Mnsiovi 1b.40 lraítido(,21Z23 18.05 Male siv^iceke, kviz 17.00 Novice. §porL vreme 17.35 Z vami 1830 Zrebanfo AsUd m (ota 18,40 PikijBve glasbene rlogndlvščine. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spori 20J10 Dokumeniarna oddaja 21.00 Sprašujemo predse dnika 22-10 Odmevi, Špon vrame 23.25 Z vami 00,15 Onevmk, vTsme, Spfjri Í11.15 Inlokanal SLOVENUA 2 0630 lnfnkai>3( 09.00 Zabavni inlokanal 11.30 Dlroški inlokanal 1230 Zabavni inlokanal 15.05 Aly3. koncert 16.00 Jasno m glssno 16.50 Ti^kjnia. debilna oddaja za mlada 17.30 frasmr.23/24 17.50 Ooberilan.KoioSka 16.20 Miisiovi 18.56 Slačenje. 4/20 20i]0 Sveilobainstmca,likovni purtfBt 2030 Peklenska gora. dûkurii.oddsiâ 20.55 Prdulmimo li!im. ang. film 22 35 Slovenska jaz/scena 2335 Sin. Iranc.him 01.15 Onevmkzamejsksiv 01.40 Inlokanal 07.00 24 ur. pnnovilw OB30 Pravi seks v pravem mestu. dokum. sanra 08.50 PoiiKodiuiarl. 09.45 Ob svitu. nad. 10.35 Ivproilata 11.06 Vila Maoja, nad. 17.00 Priirojena ljubezen, nad, 12.55 Preverjeno 13.50 Ivprwlaja 11.20 Ridilake 15.16 IH{>r(^cna ljnbt?;en. nad. 16.10 Vila Manja, nad, 17.05 Ob svitu, nad 18.0 0 24 ur. vreme 19.05 Polusnda.osd, 19.00 74 ur 2030 Smrionosni poljub. amar.h(m 21.40 Na kraju?lo(ina. nan. 2235 Newvor^f^polii:ija. nan. 23.30 Vrate mHSio, nan. 00.20 Priiatelfi.nan. 00,50 24 ur, prmuvilwa 01.50 No iVia panorama © 03.00 Dobro juiro. in(rirmauvno • razvednlna oddaja 10.00 Vabimo k ngleriu 10.06 Športni Uiffik. mfoimativna oddaja, ponwiiev 10,20 Športnigosi.pogrrvorvstudiu 10.55 Najspmdnava 11.00 VI deosiram . obvestila 17.60 Vabimokogleilu 17.65 Dp?ela zakladov, rinevm kvi/ 18.00 Mala polcpanja. oln)&ka oddaia. 3. IV mreia 16.40 Regionalne novice 18.46 Debela zak(arlrjv. dnevni kvi/ 18.50 Naj spol dneva 18.55 V liarmnniji 2 naravo, knmiijska oddaja, ponovitev 19.25 Videosirani. obvesula 19.50 Vabimo k ijgleái 19.55 Delela zakladov. rliiBvni kvi; 2030 Pop corn, glasbi^na komakuia oddaja, grsije; Mary Rrfi« 20.45 Regionalne novice 20.50 Debela zaklariov. dnevm kvi z 20.55 Vahimokoglerlu 21.00 Odprla icm a, koniakuia oddajK 3.TVmrp?a 22J1D l/nddafeOobrnjinm. inlormativno razve diifna oddaja 22.50 Vabimo k Liglndii 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vidsostrani. obvesula PRIREDITVE ÍM Ťoroskon Oven od 21» marca do 20. aprila 2u M j bo rahlo dišalo tto pomladi, čeprav je ie ne bo lako hilro, koJ ^ vi ^leli. Zdi ie vam. da vam bo veliko iaije. ko bo končno piiSla. ie-^ ^ prav se bo lakrai za vas Sele ptiček) pravo delo. Čez zimo ste se ii V zgovarjali. sedaj ne bo več mogoče. Pred vami so velike spre- ^^^^^^ membe. ki se jih boste tnorall hočei r^očeš. tot^ti takoj. Če ne vas bo čas spet prehitel in spci boste živčni kol sam hudič. Bik od 21» aprilo do 21* maja 'S Po siâja le nestr pni. a d^s tvo je, da se vam ij( esnič(j)eio vse sanje in H-Ije. Liubezensko liv ljenje lepčds ni bib po vait meri. ssdaj pa bo. In to le ^elo kmalu. Prej kol si mislite. Pailner sicer rabi veliko spodbude in poQumd. d boste uspoli urediti ludi to. Končno boste spoznali, ds sie vredni več in da si tudi zaslutile več. Tistentu, ki bo se naprej nagajal. pa karvobrazpovejle. kar mu gre. Pri delu uspeh ludi tam. kjer ste mislili, da ste zavozili. Dvojcko od 22» maja do 21* juniia ^^^^^^ O vas bodo govorili takiai, ko vas ne bo zraven. To pa ze lako vesle. ^^ da m najboljiizriak. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkar* ^■tSF ienju. da se ne boste znalli sred; zgodb, s kaleiiml v resnici nimale ^P čisto nič. Celudi se boste ?deli sami sebi precej osamljeni, bo bolje isko kot pa da se družile i ljudmi, ki vam lahlco ie ikodijo Ko se bo* ste doĎio pogledali v ogledalo, bosie ugotovili da se morale v?eii v roke. Oolga zima vam je puslila tudi zimske mere. Rak od 22. ivnifa do 22. |uliia Končno se bo začel val nori ritem iivljenja. ki se vleče že nekaj mesecev. umirjali. Polni boste ^vljenjske energije, izgledate pa tako bolje, kol stepied letom dni. To bodo opazili tudi tisti, ki prej niso. In zalo se kaj latiko zgodi, da bo pomlad leios prinesla drugo pomlad v vale ziv* ljenje. In seveda tudi novo liube^en. To sle si pravzaprav h dolgo h-leli. ko pa se bo začelo dogajali, se bosie ustrasili in to k/epka Nikar se ne umaknite, pu stile odpMa vsaj ena vrata. Lev od 23. julija do 23» avgusta ' N Bolj ko boste gledali na uro. manj časa bosie 'mii In lo predvsem ©zase. Precej nervozni boste inpredvsemne bosie več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega. kai se vam dogaja zadnje ledne, zagolovo ne Nipaleod vas odvisno, ali boste znali stvanposlavitinasvojeme stoaiine. PotnagaiivambomoralnekdoodstafejšihinboljiAušenih. 2a lo pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne. ker se boji. da bi izpatlel kot vsiljivec. Izkoristile la konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklor^ene. Devica od 24» avgusta do 22* septembra Čeprav se boste trudili kazali prijazen in nasmejan obraz, ne bosie Ah dolgo zdrzali. Polem bo v vas zavrelo vse. kar sle kuhali že nekaj me-secev. Izbruh bo silovit, z besedami pa bcste naravnost siieljali okoli ^^ sebe. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo v irenulku faJje. In kmalu se bo izkazalo, kako prav ste ravnali. Predvsem zalo, ker se bodo ljudje, Id jih imate radi. ludi zaradi tega izbruha zaceli spicminjati. V soboto povabila ne zavrnile, pa četudi se ne bosie počtilili najbolje. Ko bosie §ti od doma, bo 2e vse bolje. Tehtnica od 23« septembra do 23* oktobra 2a vami je eno od najtežjih obdolxj v življenju, pred vami pa povsem nov začetek. In tudi nova pol, ki bo precej drugačna os starih, ze uho* jenih pod, Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami. listi ki so vam blizu, pa vas bodo odpiralo. I^a vseh področjih. Tudi patiner vas bo povsem razumel, a bo vseeno povedal, kar ntu ne bo i vseč Topa vaju bole se zblcalo, saj krepko polrebu;ete pogovor. Obisk pnjateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Škorpijon od 24» oktobra do 22« novembra V Spet boste delali račune brez krčmarja. Ko bo že vse kazalo, da se vam stvari v življenju iztekajo točno po vaših zeljab in načrtih, bo usoda po> fcor^ segla vmes. In kar nekaj načrtov boste moiali v naslednjih lednih spre-^^H^? menili Povsem To vam ne bo lezko. ker se boste sprerminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete. pemeinjakovičev. ki se delajo, da vedo vse, pa raje ne posluiajte. Zimske počitnice? Nujno jih polrebujele. Tudi zato, da boste večzdrulino. Strelec od 23. novembra do 22* decembra N Va5e obnašanje ie zagotovo Čudno ne le vaSim domačini, sedaj to opažajo ludi priiatelji in sodelavci. Vsega ne bo redilo spomladansko ^^ sonce, saj zima ni kriva za vašo slabo voljo. Spraševali se boste ali imate toliko moći. da svoje življenje povsem spren>enite. In da sko* ^^^^^ rajda začnete iznule. To vas namreččaka. Čese ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa le s partneijem. Ta le krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimale veliko. Kozorog od 23* novembru do 22. decembro ^^^^^ Pripiavljali se boste rœ dogodek, ki vam prav ne ne diši, Tudi veseliti ^^ sega nimale zakaj. A si boste kmalu rekli, da drugače pač ne gre in se spopadli s problemom, ki vam ga je na žfvljenjsko pot navrgel januar. V ^^ kor\c^ tebiiiarja vam ga res ne bo uspelo razreliti. do konca marca ^^^^^ pa ga že lahko, če se boste proUema le k)tili iz piave smeh in strani. Lep konec ledna ie pred vami, če boste le poslušali svoj notranp glas. Ta vam že nekaj časa govori, kaj vam je sionti. Prisluhnile mul Vodnar od 21» januarja do 18« februarfa Ne bosie najboljSe volje. Razlogov za to bo Ijore malo. saj se vam bo 4JM prav v naslednjih dneh razrešilo kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo Cm^ že nekaj iïtesecev, Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Se ^r^ kdaj vpraSdie. zakaj postajate lečni? Je to odraz življenjskih navad ali ' življenja, ki ga trenutno živite? Če se boste še nekaj časa mučili se kaj lahko zgodi, da zbolite.. Prve zanke boste občutili že v prihodnjih dneh. a bo. če boste ta koj ukrepali, tudi hitro minik). Ribi od 19« februarja do 20» morca Dolgo ste bili tiho in čakali. Sedaj ne boste več. Vsega bosie imeli dovoli ^to boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah, kaj bo prinesel julTi§nii dan. Janšo vam je le. da tako kot živite sedaj, nočete v nedogled Po vsakem dežju pa posije sonce in morda partner potfebuje prav streznitev. Doslej mu ni bilo treba ukrepati, kei ste molče prenašali vse njegove muhe. Ko boste povedali svoje, pa se zna ustraliti. Sploh, če bo videl, ds gre to-kral zares. Čas Za zimsko spanje je mimo. čas je za akcijo! 19.19 Jâ2e I Četrtek, 23. februarja 1700 Velenjski grad Predstavitev nove stalne razstave Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem Knjižnica Velenje, studijska čiialnica Pre de vanje: Argonavti Glasbena šola Valenje. velika dvorana Koncert oddelka za pihala tfobila in tolkala Glasbene Šole Velenje Informacije:03/587 34 Pohod • PusČavnikova pot Petek, 24. februarja 19.30 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Abonma Resna glasba-Komorni zbor Ave 21.00 Mladinskj center Velenje Etno koncert Sobota, 25. februarja 9.QD 13.00 Knjižnica Velenja, preddvetje Sejem rabljenih knjig 11.00 13.00 tnterspar Velenje PustovanjezDamijano Golavsek 11.00 13.DD Nakupovalni centef Velenje Otroške ustvarjalne delavnice-Izdelovanje pustnih mask Mladinski center Velenje LAN party • Igranje računalniške Igre Call of duty 2 Od )3.D0napígi šálek '^red gasilskim domom Otroško pustno tajanje Telovadnica Gimnazija K liga v košarki X Smučišča Golte Smučarska tekma v veleslalomu za pokal ŠŠK ja in Mojega Radia X Informacija: 03/587 11 31 Pohod-Silemikova pol Nedelja, 26, februarja 1S.00 Koňovo Kdaj - kje - koj Pustni karneval Konovo X Informacije: 03/58711 34 IV. tradicionalni pohod PleŠivec 50 Ponedeljek, 27. feb. 700 ' 13.00 Rdeča dvorana Velenje Rekreativno igranje tenisa • pari « 00 Rdeča dvorana Valenje Zimska Šola rokometa a.3Q -11.15 Zimski bazen Velanja Plavanje 9.30 -11.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska lola rokometa -13nn Strelišče SO Mrož Velenje Streljanje z zračno puško lO.gB; 20,00 Drsališče na Titovem trfiu Drsanje 10.00 -19.00 Vila Mojca Odprla vrata Vile Mojce Družabne igre, zimske us tvar jalni ce, začetni računalniški tečaj za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole 10.30-12 30 RdačadvoranaVelenje Sola namiznega tenisa 11.3Q 13.30 Zimski bazen Velanje Plavanje 11.30 1130 Rriača dvorana Velenje Rekreativno igranje nogometa J7,00 Mladinski center Velenje Delavnica samopodoba Torek; 28. februarja 700 13.00 Rdeča dvorana Velenje Rekreativno igranje tenisa • pari 8 00 -8.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa 9.00 12.00 Rdača dvorana Velenje Rekreativno igranje badmintona 9.30 11.15 Zimski bazen Velenje Plavanje 9.30 11.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska Šola rokometa 10.00 13.00 Strelišče SD Mrož Velenja Streljanje z zračno puško ID 00 20.00 Dr sa I ilče n a T iîovam trflu Drsanje 10.00 -19.00 Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojce ,10.30,-12.30 Rdeča dvorana Velenje Šola namiznega tenisa 11.30 ' 13.30 Zimski bazen Velenje Plavanje ,11.?0-,13.39 Rdeča dvoranaVelenje Rekrealivno igranje nogometa Graška Gora. športno igrišče Pustno srečanje (reh občin: MO Velenje, Občina Mislinja in MO Slovenj Gradec in pokop pusta 1Í22 Titov trg, ValonjB Pust, pust, kriviti ust ... Pustna otroška zabava Mladinski canter Velenja Magično gledališča • film la.OD Velenjski grad KJepet pod arkadami - Gost: Kari Drago Seme Sreda^ 1. marca 7.00 13.00 RdečadvoranaVelenja Rekreativno igranje tenisa -pari 8.00-9.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa 9.00 -12.00 Rdeča dvorana Velenje Rekreativno igranje badmintona 9.30 -11.15 Zimski bazen Velenje Plavanje 9.30 11.00 Rdeča dvorana VolenjB Zimska šola rokometa 10.00> 1300 StrelilčeSOMrožVelenja Streljanje z zračno puško 1O.QJ-20QO Dr sališče na Titove m tr qu Drsanje 10.00 -19.00 Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojce 10.30 12.k Rdeča dvorana Velenje Koledar imen febfuar/svečan 23 • četrtek-Marta, Polikarp, evropski dan potrošnikov 24 e petek-Matija (Bogdan) 25 ♦ sobota - Sergij. Viktor 26 e nedelja - Matilda. Andrej. Pavla 27. ponedeljek- Gabrijel Ba Id omlr, Domen 28 ♦ torek - Roman, Ožbolt pust 01 « sreda - Albin, pepelnica, teden boja proti raku Lunine mene Šola namiznega tenisa 1130 -1^30 Zimski bazen Velenje Plavanje 11.30 13.30 Rdeča dvorana Velenje Rekrealivno igranje nogometa 17.00 Kulturni dom Soltanj. preddverje Torkova peta -ueivarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Veianje. otroški oddelek Špeline pravljične ure -Smrdolin (I. Abedi). Pika Pikapolonica (Q. Grebanj Podroben počitniški program s» lahko ogledate na spletni strani www.velenje.si Za dodatne informacije o prireditvah in dogodi(ih lahko pokličete Turistićno-in formacij ski in promocijski center Mestne občine Velenje {03/895 18 60). 28 e februarja - mlaj ali prazna luna 1:31 Pregovori Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Kadar Matija zmrzuje, $e 40 dni mraza prerokuje. Prvič podelili bralno zna^o za odrasle l.jijImiK I?, fcbru^ria - Kiiji/!iica Mozirje, v katero sotli soleni krajev-iiili icnjižnic v Zizornji Savinjski div Uni. je Icios prvič podelila bralne /jiačke za ra. Udcleženci brdbic akcije so I all ko izbitnli med dvanajstimi naslovi, ki so jih dolořili v knjižnici, za osvojitev bralne znaćke pa ?«ij)h morali prebrali pet. To je uspelo šesdm (Odraslim bralcev, med katerimi je bila ludi lju-ben^dca /upanja Anka Rakun. Podo J» Vi •i ' i .■■m P i ÎÀt r /4.. 1 ^ liive se je meti dnj^n udeležil tudi pisatelj Bogdaji Novak. Za njegov zadnji roman Babjc lelo tiainrec glasovali vsi prciemniki bralne /nackc. Novak jc ob lej priložnosti doživelo predstavil svoje začetke pisateljevariia icr tudi v/^abe, ki ga vodili pri pisanju posameznih del ■ Tp nikoli ^2.07 8 Zgodilo se je ... (j od 24, februarja do 2. marca 24. fcHriwrJa Ma 1975 so v Velenju pričeli 11. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke «^le /^ organizacijo dela iz ICranja. na katero se .w vpisalo 38 slušateljev i/ Velenja in okoQce: 25. Icbniarja Ida l!)79 so po sliriletnem prernoru v Velenju ponovno organizirali pusiui karneval: 25. (ťbnwrja Icía 199?. ko .je lakralni slovenski minister za okolje in prcísior Milw Jazbinšek v dvorani skupsčine občine Velenje ča hotela Pake je 27. februarja Id« 1985 pričela delovali plesna «îla »Paka«; 27. iy)ruarja (via 1993 so na rednem obenem zbt^ru Cîasilskega drušrva Velenje /a novega predsednika društva i/volili Borisa Kovseta. za novega piiveljnika pa Jožcla Drobeža; istega dne je Viktor VrtaĆnik iz To-polsjce /X tretjič postal mladinski dr/avni prvak v Sahu /5 slepe in slabovidne; 27. februarja lela 1997 jc i/.šla prva ^esilka Našega časa v barvah: 28. Icbruarja kla 1945 je okupator v Metlečah ustrelil deset talcev in kol razlog za to navedel smrl vodje enega od luadov krajevne skupine âiajcrske domovinske zveze, ki ga jc ob obi^cu partizanov zadela kap; 28. februarja lela 1975 jc velenjska občinska skup^ina poirdila elabiv ral o družbenoekonoinski upravičenosti tfbsioja Na?^ časa in ustano- vila Center za inlomiirauje. propagandcf iii založništvo; • konec fdiruArja leta 1990 so v velenjíáci knjižnici prešli na računalniško vo£u< klc rJIluvKM-tacIu.tl FINANČNA "OČKA F# KD 8PD. d. a, o., CclovSks cesia 206, LJublJsna www.radiovelenje.čcnih, prezeblih panizank in parti/am^v je bila tu. na tem mestu, po vseh preživetih herojskih dejanjih ponovno na zelo težavni preizkušnji. i>lo je za hiti ali tie hiti! Divizija je bila boj za obstanek. Brzostrelke, ki 80 hile glavin) orožje v juriŠih, so ostale brez nabojev, partizani pa izpostavljeni topovskemu obstreljevanju, ki bi jih lahko razbilo in omogočilo, da tako razbite skupine in posameznike sovražnik unići ali zajeme.« jc med drugim prisotne spomnil Kontic. Ob vseh dogodkih v Šalcšld do-hni. s katerimi počastili 62-leî-nici piïhoda î^iirinajsie. je sodelovala tudi Šaleška konjenica in številni nastopajoči. ■ mkpf foto: vos Bojdn Kontic, predsednik Območne organizacije //B Velenje in poslanec državnega zbora: več Be<îgrada. kamor bi kazali s prstom, in tudi pogled v Bruselj je brez upanja. če sami ne bomo sprejeli odločitve, da hočemo, znamo in zmoremo. Ne r